diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO1329.txt b/podatki/zakoni/ZAKO1329.txt
index 4ff0cb18fd..0019c3dd26 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO1329.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO1329.txt
@@ -60,8 +60,8 @@ nepotrebnega odlašanja, vendar najpozneje v osmih dneh od prejema popolne
zahteve, razen če obstajajo upravičeni razlogi za podaljšanje tega roka.
Notar do podatkov in dokazil o podatkih iz zbirk iz drugega
odstavka tega člena dostopa z navedbo osebnega imena in enotne matične številke
-občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) osebe, katere podatke pridobiva, če ta oseba
-nima EMŠO oziroma ta ni znana, pa z navedbo osebnega imena ter datuma rojstva,
+občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) osebe, katere podatke pridobiva, če ta
+oseba nima EMŠO oziroma ta ni znana, pa z navedbo osebnega imena ter datuma rojstva,
davčne številke, serijske številke javne listine ali drugega povezovalnega
znaka, ki ga omogoča uradna evidenca, register ali javna knjiga. Za pravne
osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih podjetnikov
@@ -113,27 +113,26 @@ register, ter s sodnim registrom, ki ga določa zakon, ki ureja sodni register,
pri čemer se iz obeh zbirk lahko pridobivajo podatki o firmi, matični in davčni
številki pravne osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih
podjetnikov posameznikov in vseh drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost,
-podatki o poslovnem naslovu in sedežu, podatki o imenu in priimku ter
-prebivališčih ustanoviteljev, družbenikov ali članov subjekta vpisa ter podatki
-o imenu in priimku ter prebivališčih oseb, ki so člani organov vodenja ali
-nadzora, oziroma oseb, ki imajo pooblastila za zastopanje ali odločanje ali
-nadzor, pa tudi datum podelitve in datum prenehanja njihovega pooblastila.
+podatki o poslovnem naslovu in sedežu, podatki o imenu in priimku ter prebivališčih
+ustanoviteljev, družbenikov ali članov subjekta vpisa ter podatki o imenu in
+priimku ter prebivališčih oseb, ki so člani organov vodenja ali nadzora,
+oziroma oseb, ki imajo pooblastila za zastopanje ali odločanje ali nadzor, pa
+tudi datum podelitve in datum prenehanja njihovega pooblastila.
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za
opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke
-osebne izkaznice povezuje z evidenco izdanih osebnih izkaznic, ki jo določa
-zakon, ki ureja osebno izkaznico, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo
-podatki o imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili
-navedeni v vlogi za izdajo osebne izkaznice, pa tudi podatki o statusu
-veljavnosti osebne izkaznice, podatki o statusu sredstev elektronske
-identifikacije ter podatki o obdobju veljavnosti kvalificiranega potrdila za
-elektronski podpis.
+osebne izkaznice povezuje z evidenco izdanih osebnih izkaznic, ki jo določa zakon,
+ki ureja osebno izkaznico, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o
+imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v
+vlogi za izdajo osebne izkaznice, pa tudi podatki o statusu veljavnosti osebne
+izkaznice, podatki o statusu sredstev elektronske identifikacije ter podatki o
+obdobju veljavnosti kvalificiranega potrdila za elektronski podpis.
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za
opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke
potnega lista povezuje z evidenco izdanih potnih listov, ki jo določa zakon, ki
ureja potne listine, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu
-in priimku, prebivališčih, državljanstvu in fotografiji imetnika, kot so bili
-navedeni v vlogi za izdajo potnega lista, pa tudi datum izdaje in datum
-veljavnosti potnega lista.
+in priimku, prebivališčih, državljanstvu in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni
+v vlogi za izdajo potnega lista, pa tudi datum izdaje in datum veljavnosti
+potnega lista.
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za
opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO povezuje z evidenco o
vozniških dovoljenjih, ki jo določa zakon, ki ureja voznike, pri čemer se iz
@@ -335,7 +334,8 @@ Pred prisego mora notar skleniti zavarovalno pogodbo za
škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem notariata.
Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi strokovne
napake notarja, ki je nastala v času trajanja zavarovanja, če je odškodninski
-zahtevek vložen najpozneje v petih letih, odkar je škoda nastala.
+zahtevek vložen najpozneje v petih letih po izteku trajanja zavarovanja
+(podaljšano obdobje uveljavljanja zahtevkov).
Notar mora skleniti zavarovanje, ki krije njegovo
odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka tega člena, za najnižjo zavarovalno
vsoto 250.000 eurov v posameznem letu.
@@ -508,9 +508,9 @@ listine, mora notar zahtevi ugoditi ter na listini navesti, s kakšnimi
pomanjkljivostmi in pravnimi posledicami je udeležence seznanil. Če udeleženci
takšni zaznambi nasprotujejo, mora notar sestavo notarske listine odkloniti.
25. člen
-Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma
-pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje
-strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega.
+Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih
+oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz
+volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega.
Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v
kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali
drugemu državnemu organu.
@@ -529,8 +529,7 @@ Notar ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden
proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju
notariata, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov višjega sodišča,
na območju katerega se vodi postopek.
-O odreditvi pripora sodišče obvesti Notarsko zbornico
-Slovenije.
+O odreditvi pripora sodišče obvesti Notarsko zbornico Slovenije.
28. člen
Pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in
kvalificirano potrdilo za elektronski žig iz 15. člena tega zakona se
@@ -599,9 +598,9 @@ fizični ali elektronski obliki morajo biti izpisani tudi z besedami, razen
oziroma posameznih določb zakona ali drugega predpisa, na katerega se sklicuje
listina.
33. člen
-V notarski listini v fizični obliki ne sme biti besed ali znakov
-nad začetkom besedila, med vrsticami ali ob robu besedila. Vsaka beseda, znak
-ali podpis, ki se nahaja nad, ob ali med vrsticami besedila, se šteje za
+V notarski listini v fizični obliki ne sme biti besed ali
+znakov nad začetkom besedila, med vrsticami ali ob robu besedila. Vsaka beseda,
+znak ali podpis, ki se nahaja nad, ob ali med vrsticami besedila, se šteje za
neobstoječ.
34. člen
V notarski listini v fizični in elektronski obliki se ne sme
@@ -630,10 +629,9 @@ pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z
notarskim žigom oziroma pečatom. Enako velja za listine, ki morajo biti po
zakonu ali drugem predpisu priložene javni listini.
Če pooblastil in drugih prilog ni mogoče spojiti z notarsko
-listino v fizični obliki na način, določen v prejšnjem odstavku, morajo biti
-opremljene z zaznamkom, da so priloge, in poslovno številko listine. Število in
-vrsta takih prilog se zapiše na koncu notarske listine v fizični obliki pred
-podpisi.
+listino v fizični obliki na način, določen v prejšnjem odstavku, morajo biti opremljene
+z zaznamkom, da so priloge, in poslovno številko listine. Število in vrsta
+takih prilog se zapiše na koncu notarske listine v fizični obliki pred podpisi.
36. člen
Vsako stran notarske listine v fizični obliki parafirajo
udeleženci in notar, ki je listino v fizični obliki sestavil.
@@ -732,15 +730,15 @@ pristnosti in veljavnosti tega dokumenta v javni evidenci izdajatelja.
Ne glede na prejšnji odstavek se istovetnost strank in drugih
udeležencev, ki pri sestavi notarske listine v elektronski obliki niso fizično
prisotne, lahko ugotavlja in preveri tudi na podlagi sredstva elektronske
-identifikacije visoke ravni zanesljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo
-elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, ali na drug način, po katerem
-je istovetnost strank ali drugih udeležencev mogoče nedvomno ugotoviti in
+identifikacije visoke ravni zanesljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko
+identifikacijo in storitve zaupanja, ali na drug način, po katerem je
+istovetnost strank ali drugih udeležencev mogoče nedvomno ugotoviti in
preveriti.
Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi
notarske listine, mora biti vselej naveden v listini.
Minister s predpisom iz 95. člena tega zakona določi
-minimalne tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati videoelektronska identifikacija,
-ter način njene uporabe.
+minimalne tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati videoelektronska
+identifikacija, ter način njene uporabe.
40. člen
Če je stranka gluha ali nema, mora notar zagotoviti, da ji je
vsebina notarske listine v celoti znana in razumljiva.
@@ -761,10 +759,10 @@ mora biti zapisano v listini, preden jo podpiše notar.
Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na
razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla
ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v
-zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora
-stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim
-pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25.
-členom tega zakona dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od
+zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora stranke
+opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim
+poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25. členom
+tega zakona dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od
nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne
pravne posledice takšnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih
mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam
@@ -804,9 +802,9 @@ posebej opozoriti na pravne posledice tako povezanih poslov.
Prepisi listin iz drugega odstavka tega člena, ki jih
predložijo udeleženci pravnega posla ali s katerimi razpolaga notar, se
priložijo notarskemu zapisu.
-Če notar ugotovi, da listine o povezanih pravnih poslih
-obstajajo, udeleženci pa zavrnejo predložitev teh listin, mora notar sestavo
-notarskega zapisa odkloniti.
+Če notar ugotovi, da listine o povezanih pravnih poslih obstajajo,
+udeleženci pa zavrnejo predložitev teh listin, mora notar sestavo notarskega
+zapisa odkloniti.
Če je pri sestavljanju notarskega zapisa sodeloval eden ali
več drugih notarjev, mora vsebovati zapis podatke iz 1. točke prvega odstavka
tega člena tudi o tem notarju ter njegov podpis.
@@ -855,9 +853,9 @@ notarskega zapisa, so nični.
2. Potrjevanje zasebnih listin
49. člen
Udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem
-poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost
-notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členu tega zakona,
-neposredno izvršljiva.
+poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost notarskega
+zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členu tega zakona, neposredno
+izvršljiva.
Listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listino, na
podlagi katere se pridobi lastninska ali kakšna druga stvarna pravica na
nepremičnini, sme notar potrditi samo, če listino sestavi notar ali odvetnik.
@@ -879,8 +877,8 @@ sestavni del.
Pri potrjevanju zasebne listine po prejšnjem odstavku se
uporablja četrti in peti odstavek 43. člena tega zakona.
Notarski zapis in pripojeno zasebno listino podpišejo osebe
-iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski zapis
-odtisne svoj žig ali pečat.
+iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski
+zapis odtisne svoj žig ali pečat.
3. Zapisne priče in tolmač
51. člen
Pri sestavljanju notarskih zapisov morata sodelovati dve
@@ -927,7 +925,8 @@ priči nista potrebni iz razlogov po 2. oziroma 3. točki prvega odstavka 51.
člena tega zakona, se smeta zapisni priči odstraniti za čas, ko se notarski
zapis bere; v tem primeru morajo udeleženci podpisati notarski zapis vpričo
zapisnih prič in izrecno izjaviti, da jim je njegova vsebina v celoti znana in
-da se ujema z njihovo voljo. Vse to je treba v notarskem zapisu posebej navesti.
+da se ujema z njihovo voljo. Vse to je treba v notarskem zapisu posebej
+navesti.
55. člen
Če kateri od udeležencev ne obvlada uradnega jezika (2. točka
prvega odstavka 51. člena) ali če tako zahteva stranka (četrti odstavek 13.
@@ -1015,8 +1014,7 @@ Overjanje prevodov
Notar sme overiti skladnost prevoda z izvirnikom samo, če ima
status sodnega tolmača po predpisih, ki urejajo imenovanje sodnih tolmačev, za
jezik, v katerega je listina prevedena iz uradnega jezika ali obratno. Prevod
-overi, če ga je opravil sam ali če ga je preizkusil in ga spoznal za
-pravilnega.
+overi, če ga je opravil sam ali če ga je preizkusil in ga spoznal za pravilnega.
Izvirnik in prevod morata biti združena na isti listini; če
to ni mogoče, se prevod pripoji izvirniku, kot določa drugi odstavek 35. člena
tega zakona.
@@ -1111,13 +1109,14 @@ Notar lahko overi podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje
gospodarskih družb, tudi na podlagi pri njem deponiranih podpisov in odtisov
pečatov.
Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in nosilci
-javnih pooblastil lahko zaradi overitev podpisov, ki jih opravi notar, pri Notarski
-zbornici Slovenije priglasijo kvalificirana potrdila za elektronski podpis in
-elektronski žig, ki jih njihove pooblaščene osebe uporabljajo za elektronsko
-podpisovanje javnih listin, izvorno izdanih v elektronski obliki. Veljavnost
-kvalificiranega elektronskega podpisa in kvalificiranega elektronskega žiga na
-izvorni javni listini v elektronski obliki notar preveri na podlagi priglašenih
-kvalificiranih potrdil za elektronski podpis in elektronski žig.
+javnih pooblastil lahko zaradi overitev podpisov, ki jih opravi notar, pri
+Notarski zbornici Slovenije priglasijo kvalificirana potrdila za elektronski
+podpis in elektronski žig, ki jih njihove pooblaščene osebe uporabljajo za
+elektronsko podpisovanje javnih listin, izvorno izdanih v elektronski obliki.
+Veljavnost kvalificiranega elektronskega podpisa in kvalificiranega
+elektronskega žiga na izvorni javni listini v elektronski obliki notar preveri
+na podlagi priglašenih kvalificiranih potrdil za elektronski podpis in
+elektronski žig.
Potrditev časa, ko je bila listina predložena na vpogled
66. člen
Čas, ko je bila listina predložena na vpogled notarju ali
@@ -1139,18 +1138,18 @@ mesec in leto, na zahtevo stranke pa tudi uro, ko se je to zgodilo, in način
ugotovitve istovetnosti osebe, na katero se nanaša potrdilo.
68. člen
Na zahtevo stranke sme notar potrditi tudi druga dejstva, kot
-so: seznanitev druge stranke z opominom, z odpovedjo, s ponudbo ali z drugo izjavo,
-ki jo daje stranka z namenom doseči kakšen pravni učinek, seznanitev s ponudbo
-plačila, prevzemom ali izročitvijo listine ali drugih stvari, dejstva v zvezi z
-dražbo, žrebanjem ter stanji, za katera je izvedel notar sam ali s pomočjo
-strokovnjakov.
+so: seznanitev druge stranke z opominom, z odpovedjo, s ponudbo ali z drugo
+izjavo, ki jo daje stranka z namenom doseči kakšen pravni učinek, seznanitev s
+ponudbo plačila, prevzemom ali izročitvijo listine ali drugih stvari, dejstva v
+zvezi z dražbo, žrebanjem ter stanji, za katera je izvedel notar sam ali s
+pomočjo strokovnjakov.
V izvirniku notarskega potrdila iz prejšnjega odstavka, ki je
lahko sestavljeno tudi v obliki notarskega zapisnika o dogajanju, ki mu je
notar neposredno prisostvoval, notar navede kraj in čas, v katerem se je
zgodilo ali ugotovilo obravnavano dejstvo, osebna imena in naslove strank ter
-drugih udeležencev in natančen popis tega, kar se je zgodilo vpričo njega, ali
-dejstva, ki jih je neposredno ugotovil. Potrdilo podpiše samo notar, zapisnik
-pa podpišejo tudi stranke, ki so opravilu prisostvovale.
+drugih udeležencev in natančen popis tega, kar se je zgodilo vpričo njega, ali dejstva,
+ki jih je neposredno ugotovil. Potrdilo podpiše samo notar, zapisnik pa
+podpišejo tudi stranke, ki so opravilu prisostvovale.
Vsebino izjav strank, ki jih podajajo z namenom doseči kakšen
pravni učinek ter druge izjave strank notar zapiše v obliki notarskega
zapisnika, v katerem navede kraj in čas sprejema izjave, osebno ime in naslov
@@ -1173,8 +1172,8 @@ tudi osebno istovetnost predsedujočega in drugih udeležencev seje ter to
navesti v zapisniku.
Protesti
70. člen
-Proteste menic in čekov izdaja notar po določbah zakona o menici
-oziroma zakona o čeku.
+Proteste menic in čekov izdaja notar po določbah zakona o
+menici oziroma zakona o čeku.
Popis in cenitev premoženja ter zavarovanje zapuščine
71. člen
Notar lahko opravi popis in cenitev zapustnikovega
@@ -1279,11 +1278,11 @@ Vsak odpravek se mora overiti. Odpravkom izvršljivih
notarskih zapisov se morajo priložiti prepisi prilog tega zapisa. Overitvena
klavzula mora obsegati tudi priloge.
83. člen
-Overitvena klavzula se vpiše na koncu odpravka ter mora vsebovati:
-potrdilo, da se ta odpravek ujema z izvirnikom, označbo iz 76. člena tega
-zakona, navedbo prilog iz prejšnjega člena, navedbo, za koga je ta odpravek
-sestavljen, ter navedbo kraja in časa izdaje odpravka s podpisom in pečatom
-notarja.
+Overitvena klavzula se vpiše na koncu odpravka ter mora
+vsebovati: potrdilo, da se ta odpravek ujema z izvirnikom, označbo iz 76. člena
+tega zakona, navedbo prilog iz prejšnjega člena, navedbo, za koga je ta
+odpravek sestavljen, ter navedbo kraja in časa izdaje odpravka s podpisom in
+pečatom notarja.
Overitvena klavzula v elektronski obliki mora biti neločljivo
povezana z listino v elektronski obliki, ki vsebuje izvorno listino v
elektronski obliki s pripisom »ODPRAVEK NOTARSKEGA ZAPISA« ter potrdilo, da se
@@ -1344,9 +1343,9 @@ Notar izda stranki o prevzemu potrdilo.
89. člen
Prevzeti denar in vrednostne papirje hrani notar v posebnem
ovoju, na katerem zapiše predmet in strankino ime.
-Prevzeti denar in vrednostne papirje mora notar nemudoma izročiti
-osebi, ki so ji namenjeni, ob poprejšnji ugotovitvi istovetnosti prejemnika
-(39. člen).
+Prevzeti denar in vrednostne papirje mora notar nemudoma
+izročiti osebi, ki so ji namenjeni, ob poprejšnji ugotovitvi istovetnosti
+prejemnika (39. člen).
Prejemnik potrdi prejem na zapisniku o prevzemu ali v knjigi
pologov.
90. člen
@@ -1363,10 +1362,10 @@ papirje ali dragocenosti.
V. POGLAVJE
HRAMBA LISTIN IN VODENJE KNJIG
93. člen
-Notar mora listine, ki jih je sestavil sam ali ki jih je prevzel
-od strank ali ki mu jih je zaupala Notarska zbornica Slovenije, hraniti,
-urejeno po zaporedju vpisov v poslovne knjige, na varnem mestu v svoji pisarni
-ali v bančnem sefu, ločeno od drugih spisov.
+Notar mora listine, ki jih je sestavil sam ali ki jih je
+prevzel od strank ali ki mu jih je zaupala Notarska zbornica Slovenije,
+hraniti, urejeno po zaporedju vpisov v poslovne knjige, na varnem mestu v svoji
+pisarni ali v bančnem sefu, ločeno od drugih spisov.
Če sta listino sestavila dva ali več notarjev, jo mora
hraniti notar, ki jo je pečatil (drugi odstavek 30. člena).
94. člen
@@ -1476,8 +1475,7 @@ pripravnikov:
če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za
opravljanje prakse pri notarju;
3.
-če brez opravičenega razloga več kot en mesec ne opravlja prakse pri
-notarju;
+če brez opravičenega razloga več kot en mesec ne opravlja prakse pri notarju;
4.
ko poteče čas, ki je določen za usposabljanje pri notarju;
5.
@@ -1711,8 +1709,8 @@ lahko:
odredi neposredni nadzor nad poslovanjem notarja, notarskega namestnika
ali začasnega namestnika;
-
-samo opravi neposredni nadzor nad poslovanjem notarja, notarskega namestnika
-ali začasnega namestnika;
+samo opravi neposredni nadzor nad poslovanjem notarja, notarskega
+namestnika ali začasnega namestnika;
-
predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja, notarskega pomočnika
ali notarskega pripravnika;
@@ -2023,7 +2021,8 @@ je notarju, notarskemu pomočniku ali notarskemu pripravniku izrečen ukrep
prepoved opravljati notariat ali prakso pri notarju, je v 30 dneh dovoljena
pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
123.e člen
-Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva kršitve.
+Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva
+kršitve.
Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki
se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, zastara pregon v enakem roku,
kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
@@ -2078,10 +2077,9 @@ lahko imenuje za notarja tudi oseba, ki tega pogoja ne izpolnjuje.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja do 31. decembra
1997.
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal enotno usposabljanje
-diplomiranih pravnikov in pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje
-pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen
-pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim
-izpitom.
+diplomiranih pravnikov in pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj
+iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni
+izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.
127. člen
Notarska zbornica Slovenije se konstituira in začne veljavno
delovati potem, ko nastopi uradno poslovanje po tem zakonu najmanj trideset
@@ -2249,16 +2247,16 @@ Z imenovanjem člana disciplinskega sodišča in njegovega
namestnika na podlagi prejšnjega odstavka, sta član disciplinskega sodišča in
njegov namestnik, imenovana pred uveljavitvijo tega zakona, razrešena.
19. člen
-Notarski kandidati, ki so pred uveljavitvijo tega zakona
-izpolnjevali pogoje za nadomeščanje notarja, lahko notarja nadomeščajo tudi kot
-notarski pomočniki.
+Notarski kandidati, ki so pred uveljavitvijo tega zakona izpolnjevali
+pogoje za nadomeščanje notarja, lahko notarja nadomeščajo tudi kot notarski
+pomočniki.
KONČNA DOLOČBA
20. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
-Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
-izvršbi in zavarovanju – ZIZ-C (Uradni list RS, št. 17/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi
+in zavarovanju – ZIZ-C (Uradni list RS, št. 17/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
»44. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
@@ -2321,8 +2319,8 @@ Zakon o spremembi Zakona o notariatu – ZN-F
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
-Zakon o spremembi Zakona o notariatu – ZN-G
-(Uradni list RS, št. 91/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
+Zakon o spremembi Zakona o notariatu – ZN-G (Uradni
+list RS, št. 91/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
@@ -2393,9 +2391,9 @@ mesecih od uveljavitve tega zakona.
Postopki za imenovanje notarjev, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po dosedanjih predpisih.
40. člen
-Merila za ugotavljanje strokovne usposobljenosti iz spremenjenega
-četrtega odstavka 10.a člena zakona minister izda v enem mesecu od uveljavitve
-tega zakona.
+Merila za ugotavljanje strokovne usposobljenosti iz
+spremenjenega četrtega odstavka 10.a člena zakona minister izda v enem mesecu
+od uveljavitve tega zakona.
Pravilnik o poslovanju notarja (Uradni list RS,
št. 50/94, 28/95, 18/09 in 30/11) se uskladi s tem zakonom v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
@@ -2411,4 +2409,17 @@ sporu – ZUS-1C (Uradni
list RS, št. 49/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
»29. člen
Ta zakon začne veljati dva meseca po objavi v Uradnem listu
-Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
+Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju –
+ZFPPIPP-H (Uradni list RS, št. 102/23) v zvezi s spremembo tretjega
+odstavka 14. člena zakona določa:
+»Notar uskladi zavarovalno pogodbo s prvim odstavkom tega
+člena v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.«;
+ter vsebuje naslednjo končno določbo:
+»143. člen
+(začetek veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije, razen 138. člena tega zakona, ki začne veljati
+naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO1329.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO1329.yaml
index 72b4973dd4..1783434e09 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO1329.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO1329.yaml
@@ -1,10 +1,10 @@
Text file: ZAKO1329.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2023-06-28 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-10-31 23:00:00
idPredpisa: ZAKO1329
idPredpisaChng: ZAKO1329
-naslov: "ZAKON O NOTARIATU (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t. 17)"
-npbNum: 17
-path: /2023/15/2023-01-1516-1994-01-0512-npb17
-sopPredpisa: 2023-01-1516
+naslov: "ZAKON O NOTARIATU (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t. 18)"
+npbNum: 18
+path: /2023/28/2023-01-2872-1994-01-0512-npb18
+sopPredpisa: 2023-01-2872
sopPredpisaChng: 1994-01-0512
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO1353.txt b/podatki/zakoni/ZAKO1353.txt
index 73734ecd9e..7ee5f2f927 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO1353.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO1353.txt
@@ -7,9 +7,10 @@ se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so
prepovedani; določa pogoje, ki jih je za zaščito živali treba zagotoviti pri
reji in vzreji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in postopkov na
živalih, zakolu in usmrtitvi živali; ureja postopek, pravice in obveznosti v
-primerih, ko gre za zapuščene živali; ureja nevladne organizacije, ki delujejo
-v javnem interesu na področju zaščite živali; ureja nadzorstvo nad izvajanjem
-tega zakona ter določa kazenske sankcije za kršitelje določb tega zakona.
+primerih, ko gre za zapuščene živali in živali v oskrbi; ureja nevladne
+organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali; ureja
+nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona ter določa kazenske sankcije za kršitelje
+določb tega zakona.
Ta zakon ureja tudi ravnanje z ribami,
divjadjo in lovskimi psi, če ni s predpisi, ki urejajo ribištvo, divjad in
lovstvo, urejeno drugače.
@@ -40,9 +41,9 @@ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o uskladitvi
obveznosti poročanja na področju zakonodaje, povezane z okoljem, ter spremembo
uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in
Sveta, direktiv 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU
-Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005
-ter Direktive Sveta 86/278/EGS (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019,
-str. 115).
+Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES)
+št. 2173/2005 ter Direktive Sveta 86/278/EGS (UL L št. 170 z dne
+25. 6. 2019, str. 115).
S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje
naslednjih Uredb Evropske unije:
-
@@ -85,9 +86,9 @@ povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti.
4. člen
Mučenje živali je:
-
-vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali
-povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali
-škodi njenemu zdravju;
+vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno ali iz
+malomarnosti, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali
+ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
-
nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.
5. člen
@@ -96,8 +97,8 @@ V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
dobaviteljska organizacija laboratorijskih živali (v nadaljnjem
besedilu: dobaviteljska organizacija) je fizična ali pravna oseba razen vzrejne
organizacije laboratorijskih živali, ki dobavlja živali z namenom njihove
-uporabe v postopkih ali v znanstvenoraziskovalnem ali izobraževalnem delu na izoliranih
-organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali;
+uporabe v postopkih ali v znanstvenoraziskovalnem ali izobraževalnem delu na
+izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali;
2.
dovoljenje za projekt je odločba upravnega organa, pristojnega za
veterinarstvo, o odobritvi projekta, v okviru katerega se izvajajo postopki na
@@ -129,8 +130,8 @@ metodami, ki ne zahtevajo njihove uporabe, načela uporabe čim manjšega števi
postopkih ter izvajanja postopkov;
9.
nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje
-neobvladljivosti, izločajo človeku nevarne strupe oziroma kažejo napadalno
-vedenje do človeka;
+neobvladljivosti, izločajo človeku nevarne strupe oziroma kažejo napadalno vedenje
+do človeka;
10.
nezdružljive živali pri nastanitvi so živali, ki si lahko medsebojno
povzročijo nezaželeno brejost, poškodbe ali smrt;
@@ -191,34 +192,42 @@ namene;
tehnopatije so poškodbe ali bolezenske spremembe, ki nastanejo
neposredno ali posredno zaradi neustreznega bivališča, opreme ali sistema reje;
26.
+terapevtski pes je pes, ki je skladno s standardom »Terapevtski psi SIST
+1192« šolan za različne oblike pomoči in podpore v vzgojno izobraževalnih,
+socialno varstvenih in zdravstvenih programih;
+27.
trpljenje živali so bolečine, strah, poškodbe, pohabljenje,
degeneracija, hiranje ali obolevanje ter čezmerno in nepotrebno vznemirjanje,
ki jih povzroči človek;
-27.
+28.
ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri
čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice;
-28.
+29.
uporabniška organizacija je fizična ali pravna oseba, ki uporablja
živali v postopkih;
-29.
-usmrtitev živali je predpisan postopek odvzema življenja živali;
30.
+usmrtitev živali je predpisan postopek odvzema življenja živali;
+31.
vzrejna organizacija je fizična ali pravna oseba, ki vzreja oziroma redi
živali iz Priloge 1 Direktive 2010/63/EU z namenom njihove uporabe v postopkih
ali za znanstvenoraziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih,
tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali ali prednostno za ta namen vzreja
druge živali, bodisi za dobiček bodisi ne;
-31.
-zakol živali je usmrtitev živali za prehrano ljudi;
32.
-zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali;
+zakol živali je usmrtitev živali za prehrano ljudi;
33.
+zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali;
+34.
zavetišče je objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev
zapuščenih živali;
-34.
+35.
živali so živi vretenčarji razen človeka, ki so sposobne čutiti, saj
imajo razvite sisteme za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev;
-35.
+36.
+živali v oskrbi so zapuščene, rejne in prostoživeče živali, ki so
+najdene, odvzete, ali oddane in so potrebne oskrbe ter nimajo primerne oskrbe
+po drugi zakonodaji;
+37.
živali v postopkih so živali, ki so vzrejene z namenom uporabe v
postopkih, vključno z larvalnimi oblikami, ki se samostojno prehranjujejo, in
fetalnimi oblikami sesalcev od zadnje tretjine normalnega prenatalnega razvoja
@@ -548,7 +557,11 @@ pse na javnih mestih, ki so s predpisom lokalne skupnosti ali s
privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehajanju in druženju psov ter
so ustrezno označena in ograjena tako, da je psom onemogočen pobeg;
-
-lovske pse v času lova v skladu z zakonom, ki ureja lovstvo.
+lovske pse v času lova v skladu z zakonom, ki ureja lovstvo;
+-
+pse pomočnike invalidov;
+-
+terapevtske pse v času izvajanja pomoči oziroma podpore.
11.a člen
Nevaren pes je pes, ki ogroža okolico
zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka ali je ugriznil
@@ -563,8 +576,8 @@ pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa na
označenem ograjenem pašniku;
-
pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa
-na označenem neograjenem pašniku, kjer je čreda s pastirskim psom pod neposrednim
-nadzorom pastirja;
+na označenem neograjenem pašniku, kjer je čreda s pastirskim psom pod
+neposrednim nadzorom pastirja;
-
pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času premeščanja črede ob
prisotnosti pastirja;
@@ -597,11 +610,16 @@ vhodu označen z opozorilnim znakom.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v
vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.
13. člen
-Psi-vodiči slepih in psi-pomočniki
-invalidov imajo skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in v
+Psi-vodiči slepih,
+psi-pomočniki invalidov in
+terapevtski psi imajo skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in v
sredstva javnega prevoza.
Psom iz prejšnjega odstavka ni treba imeti
nagobčnika na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza.
+Psi iz prvega odstavka tega člena morajo ob
+vstopu na javna mesta in v sredstva javnega prevoza nositi oprsnico z vidno
+oznako, s katero izkazujejo svoj status, razen če je invalidnost spremljajoče
+osebe neposredno razvidna.
14. člen
Skrbniki živali lahko oddajo živali v
hotel, kjer se te živali nastanijo in oskrbujejo na stroške skrbnika živali.
@@ -616,9 +634,7 @@ za čas nastanitve in oskrbe živali iz prvega odstavka tega člena.
Živali je dovoljeno uporabljati na javnem
zbiranju ali snemanju le, če jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre
za prepovedano ravnanje iz 15. člena tega zakona ter jim je zagotovljena oskrba
-v skladu z etološkimi potrebami glede na vrsto živali. Uporaba živali
-prostoživečih živalskih vrst za nastopanje ali prikazovanje v cirkusih in
-cirkusom podobnih prireditvah je prepovedana.
+v skladu z etološkimi potrebami glede na vrsto živali. Uporaba živali za nastopanje in prikazovanje v cirkusih je prepovedana.
Če je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti
iz prejšnjega odstavka ogrožena dobrobit živali (npr. napor, dolgotrajnost,
izčrpanost), mora organizator zagotoviti prisotnost veterinarja in upoštevati
@@ -703,7 +719,10 @@ tek živali, privezane na motorno prometno sredstvo;
reja in lov na živali zgolj zaradi pridobivanja njihovih kožuhov, kož
ali perja;
-
-privezovanje psov.
+privezovanje psov;
+-
+nastanitev živali na premajhnem prostoru brez možnosti zadostne
+rekreacije glede na fiziološke, etološke in ekološke potrebe živali.
Ne glede na prejšnji odstavek so dovoljena
naslednja ravnanja:
a) odlov živali v skladu s predpisi, ki urejajo lovstvo in ribištvo;
@@ -712,9 +731,12 @@ narave, lovstvo in ribištvo;
c) sokolarjenje v skladu s predpisi o lovstvu;
č) začasno zadrževanje avtohtonih vrst prostoživečih živali v
ujetništvu z namenom doselitve ali ponovne naselitve te vrste v naravno okolje;
-d) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče
-fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito
-ljudi oziroma živali;
+d) streljanje gojene divjadi v oborah ali uporaba strelnega orožja s
+prostim projektilom za namen zakola rejnih živali v skladu s predpisi Unije, ki
+urejajo zaščito živali pri zakolu, in predpisi Unije o posebnih higienskih
+pravilih za živila živalskega izvora, vendar le kadar živali ni mogoče drugače
+fiksirati oziroma bi to fiksiranje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma
+živali;
e) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano
z varstvom in zaščito ljudi oziroma živali;
f) oddaja psa, ki ne izhaja iz lastne vzreje, za denarno nadomestilo,
@@ -723,14 +745,11 @@ g) privezovanje psov zaradi zagotavljanja nadzora in fizičnega varstva
na javnih mestih, zaradi oskrbe, zdravljenja ali šolanja, med vadbo v okviru
tekmovanj, lova ali drugih dejavnosti, v katerih je pes udeležen, za počitek
ali prenočitev na potovanju ali pri bivanju na območjih, kjer je vstop psom
-prepovedan;
-h) privezovanje psov s širokimi ovratnicami, ki niso na zateg ali z
-oprsnicami na vodoravno vodilo, ki je dolgo najmanj pet metrov in je najmanj
-dva metra nad tlemi, s privezom, ki psu omogoča najmanj štiri metre gibanja v
-obe stranski smeri od vodoravnega vodila.
+prepovedan.
Če je ravnanje iz prvega odstavka tega
-člena storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo
-posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.
+člena storjeno naklepno ali iz malomarnosti in zaradi tega
+nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje
+živali.
2. Prevoz živali
16. člen
Prevoz živali in postopki, povezani z njim,
@@ -745,9 +764,9 @@ Uredbo 1/2005/ES, se šteje za neustrezen prevoz živali:
prevoz živali, ki niso sposobne za prevoz (živali v predpisanem obdobju
pred ali po porodu, bolne ali poškodovane živali ter novorojene živali, pri
katerih popkovina ni povsem zaceljena); ta določba ne velja za bolne ali
-poškodovane živali in za živali, ki se prevažajo z namenom zdravljenja, če je prevoz
-odobril pristojni veterinarski delavec, ali zaradi znanstvenih raziskav, če je
-prevoz odobril pristojni veterinarski delavec ali strokovnjak za dobrobit
+poškodovane živali in za živali, ki se prevažajo z namenom zdravljenja, če je
+prevoz odobril pristojni veterinarski delavec, ali zaradi znanstvenih raziskav,
+če je prevoz odobril pristojni veterinarski delavec ali strokovnjak za dobrobit
živali iz drugega odstavka 20.a člena tega zakona;
-
prevoz živali v nepokritih cestnih prevoznih sredstvih, v nepokritem
@@ -776,9 +795,9 @@ zračenje;
če se skupno z živalmi prevaža blago, ki je škodljivo za zdravje živali;
-
pošiljanje živali po poštnem povzetju; ta določba ne velja za čebele.
-Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena
-storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da
-gre za mučenje živali.
+Če je ravnanje iz prvega odstavka tega
+člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se
+šteje, da gre za mučenje živali.
3. Bolne in poškodovane živali ter
izvajanje posegov na živalih
18. člen
@@ -788,12 +807,12 @@ pri porodih, kadar je potrebna, in ustrezno nego bolnih, poškodovanih in
onemoglih živali.
19. člen
Pri bolečih posegih na vretenčarjih je
-obvezna anestezija. V primerih ko z lokalno anestezijo živali ni mogoče zanesljivo
-preprečiti bolečine, je obvezna splošna anestezija živali.
+obvezna anestezija. V primerih ko z lokalno anestezijo živali ni mogoče
+zanesljivo preprečiti bolečine, je obvezna splošna anestezija živali.
Anestezija ni potrebna, če je tako
predpisano ali če po veterinarski presoji v posameznih primerih ni izvedljiva
-ali potrebna. Praviloma anestezija živali ni potrebna, če ni potrebna pri podobnih
-posegih na človeku.
+ali potrebna. Praviloma anestezija živali ni potrebna, če ni potrebna pri
+podobnih posegih na človeku.
Izvajanje bolečih posegov na živalih brez
anestezije v nasprotju s tem zakonom, ki je storjeno naklepno, se šteje za
mučenje živali.
@@ -834,8 +853,8 @@ preprečijo večje poškodbe in obolenja v rejah;
amputacije ali kastracije z elastičnim obročkom;
-
krajšanje uhljev živalim, razen v primerih iz šeste alinee prejšnjega
-odstavka, ali če je poseg po strokovnem mnenju veterinarja v korist živali in
-ga opravi veterinar;
+odstavka, ali če je poseg po strokovnem mnenju veterinarja v korist živali in ga
+opravi veterinar;
-
krajšanje repov psom, razen če je poseg po strokovnem mnenju veterinarja
v korist živali in ga opravi veterinar;
@@ -850,8 +869,8 @@ organizacije in uporabniške organizacije mora pred začetkom opravljanja
dejavnosti odobriti upravni organ, pristojen za veterinarstvo.
Organizacije iz prejšnjega odstavka se
odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih
-pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva živali v postopkih, odstranjevanja
-živalskih stranskih proizvodov ter strokovne podpore za zaščito, dobrobit živali v postopkih in veterinarsko oskrbo.
+pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva živali v postopkih, odstranjevanja živalskih
+stranskih proizvodov ter strokovne podpore za zaščito, dobrobit živali v postopkih in veterinarsko oskrbo.
Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, vodi evidenco odobrenih organizacij
z naslednjimi podatki: ime in naslov odobrene organizacije, osebno ime
strokovnjaka za dobrobit živali, vrste živali, številka in datum odločbe o
@@ -1127,7 +1146,8 @@ druge naloge v zvezi s postopki na živalih in delom na izoliranih
organih, tkivih in truplih živali na zahtevo upravnega organa, pristojnega za
veterinarstvo.
Stroške priprave ocene iz prve alinee
-prejšnjega odstavka in mnenja iz druge alinee prejšnjega odstavka nosi predlagatelj.
+prejšnjega odstavka in mnenja iz druge alinee prejšnjega odstavka nosi
+predlagatelj.
Člani etične komisije za postopke na živalih so upravičeni do
nadomestila v skladu s predpisi, ki urejajo povračila
sejnin.
@@ -1413,8 +1433,7 @@ zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel.
Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo
plača dotedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik
živali ni znan oziroma če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške
-imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila
-zavetišča.
+imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča.
Zapuščena žival se namesti v zavetišče na
območju občine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, ki zanjo izvaja
javno službo oskrbe zapuščenih živali.
@@ -1495,6 +1514,20 @@ interesu;
iz plačila stroškov v zvezi z zapuščenimi živalmi;
-
iz drugih virov.
+III.a PREHODNI HLEVI
+33.a člen
+Za začasno ali trajno odvzete rejne živali
+se pomoč, oskrba in namestitev zagotovijo v prehodnem hlevu.
+Naloge prehodnega hleva opravlja nevladna
+organizacija, ki deluje v javnem interesu, ali kmetijsko gospodarstvo, ki
+izpolnjuje predpisane pogoje za nastanitev odvzetih živali, ali zbirni center,
+ki je odobren pri pristojnem organu za veterinarstvo.
+Nevladna organizacija ali kmetijsko
+gospodarstvo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, sklene pogodbo s pristojnim
+upravnim organom, pristojnim za veterinarstvo.
+Minister predpiše podrobnejše pogoje glede
+bivalnih pogojev, nastanitve in oskrbe živali, opreme, zagotavljanja varstva
+živali in z namestitvijo in oskrbo povezanih stroškov.
IV. NEVLADNE ORGANIZACIJE, KI DELUJEJO V JAVNEM INTERESU
NA PODROČJU ZAŠČITE ŽIVALI
34. člen
@@ -1547,6 +1580,109 @@ Statusa nevladne organizacije v javnem
interesu na področju zaščite živali lahko poleg društev pridobijo tudi druge
nevladne organizacije v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije
v javnem interesu, in ob uporabi določbe tega zakona, ki veljajo za društva.
+36.b člen
+Upravni organ, pristojen za veterinarstvo,
+nevladnim organizacijam iz 34. člena tega zakona v okviru prostovoljnega
+udejstvovanja omogoči izvajanje nalog svetovanja skrbnikom živali, osveščanja
+in opozarjanja na nepravilnosti v zvezi z živalmi ter sodelovanje z nadzornimi
+organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da imenuje kvalificirane
+prijavitelje nepravilnega ravnanja z živalmi (v nadaljnjem besedilu:
+prijavitelj).
+Za izvajanje pete alineje drugega odstavka
+34. člena tega zakona lahko prijavitelj v sodelovanju z uradnim
+veterinarjem, tudi z njegovo navzočnostjo, pri skrbniku živali, pri katerem
+zazna nepravilno ravnanje ali kršitve obveznosti iz tega zakona, fotografira
+nepravilnosti, ga pozove k pravilnemu ravnanju in v primeru neodzivnosti ali
+nadaljevanja kršitev poda prijavo v reševanje upravnemu organu, pristojnemu za
+veterinarstvo.
+Prijavitelj lahko nepravilnosti fotografira
+le v primeru suma povzročanja nepotrebnega trpljenja živali ob navzočnosti
+uradnega veterinarja na način, da ne stopi na zasebno zemljišče skrbnika živali
+ter na način, da so na fotografijah zajete samo živali in ne osebe.
+Fotografiranje se sme izvesti iz javnega kraja, z zasebnega zemljišča pa le, če
+to dovoli lastnik ali posestnik tega zemljišča. Fotografije hrani v skladu z
+zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Nadzor nad varstvom osebnih podatkov
+se izvaja v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
+Uradni veterinar lahko uporabi zbrane
+dokaze in izjave prijavitelja v inšpekcijskem postopku.
+V primeru suma mučenja živali, ko je
+ogroženo življenje živali, prijavitelj nemudoma obvesti pristojni organ za
+veterinarstvo, ki v 48 urah oziroma drugi delovni dan po preteku roka obvesti
+prijavitelja o ugotovitvah.
+Prijavitelj lahko v primeru nestrinjanja z
+ugotovitvami pristojnega organa za veterinarstvo zahteva ponovno presojo
+ugotovitev, ki jo izvede tričlanska komisija upravnega organa za veterinarstvo,
+določena izmed uradnih veterinarjev in predstavnika Centra za dobrobit živali v
+okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta ter pravnika, ki je v komisijo
+imenovan s strani ministra za pravosodje.
+Zoper odločitev komisije ni pritožbe.
+Če upravni organ, pristojen za
+veterinarstvo, ugotovi, da prijavitelj krši obseg pristojnih nalog ali je pri
+opravljanju nalog prekoračil pooblastila, mu imenovanje in izkaznico prekliče
+za obdobje enega leta. V primeru ponovne kršitve, storjene v obdobju petih let
+od prejšnje kršitve, upravni organ imenovanje in izkaznico trajno prekliče.
+Zoper odločbo o preklicu ni pritožbe,
+dovoljen je upravni spor.
+36.c člen
+Prijavitelj je lahko vsaka polnoletna oseba,
+ki je državljan Republike Slovenije in izpolnjuje dodatne pogoje:
+-
+ima najmanj srednješolsko izobrazbo,
+-
+je najmanj tri leta aktiven član nevladne organizacije, ki deluje v
+javnem interesu na področju zaščite živali,
+-
+ima opravljeno predhodno usposabljanje iz drugega odstavka 36.č člena
+tega zakona oziroma obnovitveno usposabljanje iz tretjega odstavka 36.č člena
+tega zakona,
+-
+je opravil izpit za prijavitelja in
+-
+je predložil potrdilo o nekaznovanosti za kazniva dejanja, ki se
+preganjajo po uradni dolžnosti.
+Izpit za prijavitelja kandidat opravlja
+pred komisijo, ki jo imenuje direktor upravnega organa, pristojnega za
+veterinarstvo. Komisijo sestavljajo predstavnik upravnega organa, pristojnega
+za veterinarstvo, predstavnik Nacionalnega centra za dobrobit živali in
+predstavnik nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju
+zaščite živali.
+Za predstavnika nevladne organizacije je
+lahko imenovan član društva, ki ima opravljeno usposabljanje v skladu s
+pravilnikom, ki ureja podrobnejše kriterije za pridobitev statusa društva ali
+organizacije, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu. Nevladne
+organizacije upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predlagajo po eno
+osebo v seznam članov komisije. Predstavnik nevladne organizacije, ki sodeluje
+v posamezni komisiji, ni hkrati član nevladne organizacije, iz katere prihaja
+kandidat.
+Kandidat, ki je uspešno opravil izpit, na
+podlagi pisne vloge, ki ji priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega
+odstavka tega člena, z imenovanjem pridobi izkaznico, ki jo izda upravni organ,
+pristojen za veterinarstvo. Izkaznica velja pet let. Po preteku mora
+prijavitelj za ponovno imenovanje opraviti usposabljanje iz tretjega odstavka
+36.č člena tega zakona in izpit iz četrte alineje prvega odstavka tega člena.
+Upravni organ o imenovanih prijaviteljih in
+izdanih izkaznicah upravlja evidenco, v kateri se obdelujejo osebno ime, datum
+pridobitve imenovanja in naziv nevladne organizacije, katere član je
+prijavitelj, ter zaporedno številko izdane izkaznice.
+Vsebino in način opravljanja izpita ter
+obliko in vsebino izkaznice predpiše minister.
+36.č člen
+Usposabljanje za pristop k izpitu za
+prijavitelja izvaja Nacionalni center za dobrobit živali, ko je prijavljenih
+najmanj pet kandidatov.
+Usposabljanje obsega najmanj 40 ur vsebin s
+področja biologije, fiziologije, obnašanja in zdravstvenega varstva živali ter
+predpisov, ki urejajo zaščito živali, in predpisov, ki urejajo postopke
+inšpekcijskega nadzora in prekrškovne postopke.
+Obnovitveno usposabljanje obsega najmanj
+deset ur vsebin iz prejšnjega odstavka tega člena.
+Program in ceno usposabljanja, ki vključuje
+tudi opravljanje izpita, potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo.
+Nacionalni center za dobrobit živali o
+izvedenih usposabljanjih upravlja evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji
+podatki o udeležencih usposabljanj: osebno ime, naslov prebivališča, datum
+rojstva, vrsto in vsebino usposabljanja ter datum usposabljanja in zaporedno
+številko potrdila o opravljenem usposabljanju.
V. NAGRADE IN PRIZNANJA
(črtano)
37. člen
@@ -1564,7 +1700,8 @@ spremlja stanje in znanstvena spoznanja na področju zaščite živali ter
predlaga aktivnosti;
-
daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali ter
-druga mnenja in predloge na zahtevo upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo;
+druga mnenja in predloge na zahtevo upravnega organa, pristojnega za
+veterinarstvo;
-
daje mnenja o primernosti uvrstitve vrste živali na seznam dovoljenih
vrst živali v skladu s 6.c členom tega zakona na zahtevo pristojnega organa;
@@ -1629,6 +1766,28 @@ pristojnosti in nalog iz zakona, ki ureja občinsko redarstvo preverijo
izpolnjevanje obveznosti lastnika psa iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.
Nadzorstvo nad izvajanjem določbe tretjega
odstavka 11. člena tega zakona opravljajo policisti in občinski redarji.
+42.a člen
+Za nadzor zaščite živali direktor upravnega
+organa, pristojnega za veterinarstvo, oblikuje posebno enoto uradnih
+veterinarjev, za katere imenovanje mora podati soglasje pristojni minister v
+enem mesecu od imenovanja članov. Posebna enota opravlja preglede, nadzoruje
+pogoje nastanitev in izvaja ukrepe na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
+Posebna enota uradnih veterinarjev deluje v
+okviru inšpekcije, pristojne za zaščito živali.
+Naloge posebne enote uradnih veterinarjev
+izhajajo iz četrtega odstavka 85. člena Zakona o veterinarskih merilih in
+skladnostih (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 –
+ZZZiv-C, 40/14 – ZIN-B in 22/18) ter zajemajo:
+1.
+ukrepanje ob kršitvah, ki se nanašajo na večje število živali;
+2.
+ukrepanje v primeru prometnih nesreč, v katerih je udeleženo večje
+število živali;
+3.
+opravljanje drugih nalog in aktivnosti po pooblastilu direktorja
+upravnega organa.
+Za nadzor zaščite živali se zagotavlja
+stalna pripravljenost.
43. člen
Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima pristojni
inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še te
@@ -1650,17 +1809,22 @@ zavetišč in hotelov za živali;
začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu
skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb
tega zakona. Za začasno odvzete rejne živali uradni veterinar odredi oskrbo na
-domu skrbnika živali, če pa to ni možno, se živali trajno odvzamejo in prodajo
-ali usmrtijo. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka,
-morebitna razlika pa se izplača skrbniku živali. Za odvzete hišne živali, razen
-za živali prosto živečih vrst, uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče,
-ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. členom
-tega zakona. Za začasno ali trajno odvzete živali prosto živečih vrst uradni
-veterinar odredi začasno oskrbo v zatočišču za živali prosto živečih vrst v
-skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Če je bila žival oddana novemu
-skrbniku, je v primeru pravnomočno odpravljene odločbe o odvzemu živali
-dosedanji skrbnik živali upravičen do odškodnine, ki jo uveljavlja pred
-pristojnim sodiščem;
+domu skrbnika živali, če to ni možno, pa se živali trajno odvzamejo in
+namestijo v prehodnem hlevu in najpozneje v 30 dneh od odvzema prodajo nevladni
+organizaciji, ki deluje v javnem interesu, ali kmetijskemu gospodarstvu. Če se
+trajno odvzeta žival v 30 dneh ne proda, uradni veterinar odloči, ali se
+namestitev živali v prehodnem hlevu podaljša ali se žival usmrti. Iz kupnine od
+prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se nameni za
+izvajanje nalog skrbi za živali iz 33. člena tega zakona ali za dejavnost
+oskrbe trajno odvzetih rejnih živali iz 33.a člena tega zakona. Za odvzete
+hišne živali, razen za živali prosto živečih vrst, uradni veterinar odredi
+namestitev v zavetišče, ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku oziroma
+ravna v skladu z 31. členom tega zakona. Za začasno ali trajno odvzete živali
+prosto živečih vrst uradni veterinar odredi začasno oskrbo v zatočišču za
+živali prosto živečih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
+Če je bila žival oddana novemu skrbniku, je v primeru pravnomočno odpravljene
+odločbe o odvzemu živali dosedanji skrbnik živali upravičen do odškodnine, ki
+jo uveljavlja pred pristojnim sodiščem;
-
odrediti odpravo nepravilnosti pri izvajanju tega zakona;
-
@@ -1704,7 +1868,16 @@ skrbnik ne odvrne splošne nevarnosti ali ni znan ali dosegljiv;
odrediti zavetišču ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščene živali;
-
prepovedati uporabo živali na javnem zbiranju ali snemanju zaradi
-zaščite dobrobiti živali.
+zaščite dobrobiti živali;
+-
+za izvajanje nadzora zaščite živali v klavnicah pri razkladanju, pri
+nameščanju živali v začasne hleve, pri dogonu na klavno linijo, med fazo
+omamljanja in med zakolom, odrediti izvajalcu dejavnosti na njegove stroške
+videonadzor ravnanja z živalmi, ki je na vpogled uradnemu veterinarju, v
+primeru suma storitve kaznivega dejanja tudi organom pregona. O odrejenem
+videonadzoru izvajalec dejavnosti obvesti zaposlene v skladu s predpisi, ki
+urejajo varstvo osebnih podatkov. Posnetki ne predstavljajo informacije javnega
+značaja. Hrambo posnetkov se odredi za obdobje največ enega leta.
43.a člen
Območni uradi upravnega organa, pristojnega
za veterinarstvo, opravljajo upravne in nadzorne naloge ter odločajo v
@@ -1774,10 +1947,9 @@ ravna v nasprotju s šestim odstavkom 31. člena tega zakona.
Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
-Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik,
-ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, ali ki podatke iz centralnega
-registra hišnih živali
-obdeluje v nasprotju s petim odstavkom 28. člena tega zakona.
+Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje
+posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, ali ki podatke iz
+centralnega registra hišnih živali obdeluje v nasprotju s petim odstavkom 28. člena tega zakona.
46. člen
Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
@@ -1807,9 +1979,9 @@ podobni prireditvi v nasprotju s prvim odstavkom 14.a člena tega zakona;
9.
ravna v nasprotju z drugim odstavkom 14.a člena tega zakona;
10.
-pravočasno ne zahteva veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali
-poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne
-zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen);
+pravočasno ne zahteva veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih
+živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi
+ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen);
11.
opravlja znanstvenoraziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih
organih, tkivih ali truplih v ta namen usmrčenih živali v nasprotju s prvim odstavkom
@@ -1831,8 +2003,7 @@ ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 26.a
goji ali poseduje psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26.b člena tega
zakona;
17.
-ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26.c člena tega
-zakona;
+ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26.c člena tega zakona;
18.
izvaja obvezno šolanje psov iz prvega odstavka 26.c člena tega zakona po
programu, ki ni potrjen v skladu z drugim odstavkom 26.c člena tega zakona.
@@ -1904,8 +2075,8 @@ drugačnega načina spremembe lastništva v nasprotju s tretjim odstavkom
kot skrbnik ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali
kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
17.
-kot skrbnik ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov
-in je žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena zakona);
+kot skrbnik ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih
+ukrepov in je žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena zakona);
18.
kot skrbnik na javnem mestu ne zagotovi fizičnega varstva psa tako, da
je ta na povodcu (tretji odstavek 11. člena zakona);
@@ -1977,8 +2148,8 @@ list SRS, št. 31/76);
-
Pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva
-ali prehrane (Uradni list RS, št. 52/98 in 60/98) v delu, ki se nanaša na
-društva s področja zaščite živali, kolikor je v nasprotju s tem zakonom.
+ali prehrane (Uradni list RS, št. 52/98 in 60/98) v delu, ki se nanaša na društva
+s področja zaščite živali, kolikor je v nasprotju s tem zakonom.
52. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
@@ -2034,8 +2205,8 @@ Določba dvajsete alinee prvega odstavka 15.
člena in 4. točka prvega odstavka 45. člena v delu, ki se nanaša na dvajseto
alineo prvega odstavka 15. člena se začneta uporabljati 1. maja 2013.
Določbe dvaindvajsete alinee prvega
-odstavka 15. člena zakona in 5. točke prvega odstavka 45. člena zakona se začnejo
-uporabljati 1. januarja 2015.
+odstavka 15. člena zakona in 5. točke prvega odstavka 45. člena zakona se
+začnejo uporabljati 1. januarja 2015.
27. člen
Obstoječa društva, ki na področju zaščite
živali delujejo v javnem interesu, se morajo uskladiti z določbami
@@ -2142,13 +2313,13 @@ Ne glede na prvi odstavek tega člena
označitev ni potrebna, če je žival že označena v skladu s predpisom, ki ureja
označevanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu.
V primeru neizpolnjevanja pogojev iz prvega
-odstavka tega člena se z živalmi po izteku roka ravna v skladu z drugim
-odstavkom novega 6.č člena zakona.
+odstavka tega člena se z živalmi po izteku roka ravna v skladu z drugim odstavkom
+novega 6.č člena zakona.
Če imetnik živali iz prvega odstavka tega
člena ne želi več posedovati, jo lahko proda ali odda živalskemu vrtu, osebam
iz prvega odstavka novega 6.č člena zakona ali zunaj Republike Slovenije, o
-prodaji ali drugi spremembi lastništva pa mora obvestiti upravni organ, pristojen
-za veterinarstvo.
+prodaji ali drugi spremembi lastništva pa mora obvestiti upravni organ,
+pristojen za veterinarstvo.
24. člen
Ne glede na 22. in 23. člen tega
zakona, smejo osebe, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno dovoljenje za
@@ -2185,4 +2356,28 @@ na novo triindvajseto alinejo 15. člena zakona, se začnejo uporabljati
1. januarja 2023.
29. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+zaščiti živali – ZZZiv-F (Uradni list RS, št. 109/23)
+vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
+»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
+12. člen
+Posebno enoto iz novega 42.a člena zakona
+po predhodnem soglasju pristojnega ministra imenuje direktor upravnega organa,
+pristojnega za veterinarstvo, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
+13. člen
+Spremenjeni 15. člen zakona, ki se
+nanaša na točko h), se ne uporablja za pse, ki so bili vpisani v centralni
+register hišnih živali pred uveljavitvijo tega zakona. Psi iz prejšnjega stavka
+se po začetku uporabe spremenjenega 15. člena zakona lahko privezujejo s
+širokimi ovratnicami, ki niso na zateg, ali z oprsnicami na vodoravno vodilo,
+ki je dolgo najmanj pet metrov in je najmanj dva metra nad tlemi, s privezom,
+ki psu omogoča najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodoravnega
+vodila. Takšen privez za vse pse iz prejšnjega stavka sme veljati največ za
+obdobje dveh let od uveljavitve tega zakona.
+Spremenjena prva alineja 4. člena
+zakona se začne uporabljati 1. 9. 2024.
+14. člen
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO1353.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO1353.yaml
index 1f6291eea5..4ea79747b5 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO1353.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO1353.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO1353.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2021-10-15 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-11-10 23:00:00
idPredpisa: ZAKO1353
idPredpisaChng: ZAKO1353
naslov: "ZAKON O ZA\u0160\u010CITI \u017DIVALI (ZZZiv) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 10)"
-npbNum: 10
-path: /2021/29/2021-01-2993-1999-01-4617-npb10
-sopPredpisa: 2021-01-2993
+ besedilo \u0161t. 11)"
+npbNum: 11
+path: /2023/31/2023-01-3141-1999-01-4617-npb11
+sopPredpisa: 2023-01-3141
sopPredpisaChng: 1999-01-4617
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO1419.txt b/podatki/zakoni/ZAKO1419.txt
index 0d827f95a7..2c7aa0309e 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO1419.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO1419.txt
@@ -35,9 +35,9 @@ zdravstvenega varstva so Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem
besedilu: NIJZ) in ostali izvajalci zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: izvajalci) v Republiki Sloveniji.
4. člen
-Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega člena
-(v nadaljnjem besedilu: upravljavci zbirk podatkov), pridobivajo osebne podatke
-praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
+Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega
+člena (v nadaljnjem besedilu: upravljavci zbirk podatkov), pridobivajo osebne
+podatke praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
V primerih posrednega zbiranja osebnih
podatkov, posameznika ni potrebno predhodno seznaniti s tem, da se bodo podatki
pridobili iz že obstoječe zbirke podatkov, če ni s tem zakonom drugače
@@ -48,9 +48,9 @@ dobiti naslednje podatke: EMŠO, ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva,
spol, prebivališče in vrste prebivališča, državljanstvo, zakonski stan, šolska
izobrazba, EMŠO matere, očeta, zakonca in otrok, datum in podatki o dogodkih,
spremembah ali popravkih.
-Upravljavci zbirk podatkov imajo pravico uporabe
-številke zdravstvenega zavarovanja na kartici zdravstvenega zavarovanja kot
-povezovalnega znaka za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov,
+Upravljavci zbirk podatkov imajo pravico
+uporabe številke zdravstvenega zavarovanja na kartici zdravstvenega zavarovanja
+kot povezovalnega znaka za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov,
opredeljenih v zbirkah podatkov po tem zakonu. Infrastruktura kartice
zdravstvenega zavarovanja se z uveljavitvijo tega zakona uporablja tudi za
zdravstveno kartico kot zbirko podatkov, ob tem, da je zagotovljena popolna
@@ -78,8 +78,8 @@ Ne glede na določbe zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov, lahko upravljavec zbirk podatkov NIJZ 16, NIJZ 25,
NIJZ 25.1, NIJZ 26, NIJZ 26.1, NIJZ 26.2, NIJZ 53.1 in NIJZ 53.2 iz
Priloge 1 za podatke iz teh zbirk brez plačila stroškov pridobiva podatke iz
-drugih zbirk podatkov iz Priloge 1, lahko tudi le z uporabo EMŠO ali ZZZS
-številke (identifikacijske številke zavarovane osebe).
+drugih zbirk podatkov iz Priloge 1, lahko tudi le z uporabo EMŠO ali ZZZS številke
+(identifikacijske številke zavarovane osebe).
6. člen
Za statistične namene ima NIJZ pravico
zahtevati podatke, opredeljene v Prilogi 1, od upravljavcev vseh zbirk podatkov
@@ -130,19 +130,18 @@ V. METODOLOŠKA NAČELA
Za zagotovitev enotnosti sistema vodenja
zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, se uporabljajo enotna
metodološka načela, enotni standardi (definicije, klasifikacije in šifranti)
-ter standardni postopki oblikovanja in pošiljanja poročil (v nadaljnjem
-besedilu: poročila).
+ter standardni postopki oblikovanja in pošiljanja poročil (v nadaljnjem besedilu:
+poročila).
Enotna metodološka načela, enotne standarde
(definicije, klasifikacije in šifranti) ter standardne postopke določi
-minister, pristojen za zdravje na predlog NIJZ po pridobitvi mnenja Statističnega
-urada Republike Slovenije.
+minister, pristojen za zdravje na predlog NIJZ po pridobitvi mnenja
+Statističnega urada Republike Slovenije.
11. člen
Enotna metodološka načela in enotne
standarde (definicije, klasifikacije in šifranti) za oblikovanje in vodenje
zbirk podatkov, ki so skupni za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v
-nadaljnjem besedilu: ZZZS) in NIJZ, določi minister pristojen za zdravje na
-predlog ZZZS in NIJZ po pridobitvi mnenja Statističnega urada Republike
-Slovenije.
+nadaljnjem besedilu: ZZZS) in NIJZ, določi minister pristojen za zdravje na predlog
+ZZZS in NIJZ po pridobitvi mnenja Statističnega urada Republike Slovenije.
12. člen
Enotna metodološka načela in enotne
standarde (definicije, klasifikacije in šifranti) za oblikovanje in vodenje
@@ -169,8 +168,8 @@ zagotavlja sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.
VI. eZDRAVJE
14. člen
eZdravje je na nacionalni ravni usklajen
-zdravstveni informacijski sistem, ki z delovanjem na enotni informacijsko-komunikacijski
-infrastrukturi omogoča:
+zdravstveni informacijski sistem, ki z delovanjem na enotni
+informacijsko-komunikacijski infrastrukturi omogoča:
-
obdelavo zdravstvenih in drugih podatkov, podrobneje določenih v 14.b
členu tega zakona in v Prilogi 2;
@@ -243,8 +242,8 @@ določene v Prilogi zbirk podatkov eZdravja, ki je kot Priloga 2 sestavni del
tega zakona. Upravljavec zbirk podatkov eZdravja je NIJZ.
Ime in vsebina posameznih zbirk podatkov
eZdravja, razen CRPP, njihov namen, kdo mora posredovati podatke in kdaj, način
-pridobivanja podatkov, rok hrambe podatkov in upravičenci do podatkov iz
-posamezne zbirke podatkov, so opredeljeni v Prilogi 2.
+pridobivanja podatkov, rok hrambe podatkov in upravičenci do podatkov iz posamezne
+zbirke podatkov, so opredeljeni v Prilogi 2.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov, lahko NIJZ:
-
@@ -252,10 +251,10 @@ za zbirke podatkov eZdravja brez plačila stroškov pridobiva podatke iz
drugih zbirk podatkov, lahko tudi le z uporabo EMŠO ali ZZZS številke
(identifikacijske številke) zavarovane osebe;
-
-za namen izvajanja storitev eZdravja brez predhodnega dovoljenja državnega
-nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov povezuje zbirke podatkov
-eZdravja, tudi le z uporabo enega identifikatorja kot istega povezovalnega
-znaka.
+za namen izvajanja storitev eZdravja brez predhodnega dovoljenja
+državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov povezuje zbirke
+podatkov eZdravja, tudi le z uporabo enega identifikatorja kot istega
+povezovalnega znaka.
14.b člen
CRPP je zbirka podatkov eZdravja o
pacientih s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in o drugih pacientih, ki v Republiki
@@ -268,22 +267,22 @@ povzetek podatkov o pacientu in
pacientovo zdravstveno dokumentacijo iz prvega odstavka 1.a člena tega
zakona.
Podatki iz prejšnjega odstavka se
-obdelujejo zato, da se izvajalcem v Republiki Sloveniji in v tujini omogoči
-dostop do podatkov in izmenjava podatkov za izvajanje zdravstvene oskrbe in
-mrliško pregledne službe ter z namenom ažuriranja podatkov zdravstvene
-dokumentacije. Kontaktne podatke pacienta iz CRPP lahko izvajalci in NIJZ
-uporabijo za obveščanje pacienta o spremembah podatkov v CRPP in drugih zbirkah
-eZdravja, posredovanje ključev za elektronsko identifikacijo pacienta, izvedbo
-stikov s pacientom pred načrtovano zdravstveno storitvijo, posredovanje
-informacij in navodil v povezavi z načrtovano zdravstveno storitvijo, vabilo
-pacienta na izvedbo zdravstvene storitve, izvajanje zdravstvene storitve na
-daljavo ter spremljanje izkušenj pacienta in izidov zdravstvene obravnave po
-izvedbi zdravstvene storitve, pri čemer je treba upoštevati predpise s področja
-varstva osebnih podatkov glede tehničnih ukrepov za zagotavljanje varnosti
-podatkov pri komunikaciji. Podatki
-iz prejšnjega odstavka se obdelujejo tudi zato, da se pacientom omogoči dostop
-do njihove zdravstvene dokumentacije prek informacijskih rešitev za pacienta in
-da se imenovanim zdravnikom in zdravnikom, ki so člani zdravstvene komisije (v
+obdelujejo zato, da se izvajalcem v Republiki Sloveniji in v tujini omogoči dostop
+do podatkov in izmenjava podatkov za izvajanje zdravstvene oskrbe in mrliško
+pregledne službe ter z namenom ažuriranja podatkov zdravstvene dokumentacije.
+Kontaktne podatke pacienta iz CRPP lahko izvajalci in NIJZ uporabijo za
+obveščanje pacienta o spremembah podatkov v CRPP in drugih zbirkah eZdravja,
+posredovanje ključev za elektronsko identifikacijo pacienta, izvedbo stikov s
+pacientom pred načrtovano zdravstveno storitvijo, posredovanje informacij in
+navodil v povezavi z načrtovano zdravstveno storitvijo, vabilo pacienta na
+izvedbo zdravstvene storitve, izvajanje zdravstvene storitve na daljavo ter
+spremljanje izkušenj pacienta in izidov zdravstvene obravnave po izvedbi
+zdravstvene storitve, pri čemer je treba upoštevati predpise s področja varstva
+osebnih podatkov glede tehničnih ukrepov za zagotavljanje varnosti podatkov pri
+komunikaciji. Podatki iz
+prejšnjega odstavka se obdelujejo tudi zato, da se pacientom omogoči dostop do
+njihove zdravstvene dokumentacije prek informacijskih rešitev za pacienta in da
+se imenovanim zdravnikom in zdravnikom, ki so člani zdravstvene komisije (v
nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe ZZZS), omogoči dostop do podatkov v
postopkih odločanja o pravicah v okviru zdravstvenega zavarovanja.
Povzetek podatkov o pacientu iz prve alinee
@@ -333,10 +332,11 @@ podatki o zdravstvenem delavcu, ki pacienta obravnava (osebno ime,
telefonska številka in elektronski naslov pri izvajalcu, številka zdravstvenega
delavca);
n)
-podatki o družinskih članih, o osebah, ki jih določi pacient, njegovem
-zdravstvenem pooblaščencu, rejniku, skrbniku in drugih zakonitih zastopnikih,
-če so potrebni za uveljavljanje pravic:
-- osebno ime;
+podatki o družinskih članih, o osebah, ki jih določi pacient, njegovem zdravstvenem
+pooblaščencu, rejniku, skrbniku in drugih zakonitih zastopnikih, če so potrebni
+za uveljavljanje pravic:
+- osebno
+ime;
- EMŠO
oziroma datum rojstva, če posameznik nima določene EMŠO;
- ZZZS
@@ -487,8 +487,8 @@ e) podatke
o tujih zavarovanih osebah, ki so prejele zdravstveno obravnavo v Republiki
Sloveniji;
4.
-od zavarovalnic, ki izvajajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje:
-podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju,
+od zavarovalnic, ki izvajajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje: podatke
+o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju,
5.
od ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne
uprave, iz podatkov Centralnega avtentikacijskega sistema:
@@ -542,9 +542,9 @@ e), f), j), k), l), m), n), p) in r) 1. točke ter 2. in 3. točke četrtega
odstavka 14.b člena tega zakona odgovorni za obdelavo, in sicer vsak izvajalec
v delu, ki se nanaša na zagotavljanje določene zdravstvene oskrbe. Podatek se
posreduje v CRPP takoj, ko nastane ali se prejme pri izvajanju zdravstvene
-oskrbe ali mrliško pregledne službe, vendar najpozneje do konca delavnika. Podatek
-se posreduje v CRPP na način, da je razviden čas njegovega nastanka in njegove
-veljavnosti. Podatek posreduje v CRPP izvajalec, ki ga ob izvajanju zdravstvene
+oskrbe ali mrliško pregledne službe, vendar najpozneje do konca delavnika.
+Podatek se posreduje v CRPP na način, da je razviden čas njegovega nastanka in
+njegove veljavnosti. Podatek posreduje v CRPP izvajalec, ki ga ob izvajanju zdravstvene
oskrbe ali mrliško pregledne službe prvi zabeleži. Izvajalci ažurirajo podatke
iz podtočk k) in š) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona v svoji
dokumentaciji iz CRPP pred vzpostavitvijo stika s pacientom in preverijo
@@ -623,8 +623,8 @@ zakona, v Prilogi 1 ali Prilogi 2,
podatke iz Priloge 1 posreduje v nasprotju z načini dajanja podatkov iz
Priloge 1,
-
-obdeluje podatke v CRPP v nasprotju s prvim odstavkom 14.c člena ali
-petim odstavkom 14.č člena tega zakona,
+obdeluje podatke v CRPP v nasprotju s prvim odstavkom 14.c člena ali petim
+odstavkom 14.č člena tega zakona,
-
v nasprotju s 14.b členom tega zakona, Prilogo 1 ali Prilogo 2 ne vodi
predpisane zbirke podatkov ali je ne vodi v skladu z določbami tega zakona.
@@ -652,10 +652,10 @@ končne določbe:
17. člen
Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo
uporabljati zakon o evidencah na področju zdravstva (Uradni list SFRJ, št.
-22/78 in 18/88 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93) in 41., 42.,
-43., 44., 45., 46., 53., 54., 55. in 56. člen zakona o evidencah na področju
-dela (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93 in
-66/93), ki določajo evidence s področja zdravstvenega zavarovanja in
+22/78 in 18/88 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93) in 41.,
+42., 43., 44., 45., 46., 53., 54., 55. in 56. člen zakona o evidencah na
+področju dela (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91,
+13/93 in 66/93), ki določajo evidence s področja zdravstvenega zavarovanja in
zdravstvenega varstva.
18. člen
Enotna metodološka načela in enotne
@@ -787,8 +787,8 @@ alternativnega izvajanja pravice do DO, se začneta uporabljati 1. julija
34. člena tega zakona, ki urejajo pravico do DO na domu v skladu s petim
odstavkom 58. člena tega zakona, se začnejo uporabljati 1. julija
2024.
-(6) 32. člen tega zakona se za
-upravičence, ki pravico do DO koristijo v načinu:
+(6) 32. člen tega zakona se za upravičence,
+ki pravico do DO koristijo v načinu:
- DO
v instituciji v skladu z drugim odstavkom 58. člena tega zakona, začne
uporabljati 1. januarja 2023;
@@ -837,4 +837,49 @@ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni
upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
»59. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
-objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk-1 (Uradni
+list RS, št. 84/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
+»152. člen
+(začetek
+veljavnosti in uporabe)
+(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+(2) Prva in druga alineja 1. točke prvega
+odstavka 10. člena, drugi odstavek 15. člena, tretja alineja
+22. člena in 25. člen tega zakona se začnejo uporabljati
+1. decembra 2025.
+(3) Četrta alineja 1. točke prvega odstavka
+10. člena, 18., 19., 20., 21. člen, prva, druga in četrta alineja
+22. člena, 23., 24., 26., 27., 28., 29., 30. člen in četrti odstavek
+59. člena tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega
+člana, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
+(4) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka
+10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona se začnejo
+uporabljati 1. julija 2025.
+(5) 2. točka prvega odstavka 10. člena
+in 17. člen se začneta uporabljati 1. decembra 2025.
+(6) 32. člen tega zakona se za
+upravičence do posamezne oblike DO začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je
+določen za posamezno obliko DO po tem zakonu, razen v primeru, ko uporabnik
+uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega
+zakona, se pravica iz 32. člena tega zakona začne uporabljati
+1. julija 2025.
+(7) 33. člen tega zakona se za
+upravičence začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno
+obliko DO v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, razen:
+-
+v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega
+člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 33. člena tega zakona
+začne uporabljati 1. julija 2025 in
+-
+v primeru iz petega odstavka 33. člena tega zakona, ko se pravica
+začne uporabljati 1. julija 2025.
+(8) 34. člen tega zakona se začne
+uporabljati 1. decembra 2025.
+(9) 84., 85. in 86. člen tega zakona,
+ki urejajo naloge ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
+(10) 88. člen tega zakona, ki ureja
+vstopne točke na CSD na področju DO, se začne uporabljati 1. januarja
+2025.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO1419.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO1419.yaml
index bf2129e868..25579128fb 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO1419.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO1419.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO1419.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2023-02-13 23:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-08-02 22:00:00
idPredpisa: ZAKO1419
idPredpisaChng: ZAKO1419
naslov: "ZAKON O ZBIRKAH PODATKOV S PODRO\u010CJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (ZZPPZ) (neuradno
- pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t. 10)"
-npbNum: 10
-path: /2023/03/2023-01-0348-2000-01-2969-npb10
-sopPredpisa: 2023-01-0348
+ pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t. 11)"
+npbNum: 11
+path: /2023/25/2023-01-2570-2000-01-2969-npb11
+sopPredpisa: 2023-01-2570
sopPredpisaChng: 2000-01-2969
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO172.txt b/podatki/zakoni/ZAKO172.txt
index 29af347550..514bbafc94 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO172.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO172.txt
@@ -5,10 +5,8 @@ Ta zakon ureja statusna vprašanja
visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti,
opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja.
S tem zakonom se urejajo tudi statusna
-vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je
-potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru
-univerz (v nadaljnjem besedilu: drugi zavodi - članice univerz), in študentskih
-domov.
+vprašanja članic univerz, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje
+visokošolske dejavnosti (npr. knjižnice, inštituti), in študentskih domov.
2. člen
(vrste visokošolskih zavodov)
Visokošolski zavodi so univerze, fakultete,
@@ -77,6 +75,60 @@ organizacijami,
-
upravljanje s premoženjem v skladu z namenom,
za katerega je bilo pridobljeno.
+6.a člen
+(javni interes)
+Visokošolsko izobraževanje, ki ga v obliki
+javnoveljavnih študijskih programov izvajajo visokošolski zavodi v Republiki
+Sloveniji v skladu s tem zakonom, je v javnem interesu.
+6.b člen
+(javna služba)
+Javna služba v visokem šolstvu obsega
+izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo
+izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane
+študijske programe.
+Izobraževalna dejavnost, ne glede na način
+izvajanja, obsega študijske programe za pridobitev izobrazbe prve, druge in
+tretje stopnje.
+Znanstvenoraziskovalna dejavnost obsega
+področja, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja znanstvenoraziskovalno dejavnost.
+Umetniška dejavnost obsega umetniško
+ustvarjanje na področju izobraževalnega in raziskovalnega dela v okviru
+umetniških disciplin, katerega rezultati so javno dostopni.
+Podporne dejavnosti so knjižnična,
+informacijska, administrativna, tehnična, strokovna in upravljavska dejavnost,
+dejavnost študentskih domov in druge podporne dejavnosti.
+6.c člen
+(financiranje javne službe)
+Javna služba v visokem šolstvu je
+financirana iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa ta zakon.
+6.č člen
+(druge dejavnosti)
+Javni visokošolski zavod lahko poleg
+dejavnosti javne službe opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z dejavnostmi
+iz prvega odstavka 6.b člena tega zakona, ki pomenijo prodajo blaga in storitev
+na trgu. Opravljanje drugih dejavnosti iz tega odstavka ne sme posegati v obseg
+in kakovost zagotavljanja javne službe.
+Kadar javni visokošolski zavod opravlja
+druge dejavnosti, mora biti cena določena tako, da so vanjo všteti vsi stroški,
+ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu in se nanašajo na izdatke za
+blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo in
+stroške dela.
+Javni visokošolski zavod prihodke in
+odhodke javne službe ter tržne dejavnosti vodi ločeno v skladu z veljavnimi
+finančnimi predpisi.
+Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z
+drugimi dejavnostmi, ki ga javni visokošolski zavod izračuna v skladu z
+zakonom, ki ureja fiskalno pravilo, in zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna,
+mora javni visokošolski zavod voditi na ločenem računu. Presežek prihodkov nad
+odhodki, ki se ugotovi v skladu z zakonoma iz prejšnjega stavka, mora javni
+visokošolski zavod nameniti za izvajanje in razvoj dejavnosti.
+Presežka odhodkov nad prihodki,
+ustvarjenega z drugimi dejavnostmi, javni visokošolski zavod ne sme poravnati
+iz sredstev javne službe. O načinu poravnave tega primanjkljaja odloča
+ustanovitelj na predlog upravnega odbora javnega visokošolskega zavoda.
+Določbe četrtega odstavka in prvega stavka
+petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zasebne visokošolske zavode s
+koncesijo v delu dodeljene koncesije.
7. člen
(izobraževanje pod enakimi pogoji)
Državljani Republike Slovenije imajo
@@ -91,9 +143,14 @@ vrsti.
Državljani članic Evropske unije imajo
pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod
enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije
-Tuji državljani se, pod pogojem, da se
-uporablja načelo vzajemnosti, lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v
-Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
+Tuji državljani se lahko izobražujejo na
+visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani
+Republike Slovenije pod pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, ali pod
+pogojem, da so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in
+opravili maturo, tako kot določa 38. člen tega zakona, ali pod pogojem, da
+imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od
+njihovih staršev ali skrbnikov do začetka izbirnega postopka rezidenti
+Republike Slovenije za davčne namene.
Visokošolski zavodi zagotavljajo enako
obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in
socialno poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje,
@@ -141,8 +198,8 @@ odstavka s strani prizadetega študenta ne sme biti razlog za diskriminacijo pri
študijskih dejavnostih ali študijskem napredovanju.
Prepovedano je trpinčenje v študijskem
okolju. Trpinčenje v študijskem okolju je vsako ponavljajoče se ali
-sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali
-vedenje, usmerjeno proti posameznim študentom v študijskem okolju.
+sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje,
+usmerjeno proti posameznim študentom v študijskem okolju.
Študent, ki je žrtev prepovedanih ravnanj
in vedenja iz tega člena, in osebe, ki mu pomagajo, ne smejo biti izpostavljene
neugodnim posledicam zaradi ukrepanja proti spolnemu in drugemu nadlegovanju
@@ -171,32 +228,43 @@ državljanstva se omogoči učenje slovenščine.
Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje
slovenščine določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
II. STATUSNA OPREDELITEV
-VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, DRUGIH ZAVODOV – ČLANIC UNIVERZ IN ŠTUDENTSKIH DOMOV
+VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, ČLANIC UNIVERZ IN ŠTUDENTSKIH DOMOV
9. člen
(ustanovitev zavoda)
-Visokošolski zavod oziroma drugi zavod -
-članico univerze in študentski dom lahko ustanovijo domače in tuje fizične in
-pravne osebe.
+Visokošolski zavod in študentski dom lahko
+ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe.
Za opravljanje javne službe v visokem
-šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge
-javne zavode - članice univerze in študentske domove.
+šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode in študentske
+domove.
10. člen
(pravna subjektiviteta univerze in članic)
-Univerza je pravna oseba. V okviru univerze
-se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne
-šole in drugi zavodi - članice univerze (v nadaljnjem besedilu: članice
-univerze).
-Članice univerze imajo pravice in
-obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom
-univerze.
-Članice univerze pri izvajanju nacionalnega
-programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija,
-nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi
-univerze in statut, v imenu in za račun univerze.
-V drugih primerih članice univerze
-nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o
-ustanovitvi in statutom univerze.
-Članica univerze ima lahko žiro račun.
+Univerza je pravna oseba.
+Univerza, ki je ustanovljena kot javni
+zavod, je posredni uporabnik proračuna in ima odprt podračun v sistemu enotnega
+zakladniškega računa države.
+V okviru univerze iz prvega odstavka tega
+člena se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke
+strokovne šole in druge članice univerze, kot jih določa drugi odstavek
+1. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: članice univerze). Članice
+univerze se kot del subjekta vpisa vpišejo v sodni register kot
+pravnoorganizacijska oblika »članica univerze«.
+Univerza nastopa v pravnem prometu
+samostojno, v svojem imenu in za svoj račun.
+V pravnem prometu lahko nastopa v svojem
+imenu in za svoj račun, in v tem delu uveljavlja svojo pravno in poslovno
+sposobnost, tudi članica univerze, če opravlja dejavnosti, ki pomenijo prodajo
+blaga in storitev na trgu iz 6.č člena tega zakona. Prihodek, ustvarjen iz
+opravljanja teh dejavnosti, v celoti pripade članici univerze, ki ga je ustvarila.
+Članica univerze s prihodkom iz prejšnjega stavka razpolaga v skladu s 6.č
+členom tega zakona. Univerza in ustanovitelj za te obveznosti članice univerze
+ne odgovarjata.
+Univerza, ki je ustanovljena kot javni
+zavod, mora za sredstva članic univerze, pridobljena iz naslova izvajanja
+dejavnosti iz 6.č člena tega zakona, odpreti ločene podračune znotraj sistema
+enotnega zakladniškega računa države.
+Medsebojna razmerja med univerzo in njenimi
+članicami se podrobneje uredijo z aktom o ustanovitvi univerze in s statutom
+univerze.
10.a člen
(mednarodna zveza univerz)
Mednarodno zvezo univerz s sedežem v
@@ -229,11 +297,10 @@ imajo študenti pravice, ki jih določata sporazum ali pogodba o njeni
ustanovitvi in statut ali drug temeljni akt te zveze.
Mednarodna zveza univerz s sedežem v
Republiki Sloveniji za svoje delovanje ne more prejemati sredstev iz proračuna
-Republike Slovenije, namenjenih za študijsko dejavnost javnih in
-koncesioniranih visokošolskih zavodov ter investicije v visokem šolstvu.
-Mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji za svoje delovanje
-prejema sredstva iz posebne proračunske postavke v proračunu Republike
-Slovenije.
+Republike Slovenije, namenjenih za študijsko dejavnost javnih in koncesioniranih
+visokošolskih zavodov ter investicije v visokem šolstvu. Mednarodna zveza
+univerz s sedežem v Republiki Sloveniji za svoje delovanje prejema sredstva iz
+posebne proračunske postavke v proračunu Republike Slovenije.
V primeru prenehanja obstoja mednarodne
zveze univerz po tem členu so ustanovitelji študentom dolžni omogočiti
dokončanje študija na univerzah ustanoviteljicah. Nepremičnine, pridobljene iz
@@ -351,11 +418,10 @@ izteka veljavnosti akreditacije.
(sprejem ustanovitvenega akta javnega
visokošolskega zavoda)
Akt o ustanovitvi javnega visokošolskega
-zavoda in drugega zavoda - članice univerze sprejme Državni zbor Republike
-Slovenije.
+zavoda sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
16. člen
-(pogoji za začetek
-dela in opravljanja dejavnosti)
+(pogoji za
+začetek dela in opravljanja dejavnosti)
Visokošolski zavod lahko začne opravljati
dejavnost, ko je akreditiran in vpisan v sodni register ter ima akreditiran
vsaj en študijski program za pridobitev izobrazbe.
@@ -383,20 +449,19 @@ Organi univerze so: rektor, senat, upravni
odbor in študentski svet.
Organi članice univerze so: dekan, senat, akademski
zbor in študentski svet.
-Organ drugega zavoda - članice univerze je
-direktor, lahko pa tudi strokovni svet.
-Organi visokošolskega zavoda, ki ni članica
-univerze, so: senat, akademski zbor, upravni odbor, študentski svet in dekan.
-Visokošolski zavod oziroma drugi zavod -
-članica univerze ima lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom
-ali statutom.
+Organ članice univerze iz drugega odstavka
+1. člena tega zakona je direktor, lahko pa tudi strokovni svet.
+Organi samostojnega visokošolskega zavoda, so: senat, akademski zbor, upravni odbor, študentski svet in
+dekan.
+Visokošolski zavod ima lahko tudi druge
+organe v skladu z ustanovitvenim aktom ali statutom.
21. člen
(senat)
Senat je strokovni organ visokošolskega
zavoda.
Senat univerze izvolijo senati članic
-univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške
-discipline ter strokovna področja.
+univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline
+ter strokovna področja.
Senat fakultete, umetniške akademije
oziroma visoke strokovne šole sestavljajo visokošolski učitelji, če tako določa
statut, pa tudi znanstveni delavci. Sestavljen mora biti tako, da so v njem
@@ -410,17 +475,17 @@ tudi predstavniki študentskega sveta univerze, člani senata fakultete,
umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole pa tudi predstavniki
študentskega sveta teh visokošolskih zavodov. Študenti imajo v senatu najmanj petino
članov.
-Strokovni svet je strokovni organ drugega
-zavoda -članice univerze. Sestava je določena s statutom univerze v skladu z
-ustanovitvenim aktom.
+Strokovni svet je strokovni organ članice
+univerze iz drugega odstavka 1. člena tega zakona. Sestava je določena s statutom univerze v skladu z ustanovitvenim
+aktom.
21.a člen
(akademski zbor)
-Akademski zbor članice univerze oziroma
-samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo vsi visokošolski učitelji,
-znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci
-ne glede na naziv ter študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj
-ena petina članov akademskega zbora. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi
-drugi delavci. Način sodelovanja drugih delavcev se določi s statutom.
+Akademski zbor članice univerze oziroma samostojnega
+visokošolskega zavoda sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni
+delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci ne glede
+na naziv ter študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj ena petina
+članov akademskega zbora. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi drugi
+delavci. Način sodelovanja drugih delavcev se določi s statutom.
Akademski zbor:
-
izvoli senat članice,
@@ -444,9 +509,9 @@ Poleg nalog, določenih z zakonom, upravni
odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno
poslovanje visokošolskega zavoda.
Upravni odbor visokošolskega zavoda, ki ga
-je ustanovila Republika Slovenija, sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki
-delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, predstavniki študentov,
-predstavnik drugih delavcev in predstavniki delodajalcev.
+je ustanovila Republika Slovenija, sestavljajo predstavniki ustanovitelja,
+predstavniki delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, predstavniki
+študentov, predstavnik drugih delavcev in predstavniki delodajalcev.
Sestava upravnega odbora zasebnega
visokošolskega zavoda se določi z ustanovitvenim aktom in statutom.
23. člen
@@ -502,8 +567,8 @@ iz tretje alinee drugega odstavka tega člena največ 25 %,
študenti 20 % vseh glasov.
Podrobnejši postopek volitev rektorja
določi statut univerze.
-Za rektorja je lahko izvoljen redni
-profesor, ki je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom.
+Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor,
+ki je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom.
Rektor je lahko ponovno izvoljen, vendar
skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.
S statutom univerze se določijo razlogi in
@@ -514,7 +579,8 @@ Slovenija, postopek izbire rektorja določijo s statutom.
(dekan oziroma direktor)
Dekan oziroma direktor članice univerze ima
pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom, je strokovni vodja
-članice univerze in opravlja naslednje naloge:
+članice univerze in poslovodni organ pri izvajanju dejavnosti članice univerze
+iz 6.č člena tega zakona, in opravlja naslednje naloge:
-
usklajuje izobraževalno,
znanstveno-raziskovalno, umetniško in drugo delo,
@@ -526,8 +592,8 @@ zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov,
znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega
poročila o kakovosti (samoevalvacija članice);
-
-najmanj enkrat letno poroča o delu senatu
-članice in rektorju,
+najmanj enkrat letno poroča o delu senatu članice
+in rektorju,
-
druge naloge v skladu z zakonom, drugimi
predpisi ter splošnimi akti univerze.
@@ -558,14 +624,23 @@ univerze.
Za dekana članice univerze ali samostojnega
visokošolskega zavoda je lahko izvoljen, kdor je na njem zaposlen kot
visokošolski učitelj.
-Za direktorja drugih zavodov – članic
-univerze je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po
-študijskem programu druge stopnje v skladu s tem zakonom oziroma izobrazbo, ki
-ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje.
-Postopek njegovega imenovanja in razrešitve se določi v statutu.
-Dekan visokošolskega zavoda, ki ni članica
-univerze, je poslovodni organ in strokovni vodja zavoda in opravlja naslednje
-naloge:
+Dekan članice univerze ali samostojnega
+visokošolskega zavoda lahko med opravljanjem funkcije dekana v okviru delovne
+obveznosti opravlja tudi neposredno pedagoško obveznost dve uri na teden. Ne glede
+na prejšnji stavek lahko dekan članice univerze ali samostojnega visokošolskega
+zavoda opravlja še dodatno pedagoško, znanstvenoraziskovalno, umetniško ali
+strokovno delo kot dopolnilno delo pri istem delodajalcu v obsegu, ki ne
+presega 20 odstotkov polnega delovnega časa na teden, pri čemer se pri
+določitvi obsega neposredne pedagoške obveznosti upošteva delež zaposlitve
+dekana na delovnem mestu dekana.
+Za direktorja članice univerze iz drugega
+odstavka 1. člena tega zakona je lahko imenovan,
+kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v
+skladu s tem zakonom oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene
+po študijskih programih druge stopnje. Postopek njegovega imenovanja in
+razrešitve se določi v statutu.
+Dekan samostojnega visokošolskega zavoda je poslovodni organ in strokovni vodja zavoda in opravlja
+naslednje naloge:
-
usklajuje izobraževalno,
znanstveno-raziskovalno, umetniško in drugo delo,
@@ -620,19 +695,18 @@ strokovno-tehničnih nalog ima visokošolski zavod tajništvo, ki ga vodi tajnik
28. člen
(ureditev organov)
Naloge, pristojnosti, število članov, način
-izvolitve, trajanje mandata in način odločanja organov visokošolskih zavodov in
-drugih zavodov - članic univerz, se podrobneje uredijo s statutom v skladu z
-zakonom in ustanovitvenim aktom.
+izvolitve, trajanje mandata in način odločanja organov visokošolskih zavodov se
+podrobneje uredijo s statutom v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom.
29. člen
(rektorska konferenca)
Univerze za obravnavanje in usklajevanje
vprašanj skupnega pomena oblikujejo rektorsko konferenco.
30. člen
(pečat)
-Javni visokošolski zavodi in drugi zavodi v
-njihovi sestavi imajo pečat okrogle oblike, ki vsebuje ime in sedež
-visokošolskega zavoda in grb Republike Slovenije. Tak pečat uporabljajo tudi
-visokošolski zavodi pri opravljanju javne službe na podlagi koncesije.
+Javni visokošolski zavodi imajo pečat
+okrogle oblike, ki vsebuje ime in sedež visokošolskega zavoda in grb Republike
+Slovenije. Tak pečat uporabljajo tudi visokošolski zavodi pri opravljanju javne
+službe na podlagi koncesije.
31. člen
(študentski domovi)
Dejavnost študentskih domov je javna
@@ -658,10 +732,10 @@ Univerza oziroma samostojni visokošolski
zavod mora študijski program akreditirati pri Nacionalni agenciji Republike
Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Akreditacija je študijskemu programu
podeljena za nedoločen čas.
-Za regulirane poklice mora Nacionalna
-agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v postopku
-akreditacije pridobiti soglasje ministrstva, v katerega pristojnost sodi
-poklic, ki ga bo pridobil diplomant.
+Za regulirane poklice mora Nacionalna agencija
+Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v postopku akreditacije
+pridobiti soglasje ministrstva, v katerega pristojnost sodi poklic, ki ga bo
+pridobil diplomant.
Z akreditacijo pri Nacionalni agenciji
Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu študijski programi postanejo
javnoveljavni. Visokošolski zavodi jih javno objavijo najkasneje do razpisa za
@@ -1119,19 +1193,51 @@ soglasje Vlade Republike Slovenije.
Postopke in roke iz sedme alinee šestega
odstavka tega člena ter način objave razpisa določi minister, pristojen za
visoko šolstvo.
+Visokošolski zavodi in visokošolske
+prijavno-informacijske službe vročajo oziroma posredujejo kandidatom v
+seznanitev dokumente in obvestila v zvezi z razpisom za vpis z odložitvijo
+dokumenta oziroma obvestila v spletni portal eVŠ.
+Visokošolski zavod oziroma visokošolska
+prijavno-informacijska služba o vložitvi dokumenta oziroma obvestila iz
+prejšnjega odstavka preko portala eVŠ tudi obvesti kandidata, in sicer da je
+prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti, ali obvestilo, s katerim mora biti
+seznanjen. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu oziroma
+obvestilu kandidat prejme na svoj elektronski naslov, ki ga je sporočil ob
+prijavi, in s sporočilom na številko svojega mobilnega telefona, če jo je
+sporočil ob prijavi za vpis preko portala eVŠ.
+Kandidat prevzame dokument oziroma
+obvestilo s spletnega portala eVŠ v elektronski obliki po predhodni
+avtentikaciji. Šteje se, da je bil kandidat seznanjen z vsebino dokumenta
+oziroma obvestila z vpisom v spletni portal eVŠ.
+Ob osebni vročitvi dokumenta preko portala
+eVŠ kandidat elektronsko potrdi elektronsko vročilnico. Dan elektronske
+potrditve elektronske vročilnice iz prejšnjega stavka se šteje za dan vročitve
+dokumenta. Če kandidat dokumenta ne prevzame v petih dneh od dneva prejema
+informativnega sporočila o elektronsko odloženem dokumentu na portalu eVŠ,
+velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
+Elektronska vročilnica iz prejšnjega
+odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
+-
+številko dokumenta,
+-
+navedbo prejemnika (kandidata),
+-
+naslov prejemnika (kandidata) in
+-
+datum in uro vročitve.
41. člen
(omejitev vpisa)
Visokošolski zavod lahko omeji vpis v
študijske programe, ki se izvajajo v okviru javne službe, če število prijav za
vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti
-(kadrovske, prostorske, opremske in druge).
+(kadrovske, prostorske, opremske in druge).
Pri izbiri kandidatov za vpis v
visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe se upošteva splošni
uspeh, dosežen pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu, ter
splošni učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole, lahko pa
tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature, poklicni
maturi oziroma zaključnega izpita ter pri posameznih predmetih iz tretjega in četrtega
-letnika srednje šole.
+letnika srednje šole.
Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske
študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena,
ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim
@@ -1154,9 +1260,10 @@ Visokošolski zavodi, ki opravljajo javno
službo, izvajajo znanstveno-raziskovalno in umetniško delo v skladu s
programom, ki ga sprejme in objavi senat visokošolskega zavoda po postopku,
določenem za sprejem in objavo študijskih programov.
-Visokošolski zavodi izvajajo temeljno-raziskovalne,
-aplikativno-raziskovalne ter razvojne in druge projekte v skladu z zakonom, ki
-ureja raziskovalno dejavnost, ter opravljajo svetovalne in druge storitve.
+Visokošolski zavodi izvajajo
+temeljno-raziskovalne, aplikativno-raziskovalne ter razvojne in druge projekte
+v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, ter opravljajo svetovalne
+in druge storitve.
IV. NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA
43. člen
(razveljavljen)
@@ -1177,9 +1284,9 @@ dejavnosti,
-
določi okvirni obseg potrebnih sredstev za
izvedbo nacionalnega programa.
-Nacionalni program visokega šolstva in nacionalni
-program raziskovalne dejavnosti morata biti pri opredeljevanju raziskovalnih
-področij usklajena.
+Nacionalni program visokega šolstva in
+nacionalni program raziskovalne dejavnosti morata biti pri opredeljevanju
+raziskovalnih področij usklajena.
45. člen
(priprava nacionalnega programa)
Nacionalni program visokega šolstva sprejme
@@ -1193,22 +1300,20 @@ nacionalnega programa visokega šolstva, se določijo v proračunu Republike
Slovenije.
46. člen
(izvajanje nacionalnega programa)
-Nacionalni program visokega šolstva
-izvajajo javni visokošolski zavodi, drugi zavodi - članice univerz, skupnost
-študentov in študentski domovi.
-Nacionalni program visokega šolstva
-izvajajo tudi visokošolski zavodi, drugi zavodi - članice univerz in študentski
-domovi na podlagi koncesije.
+Nacionalni program visokega šolstva izvajajo
+javni visokošolski zavodi, skupnost študentov in študentski domovi.
+Nacionalni program visokega šolstva izvajajo
+tudi visokošolski zavodi in študentski domovi na podlagi koncesije.
Pri izvajanju nacionalnega programa lahko z
visokošolskimi zavodi sodelujejo tudi raziskovalne organizacije.
-O razmestitvi študijskih programov, s
-katerimi se uresničuje nacionalni program visokega šolstva, odloči Vlada
-Republike Slovenije.
+O razmestitvi študijskih programov, s katerimi
+se uresničuje nacionalni program visokega šolstva, odloči Vlada Republike
+Slovenije.
47. člen
(podelitev koncesije)
Koncesija za opravljanje javne službe v
-visokem šolstvu se dodeli z odločbo Vlade Republike Slovenije na podlagi javnega
-razpisa.
+visokem šolstvu se dodeli z odločbo Vlade Republike Slovenije na podlagi
+javnega razpisa.
Koncesija za opravljanje javne službe
dejavnosti študentskih domov se dodeli z odločbo ministrstva, pristojnega za
visoko šolstvo, na podlagi javnega razpisa.
@@ -1384,8 +1489,8 @@ ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije,
posamične upravne akte za odločanje v
posamičnih javnopravnih stvareh.
Če s tem zakonom ni določeno drugače,
-agencija o posamičnih pravicah in zahtevkih strank odloča po postopku,
-določenem z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
+agencija o posamičnih pravicah in zahtevkih strank odloča po postopku, določenem
+z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
51.f člen
(naloge agencije)
Agencija ima naslednje naloge:
@@ -1421,8 +1526,8 @@ javno objavlja odločitve agencije, evalvacijska
poročila, letna evalvacijska in akreditacijska poročila ter analize agencije,
ki morajo biti transparentne in dostopne,
-
-vodi javno dostopno evidenco akreditiranih
-visokošolskih zavodov in študijskih programov,
+vodi javno dostopno evidenco akreditiranih visokošolskih
+zavodov in študijskih programov,
-
vodi javno dostopno evidenco pogodb za
izvajanje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja,
@@ -2339,8 +2444,8 @@ tega člena izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v
naziv.
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih
učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat visokošolskega
-zavoda v skladu z zakonom. Za visokošolske zavode, ki so članice univerze,
-merila določi senat univerze.
+zavoda v skladu z zakonom. Za članice univerze merila
+določi senat univerze.
Merila iz prejšnjega odstavka morajo biti
mednarodno primerljiva in se javno objavijo.
56. člen
@@ -2351,9 +2456,8 @@ sodelavce voli za pet let senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke
strokovne šole.
Redne profesorje in znanstvene svetnike
voli senat univerze za neomejeno dobo.
-Redne profesorje in znanstvene svetnike
-visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, voli senat visokošolskega
-zavoda.
+Redne profesorje in znanstvene svetnike samostojnega visokošolskega zavoda voli
+senat visokošolskega zavoda.
Visokošolske sodelavce voli senat
fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole za dobo, določeno
s statutom.
@@ -2423,8 +2527,8 @@ zavoda s posebnim predpisom in si k njemu pridobi soglasje ministra,
pristojnega za visoko šolstvo.
Če z neposredno tedensko pedagoško
obveznostjo, določeno v prejšnjih odstavkih, ni mogoče izvesti študijskih
-programov, lahko pristojni organ visokošolskega zavoda visokošolskemu učitelju oziroma
-sodelavcu določi dodatno tedensko pedagoško obveznost, in sicer največ:
+programov, lahko pristojni organ visokošolskega zavoda visokošolskemu učitelju
+oziroma sodelavcu določi dodatno tedensko pedagoško obveznost, in sicer največ:
-
dve uri docentu, izrednemu in rednemu
profesorju,
@@ -2469,8 +2573,8 @@ sklenitvijo pogodbe o delu, predložiti soglasje delodajalca.
64. člen
(sobotno leto)
Visokošolski učitelj ima v šestih letih
-opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju
-raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev.
+opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne
+dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev.
Visokošolskemu učitelju se v primeru iz
prejšnjega odstavka pedagoška obveznost prerazporedi, vendar se ne sme povečati
za več kot eno tretjino.
@@ -2497,8 +2601,12 @@ osebno ime,
-
vpisno številko študenta,
-
-ime in naslov visokošolskega zavoda, na
-katerega je vezan status študenta,
+ime in naslov visokošolskega zavoda, na katerega
+je vezan status študenta,
+-
+evropsko študentsko identiteto,
+-
+številko evropske študentske izkaznice,
-
datum izdaje in veljavnost študentske
izkaznice,
@@ -2552,8 +2660,8 @@ nadaljevanju študija po prekinitvi,
vzporednem, interdisciplinarnem in
individualnem študiju,
-
-priznavanju izpitov in drugih študijskih
-obveznostih, opravljenih na različnih visokošolskih zavodih.
+priznavanju izpitov in drugih študijskih obveznostih,
+opravljenih na različnih visokošolskih zavodih.
S statutom se določijo tudi:
-
vrste dokumentov, ki se študentom izdajajo na
@@ -2583,8 +2691,9 @@ Predstavniki študentskega sveta so vabljeni
na seje organov visokošolskega zavoda.
68. člen
(organiziranost študentov)
-Študenti imajo avtonomno pravico do oblikovanja
-skupnosti študentov. Način uresničevanja te pravice se določi z zakonom.
+Študenti imajo avtonomno pravico do
+oblikovanja skupnosti študentov. Način uresničevanja te pravice se določi z
+zakonom.
69. člen
(druge pravice in ugodnosti študentov)
Študenti imajo ne glede na to, ali se
@@ -2597,10 +2706,14 @@ gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
programa prve stopnje opravijo preventivni sistematični zdravstveni pregled,
kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.
Študenti, državljani Republike Slovenije,
-imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih
-osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri
-zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa
-pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.
+poleg njih pa pod pogoji iz tretjega odstavka 73.b člena tega zakona tudi
+državljani držav članic Evropske unije in tuji državljani, imajo možnost
+bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah,
+registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih
+lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem.
+Možnost bivanja v nastanitvah iz prejšnjega
+odstavka imajo tudi drugi tuji državljani, pod pogoji, določenimi s posebnimi
+predpisi.
Študentje, državljani Republike Slovenije,
ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo pravico do
subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
@@ -2670,8 +2783,8 @@ razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.
in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja
študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.
Ne glede na osmo alinejo prvega odstavka
-tega člena status študenta ne preneha študentu, ki se pred zaključkom
-študijskega leta prepiše na drug študijski program.
+tega člena status študenta ne preneha študentu, ki se pred zaključkom študijskega
+leta prepiše na drug študijski program.
V primerih iz prve in druge alineje prvega
odstavka tega člena se lahko študent po zaključku študijskega programa odpove
statusu študenta.
@@ -2714,9 +2827,8 @@ oprema javnih študentskih domov ter študentskih domov, ki so organizirani v
okviru javnih visokošolskih zavodov v skladu z 72.k členom tega zakona,
-
delovanje, investicije, investicijsko
-vzdrževanje in oprema univerzitetnih knjižnic – drugih članic javnih
-visokošolskih zavodov, in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani v
-skladu z 72.k in 72.m členom tega zakona,
+vzdrževanje in oprema univerzitetnih knjižnic – članic javnih visokošolskih zavodov, in Centralne tehniške
+knjižnice Univerze v Ljubljani v skladu z 72.k in 72.m členom tega zakona,
-
nacionalno pomembne naloge za področje visokega
šolstva.
@@ -2758,8 +2870,8 @@ sredstva (v nadaljnjem besedilu: f-TSF) in variabilna TSF sredstva (v
nadaljnjem besedilu: v-TSF). TSF sredstva se delijo na f-TSF sredstva in v-TSF
sredstva v skladu z 72.č in 72.d členom tega zakona, pri čemer lahko v-TSF
sredstva predstavljajo največ 25 % TSF sredstev. Če v-TSF sredstva v
-skladu z 72.č in 72.d členom tega zakona presežejo odstotek iz prejšnjega stavka,
-se ustrezni del v-TSF sredstev prerazporedi v f-TSF steber.
+skladu z 72.č in 72.d členom tega zakona presežejo odstotek iz prejšnjega
+stavka, se ustrezni del v-TSF sredstev prerazporedi v f-TSF steber.
72.č člen
(določanje sredstev f-TSF)
Sredstva za f-TSF se za prvo leto
@@ -2771,8 +2883,8 @@ proračunskih sredstev za študijsko dejavnost predhodnega leta. Sredstva f-TSF
se zmanjšajo za skupno vsoto zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov v skladu z
desetim odstavkom 72.e člena tega zakona glede na obseg študijske dejavnosti v
tretjem in četrtem letu predhodnega pogodbenega obdobja. Ta skupna vsota
-zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov se prenese v v-TSF sredstva za prvo leto
-pogodbenega obdobja.
+zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov se prenese v v-TSF sredstva za prvo leto pogodbenega
+obdobja.
V drugem letu pogodbenega obdobja so f-TSF
sredstva enaka f-TSF sredstvom prvega leta pogodbenega obdobja, povečana za
indeks rasti f-TSF sredstev.
@@ -2780,9 +2892,9 @@ V tretjem letu pogodbenega obdobja se f-TSF
sredstva iz drugega leta pogodbenega obdobja povečajo za indeks rasti f-TSF
sredstev, nato pa se zmanjšajo za skupno vsoto zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov
v skladu z desetim odstavkom 72.e člena tega zakona glede na obseg študijske
-dejavnosti v prvem in drugem letu pogodbenega obdobja. Ta skupna vsota
-zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov se prenese v v-TSF sredstva za tretje leto
-pogodbenega obdobja.
+dejavnosti v prvem in drugem letu pogodbenega obdobja. Ta skupna vsota zmanjšanj
+f-TSF sredstev zavodov se prenese v v-TSF sredstva za tretje leto pogodbenega
+obdobja.
V četrtem letu pogodbenega obdobja se f-TSF
sredstva iz tretjega leta pogodbenega obdobja povečajo za indeks rasti f-TSF
sredstev.
@@ -2903,8 +3015,9 @@ se vrednost kazalnika zmanjša za več kot 20 %.
Sredstva f-TSF-Z se zavodu povečajo, če
prevzame študente drugega visokošolskega zavoda ali študijskega programa, ki mu
je prenehala akreditacija.
-Sredstva za ustanavljanje in delovanje novih
-članic univerze zagotavljajo v okviru svojih razpoložljivih osnovnih sredstev.
+Sredstva za ustanavljanje in delovanje
+novih članic univerze zagotavljajo v okviru svojih razpoložljivih osnovnih
+sredstev.
S predpisom iz 75. člena tega zakona se
določi podrobnejši način zmanjšanja oziroma povečanja sredstev TSF-Z iz tega
člena.
@@ -2942,8 +3055,8 @@ V pogodbi o financiranju študijske
dejavnosti iz prejšnjega odstavka se opredelijo tudi:
-
strateški in dolgoročni cilji visokošolskega
-zavoda, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti in kazalci, s
-katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
+zavoda, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti in kazalci, s katerimi
+se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
-
načrt izvajanja študijske dejavnosti, ki
vključuje predvsem študijska področja, na katerih se bodo izvajali študijski
@@ -2971,10 +3084,10 @@ ali od njega pooblaščena oseba s pristojnim organom visokošolskega zavoda in
mora zaključiti s sklenitvijo nove pogodbe o financiranju študijske dejavnosti
do konca koledarskega leta četrtega leta pogodbenega obdobja za naslednje
pogodbeno obdobje.
-Če se postopek sklenitve pogodbe o financiranju
-študijske dejavnosti ne zaključi v roku iz prejšnjega odstavka, se do sklenitve
-nove pogodbe o financiranju študijske dejavnosti izvaja začasno financiranje v
-obsegu, kot je bilo določeno v predhodni pogodbi.
+Če se postopek sklenitve pogodbe o
+financiranju študijske dejavnosti ne zaključi v roku iz prejšnjega odstavka, se
+do sklenitve nove pogodbe o financiranju študijske dejavnosti izvaja začasno
+financiranje v obsegu, kot je bilo določeno v predhodni pogodbi.
Vzorec pogodbe o financiranju študijske
dejavnosti pripravi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Sklenjene pogodbe o financiranju študijske
@@ -2986,11 +3099,11 @@ ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo do 31. maja leta po izteku
pogodbe.
72.h člen
(pravila visokošolskega zavoda)
-Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod
-razporeja sredstva študijske dejavnosti v skladu s pravili, ki jih sprejme
-pristojni organ visokošolskega zavoda, in z njimi pisno seznani ministrstvo,
-pristojno za visoko šolstvo, v osmih dneh po njihovem sprejetju ter jih objavi
-na svoji spletni strani.
+Univerza oziroma samostojni visokošolski
+zavod razporeja sredstva študijske dejavnosti v skladu s pravili, ki jih
+sprejme pristojni organ visokošolskega zavoda, in z njimi pisno seznani
+ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v osmih dneh po njihovem sprejetju
+ter jih objavi na svoji spletni strani.
72.i člen
(letni program dela in letno poročilo)
Sestavni del letnega poročila, kot ga
@@ -3041,8 +3154,8 @@ opreme.
Določbe tega člena se uporabljajo tudi za
dodelitev sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo javnih
študentskih domov ter študentskih domov, ki so organizirani v okviru javnih
-visokošolskih zavodov, univerzitetnih knjižnic – drugih članic javnih
-visokošolskih zavodov in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
+visokošolskih zavodov, univerzitetnih knjižnic – članic javnih visokošolskih zavodov in Centralne tehniške knjižnice
+Univerze v Ljubljani.
72.l člen
(dodelitev sredstev za nacionalno pomembne
naloge in institucije)
@@ -3074,14 +3187,14 @@ alinee prvega odstavka tega člena odločajo o pravici do subvencioniranega
bivanja študentov v skladu s predpisom iz 73.b člena tega zakona.
72.m člen
(določitev sredstev za univerzitetne
-knjižnice – druge članice javnih visokošolskih zavodov in Centralno tehniško
-knjižnico Univerze v Ljubljani)
+knjižnice – članice javnih
+visokošolskih zavodov in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani)
Sredstva za plače in druge izdatke za
zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in
-storitve se za univerzitetne knjižnice – druge članice javnih visokošolskih
-zavodov in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani določijo s pogodbo
-ob upoštevanju letnega programa dela javnega visokošolskega zavoda oziroma
-Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
+storitve se za univerzitetne knjižnice – članice javnih visokošolskih zavodov in Centralno tehniško
+knjižnico Univerze v Ljubljani določijo s pogodbo ob upoštevanju letnega
+programa dela javnega visokošolskega zavoda oziroma Centralne tehniške
+knjižnice Univerze v Ljubljani.
Podrobnejša določitev financiranja
univerzitetnih knjižnic iz prejšnjega odstavka se uredi s predpisom iz 75.
člena tega zakona.
@@ -3109,8 +3222,45 @@ Pri subvencioniranju bivanja študentov,
državljanov Republike Slovenije, se upošteva učna oziroma študijska uspešnost,
materialni položaj, oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija ter
socialne in zdravstvene razmere študenta.
-Podrobnejše določbe o subvencioniranju po
-prejšnjih dveh odstavkih predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo.
+Republika Slovenija ob upoštevanju meril iz
+prejšnjega odstavka subvencionira tudi bivanje študentov državljanov držav
+članic Evropske unije in tujih državljanov, vpisanih v študijske programe na
+visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ki imajo stalno prebivališče v
+Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov
+rezidenti Republike Slovenije za davčne namene.
+Pisarna za študentske domove vroča oziroma
+posreduje študentom v seznanitev dokumente in obvestila v zvezi s pridobitvijo
+pravice do subvencioniranega bivanja z odložitvijo dokumenta oziroma obvestila
+v spletni portal eVŠ.
+Pisarna za študentske domove preko portala
+eVŠ tudi obvesti študenta, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti,
+ali obvestilo, s katerim mora biti seznanjen. Informativno sporočilo o
+elektronsko odloženem dokumentu oziroma obvestilu študent prejme na svoj
+elektronski naslov, ki ga je sporočil ob oddaji vloge za subvencionirano
+bivanje, in s sporočilom na številko svojega mobilnega telefona, če jo je
+sporočil ob oddaji vloge za subvencionirano bivanje.
+Študent prevzame dokument oziroma obvestilo
+s spletnega portala eVŠ v elektronski obliki po predhodni avtentikaciji. Šteje
+se, da je bil študent seznanjen z vsebino obvestila z vpisom v spletni portal
+eVŠ.
+Ob osebni vročitvi dokumenta preko portala
+eVŠ študent elektronsko potrdi elektronsko vročilnico. Dan elektronske
+potrditve vročilnice iz prejšnjega stavka se šteje za dan vročitve dokumenta.
+Če študent dokumenta ne prevzame v petih dneh od dneva prejema informativnega
+sporočila o elektronsko odloženem dokumentu na portalu eVŠ, velja vročitev za
+opravljeno z dnem preteka tega roka.
+Elektronska vročilnica iz prejšnjega
+odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
+-
+številko dokumenta,
+-
+navedbo prejemnika (študenta),
+-
+naslov prejemnika (študenta) in
+-
+datum in čas vročitve.
+Podrobnejše določbe o subvencioniranju iz
+tega člena predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo.
73.c člen
(črtan)
73.č člen
@@ -3185,31 +3335,40 @@ trajanje mandata članov in delovanje skladov urejajo statuti.
(šolnina in drugi prispevki)
Šolnina in drugi prispevki za študij po
študijskih programih z javno veljavnostjo so prihodek visokošolskega zavoda in
-se določijo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za visoko šolstvo. Za redni in izredni študij javni visokošolski zavodi ne smejo
-zaračunavati vpisnih stroškov (stroški izbirnih postopkov, vpisna
-dokumentacija, indeks, študentska izkaznica ipd.). Drugi prispevki za študij se
-študentom zaračunajo po dejanskih materialnih stroških, ki jih imajo javni
-visokošolski zavodi.
+se določijo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za visoko šolstvo. Za redni in izredni študij javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za
+koncesionirane študijske programe za redni študij ne smejo zaračunavati vpisnih
+stroškov (stroški izbirnih postopkov, vpisna dokumentacija, indeks, študentska
+izkaznica ipd.). Drugi prispevki za študij se študentom zaračunajo po dejanskih
+stroških, ki jih imajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe
+za redni študij.
S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko
določijo tudi prispevki za druge posamične storitve visokošolskega zavoda.
-Državljanom Republike Slovenije in državljanom
-članic Evropske unije šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje v okviru
-dodiplomskih študijskih programov in podiplomskih študijskih programov druge
-stopnje z javno veljavnostjo, ki se izvajajo kot javna služba.
-Ne glede na prejšnji odstavek se državljanom
-Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnina lahko
-zaračuna, če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe,
-pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, oziroma še nimajo
-dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe pridobljene po
+Državljanom Republike Slovenije in
+državljanom članic Evropske unije šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje
+v okviru dodiplomskih študijskih programov in podiplomskih študijskih programov
+druge stopnje z javno veljavnostjo, ki se izvajajo kot javna služba, financirana iz javnih virov.
+Ne glede na prejšnji odstavek se
+državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnina
+lahko zaračuna, če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni
+izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, oziroma
+še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe pridobljene po
študijskem programu, v katerega so vpisani, in jim je prenehal status študenta
v skladu z 70. členom tega zakona na prejšnjem študijskem programu.
-Postopke in roke za vpis ter vpisna mesta
-iz prejšnjega odstavka določi minister v predpisu iz osmega odstavka 40. člena
-tega zakona.
+Ne glede na prejšnji odstavek se
+državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije na
+vzporednem rednem študiju po študijskih programih prve in druge stopnje, v
+katerega se je študent vpisal na vpisna mesta za vzporedni študij, šolnina ne
+zaračuna, če je študent že vpisan v študijski program, po katerem doseže
+izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu
+vzporednega študija. Prav tako se šolnina ne zaračunava, če je študent že
+izkoristil pravico iz druge alineje prvega odstavka 66. člena tega zakona,
+pa se je vpisal v višji letnik, kot je že bil vpisan na isti stopnji študija.
+Oseba, ki ji je status študenta prenehal
+zaradi izpisa iz študijskega programa oziroma smeri, se v ta študijski program
+oziroma smer lahko znova vpiše. Za študij iz prejšnjega stavka se zaračuna
+šolnina.
78. člen
-(razpolaganje s presežki)
-Presežek prihodkov nad odhodki se uporablja
-za opravljanje in razvoj dejavnosti.
+(črtan)
IX. NADZOR
79. člen
(nadzor)
@@ -3233,7 +3392,7 @@ X. EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
vpisanih na študijske programe za izpopolnjevanje, ki jih obdelujejo
visokošolski zavodi)
Visokošolski zavodi vodijo naslednje
-evidence z osebnimi podatki študentov:
+evidence z osebnimi podatki:
1.
evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih
študentov ter vpisanih na študijske programe za izpopolnjevanje,
@@ -3253,15 +3412,16 @@ osebno ime,
2.
enotna matična številka občana,
3.
-vpisna številka,
+vpisna številka in akademska elektronska
+identiteta,
4.
spol,
5.
datum, kraj, občina in država rojstva,
6.
-stalno in začasno prebivališče ter naslov za
+stalno in začasno prebivališče, naslov za
osebno vročanje pošte (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina,
-država),
+država) in elektronski naslov,
7.
državljanstvo,
8.
@@ -3288,18 +3448,20 @@ program,
16.
letnik študija,
17.
-datum začetka in datum zaključka statusa študenta
-po študijskih letih,
+datum začetka in datum zaključka statusa
+študenta po študijskih letih,
18.
-o dokončanju študija,
+o dokončanju študija,
19.
+o jeziku, v katerem je bila izobrazba dosežena,
+20.
drugi podatki, potrebni za odločanje o
izpolnjevanju pogojev za vpis oziroma napredovanju v višji letnik ter za
odločanje o pravicah študentov v skladu z zakonom.
-Za tuje študente, ki so v Republiki Sloveniji
-na mednarodni izmenjavi v okviru študija, se v evidenci iz 1. točke prvega
-odstavka tega člena vodijo poleg podatkov iz 1., 2., 4. do 7., 10. do 14. in
-16. točke prejšnjega odstavka tudi naslednji podatki:
+Za tuje študente, ki so v Republiki
+Sloveniji na mednarodni izmenjavi v okviru študija, se v evidenci iz 1. točke
+prvega odstavka tega člena vodijo poleg podatkov iz 1., 2., 4. do 7., 10. do
+14. in 16. točke prejšnjega odstavka tudi naslednji podatki:
1.
datum začetka in zaključka izmenjave,
2.
@@ -3391,7 +3553,10 @@ odstavka tega člena.
Osebne podatke študentov iz evidenc tega
člena visokošolski zavodi obdelujejo za potrebe svoje pedagoške in z njo
povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti ter
-knjižničarske dejavnosti.
+knjižničarske dejavnosti. Visokošolski zavodi lahko
+osebne podatke iz prejšnjega stavka obdelujejo tudi za potrebe nacionalnih
+raziskav o spremljanju študentov in diplomantov, pri čemer je treba zagotoviti
+anonimizacijo rezultatov.
Podatki v evidenci iz 1. točke prvega
odstavka tega člena se za prijavljene začnejo obdelovati z dnem prijave za
vpis, prenehajo pa se obdelovati z dnem vpisa v študijski program, študijski
@@ -3399,8 +3564,7 @@ program za izpopolnjevanje oziroma z iztekom pritožbenega postopka. Podatki v
evidencah iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se za:
-
študente začnejo obdelovati z dnem vpisa v
-študijski program, prenehajo pa se obdelovati z dnem izpisa oziroma z dnem
-dokončanja študija,
+študijski program, prenehajo pa se obdelovati z dnem izpisa,
-
vpisane na študijske programe za
izpopolnjevanje začnejo zbirati z dnem vpisa, prenehajo pa se obdelovati z dnem
@@ -3414,7 +3578,12 @@ odstavka tega člena se za diplomanta začnejo obdelovati z dnem dokončanja
končanem študijskem programu.
Študenti morajo visokošolskemu zavodu
prijaviti spremembe podatkov iz drugega in petega odstavka tega člena v osmih
-dneh po nastanku sprememb.
+dneh po nastanku sprememb.
+Visokošolski zavod lahko spremembe podatkov
+iz 1., 2., 5., 6. (razen
+elektronskega naslova) in 7. točke drugega odstavka tega člena pridobi iz
+evidence iz 81.e člena tega zakona na podlagi podatka o enotni matični številki
+občana s povezovanjem zbirk.
Evidence iz prvega odstavka tega člena se
lahko vodijo elektronsko.
81.a člen
@@ -3440,8 +3609,8 @@ datum rojstva,
podatek o tem, ali je izvajalec upokojen in od
kdaj,
6.
-šifra raziskovalca, ki jo dodeli Javna agencija
-za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
+šifra raziskovalca, ki jo dodeli javna
+agencija, pristojna za znanstvenoraziskovalno dejavnost,
7.
številka in datum sklepa oziroma odločbe o
izvolitvi v naziv,
@@ -3460,19 +3629,35 @@ ure neposredne pedagoške obveznosti izvajalcev
za vsako posamično študijsko leto, ločeno po študijskih programih in predmetih
za predavanja, seminarje, vaje, klinične vaje in praktično usposabljanje ter
drugo neposredno pedagoško obveznost v skladu z drugim in četrtim odstavkom 63.
-člena tega zakona, opravljene v delovnem razmerju ali po pogodbi o delu,
+člena tega zakona, opravljene v delovnem razmerju ali po pogodbi o delu,
14.
-o mentorstvu študentom doktorskega študija,
+izraba delovnega časa za posameznega izvajalca:
+ne glede na določbe zakona, ki ureja evidence na področju dela in socialne
+varnosti, se v evidenci o izrabi delovnega časa ne evidentirajo čas prihoda na
+delo in odhoda delavca z dela, izraba in obseg izrabe odmora med delovnim
+časom, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz
+razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega,
+izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike
+razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
+opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno
+prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma
+letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za
+neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
15.
+o mentorstvu študentom doktorskega študija,
+16.
določitev honorarja, bruto honorar in izplačani
honorar,
-16.
+17.
soglasje delodajalca za delo pri drugem
delodajalcu,
-17.
-soglasje za dopolnilno delo,
18.
+soglasje za dopolnilno delo,
+19.
soglasje za sklenitev pogodbe o delu.
+Določbe 14. točke prejšnjega odstavka se
+uporabljajo tudi za druge zaposlene, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju
+pedagoškega procesa, znanstvenoraziskovalne in umetniške dejavnosti.
Osebne podatke o izvajalcih visokošolske
dejavnosti iz evidence tega člena visokošolski zavodi obdelujejo za potrebe
ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje pedagoškega,
@@ -3576,7 +3761,10 @@ Visokošolski zavodi in študentski domovi
obdelujejo osebne podatke iz evidence tega člena za potrebe odločanja o pravici
do subvencioniranega bivanja študentov oziroma podaljšanja subvencioniranega
bivanja študentov in za potrebe ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, pri
-izplačevanju subvencij v skladu s 73.b členom tega zakona.
+izplačevanju subvencij v skladu s 73.b členom tega zakona.
+Podatke za evidenco iz prvega odstavka tega
+člena visokošolski zavodi in študentski domovi pridobijo od študenta oziroma iz
+eVŠ s povezovanjem zbirk.
Podatki iz prvega in drugega odstavka tega
člena se začnejo obdelovati z dnem vselitve, prenehajo pa se zbirati z dnem
izselitve.
@@ -3641,8 +3829,8 @@ ime visokošolskega zavoda,
6.
skrajšano ime visokošolskega zavoda,
7.
-naslov sedeža visokošolskega zavoda (ulica,
-hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
+naslov sedeža visokošolskega zavoda (ulica, hišna
+številka, kraj, poštna številka, občina, država),
8.
ime in naslov dislociranih enot (ulica, hišna
številka, kraj, poštna številka, občina, država),
@@ -3719,8 +3907,8 @@ izpopolnjevanje,
8.
vrsta izobraževanja (ISCED, KLASIUS)
9.
-razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij
-ter evropsko ogrodje kvalifikacij,
+razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij ter
+evropsko ogrodje kvalifikacij,
10.
vrsta študijskega programa,
11.
@@ -3857,7 +4045,8 @@ enolični identifikator in ime članice univerze,
enolični identifikator in ime študijskega
programa,
12.
-ime smeri oziroma modula,
+enolični identifikator in ime dela programa
+(smeri, modula),
13.
kraj izvajanja študija,
14.
@@ -3873,23 +4062,26 @@ datum začetka in datum zaključka statusa
18.
datum izpisa,
19.
-datum vpisa v letnik ter študijsko leto, ko je
-študent vanj vpisan,
+datum in vrsta vpisa v letnik ter študijsko
+leto, ko je študent vpisan, ter podatek o tem, ali gre za vzporedni študij,
20.
število vpisanih in doseženih kreditnih točk po
ECTS po letnikih in študijskih letih,
21.
-datum dokončanja študija,
+datum dokončanja študija in jezik, v katerem je
+bila izobrazba dosežena,
22.
podatek o tem, ali je študentu priznano
-podaljšanje statusa študenta,
+podaljšanje statusa študenta in na kateri pravni podlagi,
23.
podatek o tem, ali se študij financira iz
javnih virov po letnikih in študijskih letih,
24.
podatek o koriščenju subvencioniranega bivanja
-po letnikih in študijskih letih,
+po letnikih in študijskih letih,
25.
+evropska študentska identiteta,
+26.
podatke o mednarodni izmenjavi v času študija:
-
ime visokošolskega zavoda oziroma institucije,
@@ -4014,8 +4206,8 @@ telefon in elektronski naslov,
o tem, kje želi uveljavljati pravico do
subvencioniranega bivanja,
11.
-ime visokošolskega zavoda, na katerega je
-prijavljen oziroma vpisan,
+ime visokošolskega zavoda ali višje strokovne
+šole, kamor je prijavljen oziroma vpisan,
12.
ime študijskega programa, na katerega je
prijavljen oziroma vpisan,
@@ -4027,16 +4219,15 @@ stopnja in vrsta študijskega programa,
letnik, v katerega bo predvidoma vpisan,
16.
vrsta vpisa (prvi vpis v letnik, ponavljanje
-letnika, zamenjava študijskega programa, nadaljevanje študija po merilih za
-prehode, vzporedni vpis),
+letnika, podaljšanje statusa študenta) in podatek, ali gre za vzporedni študij,
17.
način študija,
18.
študijsko leto prvega vpisa na študijski
program, v katerega je vpisan,
19.
-študijsko leto prvega vpisa na kateri koli študijski
-program,
+študijsko leto prvega vpisa na kateri koli
+študijski program,
20.
potek študija po študijskih letih,
21.
@@ -4063,8 +4254,9 @@ zdravstvene razmere študenta,
o tem, ali uveljavlja status študenta invalida
s spremljevalcem,
28.
-o tem, ali uveljavlja, da je študent otrok
-padlih v vojni za Slovenijo oziroma žrtev naravnih nesreč,
+o tem, ali uveljavlja dodatno razvrstitveno
+pravilo, kot ga opredeljuje predpis iz tretjega odstavka 73.b člena tega
+zakona,
29.
o uveljavljanju starševstva in podatki o drugem
roditelju, s katerim želi bivati v študentskem domu, iz 1., 2., 6., 7. in 11.
@@ -4096,8 +4288,8 @@ datum rojstva,
5.
državljanstvo,
6.
-šifra raziskovalca, ki jo dodeli Javna agencija
-za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
+šifra raziskovalca, ki jo dodeli javna
+agencija, pristojna za znanstvenoraziskovalno dejavnost,
7.
nazivi iz 52., 53. in 54. člena tega zakona,
8.
@@ -4157,48 +4349,49 @@ podlagi podatka o enotni matični številki občana. Če enotna matična števil
občana ne obstaja, podatke iz teh točk ministrstvo, pristojno za visoko
šolstvo, pridobi brezplačno v elektronski obliki od visokošolskih zavodov.
Podatke iz 23. in 24. točke prvega odstavka 81.e člena tega zakona pridobi
-ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, samo, vse ostale podatke iz 81.e člena
-tega zakona pa brezplačno v elektronski obliki od visokošolskih zavodov.
-Podatke za evidenco iz 81.f člena tega
-zakona vnašajo prijavitelji za vpis preko elektronske vloge prijave za vpis v
+ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, samo, vse ostale podatke iz 81.e
+člena tega zakona pa brezplačno v elektronski obliki od visokošolskih zavodov.
+Podatke za evidenco iz 81.f člena tega zakona
+vnašajo prijavitelji za vpis preko elektronske vloge prijave za vpis v
visokošolske študijske programe v okviru eVŠ. Za zagotavljanje točnosti
identifikacijskih podatkov prijavljenih ministrstvo, pristojno za visoko
šolstvo, pridobi podatke iz 1., 4. razen datuma rojstva, 5. in 6. točke prvega
odstavka 81.f člena tega zakona iz Centralnega registra prebivalstva na podlagi
-podatka o enotni matični številki občana prijavljenega. Pri prijavi
-prijavljenega s kvalificiranim digitalnim potrdilom se podatki iz prejšnjega
-stavka in podatki, ki se o njem vodijo v eVŠ, prijavljenemu prikažejo ob
-izpolnjevanju elektronske vloge. Podatke iz 8. točke prvega odstavka 81.f člena
-tega zakona o učnem uspehu ter predhodni srednješolski in višješolski
-izobrazbi, relevantni za vpis v visoko šolstvo, ministrstvo, pristojno za
-visoko šolstvo, brezplačno pridobi iz centralne evidence udeležencev vzgoje in
-izobraževanja oziroma Državnega izpitnega centra na podlagi podatka o enotni
-matični številki občana, če obstaja, sicer pa od prijavljenega.
+podatka o enotni matični številki občana prijavljenega. Pri prijavi prijavljenega s kvalificiranim digitalnim potrdilom, z
+računom avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture (v nadaljnjem
+besedilu: AAI-račun) ali na način, da je identiteto prijavitelja mogoče
+ugotoviti, se podatki iz prejšnjega stavka in podatki, ki se o njem vodijo v
+eVŠ, prijavljenemu prikažejo ob izpolnjevanju elektronske vloge. Podatke iz 8. točke prvega odstavka 81.f člena tega zakona o učnem
+uspehu ter predhodni srednješolski in višješolski izobrazbi, relevantni za vpis
+v visoko šolstvo, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi
+iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja oziroma Državnega
+izpitnega centra na podlagi podatka o enotni matični številki občana, če
+obstaja, sicer pa od prijavljenega.
Podatke za evidenco iz 81.g člena tega
-zakona vnašajo prijavitelji za subvencionirano bivanje preko elektronske vloge v
-okviru eVŠ. Za zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov prijavljenih
+zakona vnašajo prijavitelji za subvencionirano bivanje preko elektronske vloge
+v okviru eVŠ. Za zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov prijavljenih
ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi podatke iz 1., 5., razen
datuma rojstva, 6. in 7. točke prvega odstavka 81.g člena tega zakona iz
Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o enotni matični številki
-občana prijavljenega. Pri prijavi prijavljenega s kvalificiranim digitalnim
-potrdilom se podatki iz prejšnjega stavka in podatki, ki se o njem vodijo v
-eVŠ, prijavljenemu prikažejo ob izpolnjevanju elektronske vloge. Podatke iz 23.
-točke prvega odstavka 81.g člena tega zakona o učnem uspehu ter predhodni
-srednješolski in višješolski izobrazbi, relevantni za ugotavljanje pravice do
-subvencioniranja bivanja, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno
-pridobi iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja oziroma
-Državnega izpitnega centra na podlagi podatka o enotni matični številki občana,
-če obstaja. Podatke iz 23. točke prvega odstavka 81.g člena tega zakona o
-uspehu pri študiju, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno
-pridobi od visokošolskih zavodov.
+občana prijavljenega. Pri prijavi prijavljenega s
+kvalificiranim digitalnim potrdilom, AAI-računom ali na način, da je identiteto
+prijavitelja mogoče ugotoviti, se podatki iz prejšnjega stavka in podatki, ki
+se o njem vodijo v eVŠ, prijavljenemu prikažejo ob izpolnjevanju elektronske
+vloge. Podatke iz 23. točke prvega odstavka 81.g člena
+tega zakona o učnem uspehu ter predhodni srednješolski in višješolski
+izobrazbi, relevantni za ugotavljanje pravice do subvencioniranja bivanja,
+ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi iz centralne
+evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja oziroma Državnega izpitnega centra
+na podlagi podatka o enotni matični številki občana, če obstaja. Podatke iz 23.
+točke prvega odstavka 81.g člena tega zakona o uspehu pri študiju, ministrstvo,
+pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi od visokošolskih zavodov.
Podatke za evidenco iz 81.h člena tega
zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi od
-visokošolskih zavodov na način in v obliki, določeni v predpisu iz sedmega
-odstavka 16. člena tega zakona. Za zagotavljanje točnosti identifikacijskih
-podatkov o izvajalcih visokošolske dejavnosti ministrstvo, pristojno za visoko
-šolstvo, pridobi podatke iz 1. in 5. točke prvega odstavka 81.h člena tega
-zakona iz Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o enotni matični
-številki občana prijavljenega.
+visokošolskih zavodov. Za zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov o
+izvajalcih visokošolske dejavnosti ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo,
+pridobi podatke iz 1. in 5. točke prvega odstavka 81.h člena tega zakona iz
+Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o enotni matični številki
+občana prijavljenega.
Podatke za evidenco iz 81.i člena tega
zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi iz vloge za vpis v
razvid zasebnih visokošolskih učiteljev in iz odločb, ki jih ministrstvo,
@@ -4258,6 +4451,52 @@ vrsti in trajanju pogodbe o zaposlitvi in
-
vrsti in datumu podelitve naziva, pridobljenega
v vzgoji in izobraževanju.
+Na podlagi elektronske vloge prijave za
+vpis v eVŠ se za izbirni postopek za vpis v visokošolske študijske programe
+lahko s povezovanjem eVŠ in evidenc iz 81. člena tega zakona, ki jih
+vodijo visokošolski zavodi, na podlagi enotne matične številke občana pridobijo
+podatki o ocenah oziroma rezultatih študenta, doseženih pri izpitih in drugih
+študijskih obveznostih.
+Na podlagi elektronske vloge prijave za
+subvencionirano bivanje ter soglasja vlagatelja in članov njegove družine se za
+izbirni postopek študentov za subvencionirano bivanje lahko s povezovanjem eVŠ
+in:
+-
+evidenc, ki jih vodi Finančna uprava Republike
+Slovenije, na podlagi davčne številke pridobijo podatki o dohodkih v skladu z
+zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatki o
+davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke,
+podatki o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke,
+in podatki o vzdrževanih družinskih članih, potrebnih za ugotovitev materialnega
+položaja študenta;
+-
+evidenc, ki jih vodijo ministrstvo, pristojno
+za socialne zadeve, oziroma centri za socialno delo, na podlagi enotne matične
+številke občana študenta pridobijo podatki o preživnini za študenta in člane
+njegove družine, potrebni za ugotovitev materialnega položaja študenta;
+-
+evidenc, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za
+notranje zadeve, na podlagi enotne matične številke občana študenta pridobijo
+podatki o osebah, ki imajo prijavljen naslov stalnega prebivališča na istem
+naslovu kot študent;
+-
+evidence o zavarovanih osebah, ki jo vodi Zavod
+za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na podlagi enotne matične številke občana
+študenta pridobi podatek o tem, ali je študent v delovnem razmerju oziroma
+opravlja samostojno registrirano dejavnost oziroma je poslovodna oseba
+gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda,
+-
+evidenc, ki jih vodi Zavod Republike Slovenije
+za zaposlovanje, na podlagi enotne matične številke občana staršev oziroma
+skrbnikov študenta pridobi podatek o tem, ali so brezposelni,
+-
+evidenc iz 81. člena tega zakona, ki jih
+vodijo visokošolski zavodi, na podlagi enotne matične številke občana študenta pridobijo
+podatki o dozdajšnjem študijskem uspehu študenta,
+-
+centralne evidence udeležencev vzgoje in
+izobraževanja, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za višje šolstvo, pridobijo
+podatki o študentih višjih strokovnih šol.
Način in obliko zagotavljanja podatkov iz
tega člena določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
82.a člen
@@ -4270,8 +4509,8 @@ z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US,
odločba US).
Podatki o študentih iz prvega odstavka 81.e
člena tega zakona se zbirajo od študijskega leta 2005/2006, o diplomantih pa od leta 2005. Podatki
-iz 25. točke prvega odstavka 81.e člena tega zakona se zbirajo od študijskega
-leta 2012/2013.
+iz 26. točke prvega odstavka 81.e člena tega zakona se
+zbirajo od študijskega leta 2012/2013.
Podatki iz drugega odstavka 81.e člena tega
zakona se za tuje študente zbirajo od študijskega leta 2012/2013.
Podatki iz evidence iz 81.i člena tega
@@ -4340,7 +4579,8 @@ visokošolski zavod.
Agencija lahko za potrebe vodenja postopkov
in za namene izvajanja statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj,
povezanih z izvajanjem njihove dejavnosti, pridobiva podatke iz evidenc iz 81.a
-člena tega zakona.
+člena tega zakona, z izjemo njegove 14. točke v
+tretjem odstavku.
Agencija in visokošolski zavodi lahko za
namene izvajanja statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj,
povezanih z izvajanjem njihove dejavnosti, v anonimizirani obliki pridobijo
@@ -4348,9 +4588,8 @@ podatke iz evidenc iz drugega odstavka 81.c člena tega zakona.
Podatki iz evidence iz 81.f člena tega
zakona se obdelujejo za vodenje izbirnih postopkov za vpis v visokošolske
študijske programe v skladu s tem zakonom.
-Podatki iz evidence iz 81.g člena tega
-zakona se obdelujejo za vodenje postopkov v skladu s predpisom iz tretjega
-odstavka 73.b člena tega zakona.
+Podatki iz evidence iz 81.g člena tega zakona
+se obdelujejo za vodenje postopkov v skladu s predpisom iz devetega odstavka 73.b člena tega zakona.
Evidence iz prve, druge, šeste in sedme
alineje drugega odstavka 81.c člena tega zakona so javne, razen enotne matične
številke občana, spola, naslova prebivališča, datuma rojstva in državljanstva.
@@ -4367,18 +4606,28 @@ pa poteka z anonimiziranimi podatki.
Organizacije oziroma delodajalci, ki
posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona
o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št.
-107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl.
-US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C), so za namen ugotavljanja upravičenosti za
-opravljanje začasnih in občasnih del študentov upravičeni na podlagi podatka o
-EMŠO pridobiti podatke iz 9., 10., 11., 14., 16., 17., 18., 19., 21. in 22.
-točke prvega odstavka in 6. točke drugega odstavka (razen podatka o številu
-vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS) 81.e člena tega zakona s
-posredovanjem podatkov ali povezovanjem zbirk osebnih podatkov.
+107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 –
+odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C), so za namen ugotavljanja
+upravičenosti za opravljanje začasnih in občasnih del študentov upravičeni na
+podlagi podatka o EMŠO pridobiti podatke iz 9., 10., 11., 14., 16., 17., 18.,
+19., 21. in 22. točke prvega odstavka in 6. točke drugega odstavka (razen
+podatka o številu vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS) 81.e člena tega
+zakona s posredovanjem podatkov ali povezovanjem zbirk osebnih podatkov.
Evidenca o dijakih, študentih in
udeležencih izobraževanja odraslih posamezne organizacije oziroma delodajalca,
ki posreduje začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena
Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se za namen iz
prejšnjega odstavka poveže z eVŠ evidenco študentov in diplomantov.
+Upravne enote so za namen izdaje dovoljenja
+za začasno prebivanje zaradi študija tujih študentov upravičene na podlagi
+podatka o EMŠO iz eVŠ pridobiti podatek o tem, ali je tujec sprejet v
+javnoveljavne študijske programe, ter podatke o študiju (študijsko leto vpisa,
+ime visokošolskega zavoda, kraj študija, trajanje študijskega programa, obdobje
+statusa študenta) in podatek o tem, ali je študent vpisan v javnoveljavni
+študijski program (študijsko leto vpisa, ime visokošolskega zavoda, ime
+študijskega program, letnik, kraj študija, trajanje študijskega programa in
+obdobje veljavnosti statusa študenta), s posredovanjem podatkov ali
+povezovanjem zbirk osebnih podatkov.
84. člen
(dokumentacija)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in
@@ -4397,24 +4646,24 @@ ustanoviteljstva)
Z dnem uveljavitve tega zakona postane
ustanovitelj Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, ki nadaljujeta delo
kot javna visokošolska zavoda, Republika Slovenija.
-Fakultete, umetniške akademije, višje in visoke
-šole, združene v Univerzo v Ljubljani oziroma v Univerzo v Mariboru, postanejo
-z dnem uveljavitve tega zakona članice Univerze v Ljubljani oziroma Univerze v
-Mariboru.
+Fakultete, umetniške akademije, višje in
+visoke šole, združene v Univerzo v Ljubljani oziroma v Univerzo v Mariboru,
+postanejo z dnem uveljavitve tega zakona članice Univerze v Ljubljani oziroma
+Univerze v Mariboru.
86.
člen
(akt o
preoblikovanju univerz)
-Državni zbor sprejme akt o preoblikovanju univerz
-najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. Z dnem uveljavitve tega
-akta prenehajo veljati ustanovitveni akti članic univerz, razen če z aktom o
-preoblikovanju ni drugače določeno.
+Državni zbor sprejme akt o preoblikovanju
+univerz najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. Z dnem uveljavitve
+tega akta prenehajo veljati ustanovitveni akti članic univerz, razen če z aktom
+o preoblikovanju ni drugače določeno.
87.
člen
(organi)
-Do izvolitve novih organov visokošolskih zavodov
-na podlagi statutov, sprejetih po tem zakonu, delujejo organi, določeni z
-veljavnimi statuti.
+Do izvolitve novih organov visokošolskih
+zavodov na podlagi statutov, sprejetih po tem zakonu, delujejo organi, določeni
+z veljavnimi statuti.
88.
člen
(uskladitev
@@ -4478,8 +4727,8 @@ izvedbi vpisa v usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS, št. 9/91, 7/92 in
(začasno
financiranje javne službe)
Do sprejema nacionalnega programa visokega
-šolstva se javna služba financira v skladu s 64. členom Zakona o organizaciji
-in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I).
+šolstva se javna služba financira v skladu s 64. členom Zakona o organizaciji in
+financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I).
94.
člen
(rok za
@@ -4656,7 +4905,8 @@ Vlada Republike Slovenije imenuje Svet
Republike Slovenije za visoko šolstvo najpozneje do 31. 12. 2004. Pri prvem
imenovanju je polovica članov imenovana za tri leta.
Do imenovanja Sveta Republike Slovenije za
-visoko šolstvo opravlja njegove naloge Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije.
+visoko šolstvo opravlja njegove naloge Svet za visoko šolstvo Republike
+Slovenije.
Prva merila iz spremenjenega 49. člena
zakona sprejme Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
@@ -4823,9 +5073,9 @@ in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS,
št. 134/03, 72/04 in 4/06) in Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija
(Uradni list RS, št. 77/04).
18. člen
-Visokošolski zavodi morajo študijske
-programe, sprejete od 11. junija 2004 do uveljavitve tega zakona,
-uskladiti s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
+Visokošolski zavodi morajo študijske programe,
+sprejete od 11. junija 2004 do uveljavitve tega zakona, uskladiti s tem
+zakonom najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
19. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se črtata
47. in 49. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem
@@ -4843,8 +5093,8 @@ zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2008.
-(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
-določba četrtega odstavka 70. člena in določbe tega zakona, ki se nanašajo na
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določba
+četrtega odstavka 70. člena in določbe tega zakona, ki se nanašajo na
sofinanciranje kadrovskih štipendij, začnejo uporabljati z dnem uveljavitve
tega zakona.«.
@@ -4854,8 +5104,8 @@ v zvezi z razveljavitvijo osmega odstavka 50. člena zakona določa:
»Razveljavitev začne učinkovati po preteku
šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
-Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem
-šolstvu – ZViS-F (Uradni list RS, št. 64/08)
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+visokem šolstvu – ZViS-F (Uradni list RS, št. 64/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6. člen
@@ -4876,10 +5126,10 @@ ki vodi urad na dan 11. avgust 2008.
Vlada Republike Slovenije zagotovi
sekretariatu Sveta materialne in finančne pogoje za začetek dela in poslovanja.
7. člen
-Diplomanti univerzitetnih študijskih
-programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki so se v študijskem letu 2005/06
-vpisali v magistrski študijski program druge stopnje iz 33. člena zakona,
-imajo pravico, da se v študijskem letu 2008/09 vpišejo v študijski program za
+Diplomanti univerzitetnih študijskih programov,
+sprejetih pred 11. 6. 2004, ki so se v študijskem letu 2005/06 vpisali v
+magistrski študijski program druge stopnje iz 33. člena zakona, imajo
+pravico, da se v študijskem letu 2008/09 vpišejo v študijski program za
pridobitev magisterija znanosti in doktorata znanosti, sprejet pred 11. 6.
2004, ne glede na število razpisanih mest.
Ob smiselni uporabi meril za priznavanje
@@ -5024,8 +5274,8 @@ vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Podatki iz evidenc iz 81.f in 81.g člena
zakona se zbirajo od študijskega leta 2012/2013. Podatki iz evidence iz 81.h
člena zakona se zbirajo od študijskega leta 2011/2012.
-Evidence iz prve, druge in tretje alineje
-drugega odstavka 81.c člena zakona se vzpostavijo najkasneje do 31. 12. 2011.
+Evidence iz prve, druge in tretje alineje drugega
+odstavka 81.c člena zakona se vzpostavijo najkasneje do 31. 12. 2011.
Evidenci iz šeste in sedme alineje drugega
odstavka 81.c člena zakona se vzpostavita do 30. 6. 2012.
Prijavi iz tretjega odstavka 81.c člena
@@ -5058,9 +5308,9 @@ v nadaljnjem besedilu: ZViS) morajo visokošolski zavodi uskladiti z določbami
tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi, in sicer prvič za
študijsko leto 2011/2012.
Evidence iz 81.b člena ZViS morajo
-visokošolski zavodi in študentski domovi, ki vodijo postopke glede
-subvencioniranja bivanja, vzpostaviti v skladu z določbami tega zakona za
-študijsko leto 2012/2013.
+visokošolski zavodi in študentski domovi, ki vodijo postopke glede subvencioniranja
+bivanja, vzpostaviti v skladu z določbami tega zakona za študijsko leto
+2012/2013.
12. člen
Minister, pristojen za visoko šolstvo,
uskladi Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni
@@ -5114,8 +5364,8 @@ veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
-Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih
-v cestnem prometu – ZPCP-2D (Uradni list RS, št. 57/12)
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2D (Uradni list RS, št. 57/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
15. člen
(začetek
@@ -5135,8 +5385,8 @@ akreditacije, ne glede na datum vložitve vloge, je akreditacija veljavna do
dokončnosti nove odločbe o podaljšanju akreditacije.
10. člen
Agencija uskladi merila, ki urejajo
-akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih
-programov, z določbami tega zakona najkasneje v 30 dneh po njegovi uveljavitvi.
+akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov,
+z določbami tega zakona najkasneje v 30 dneh po njegovi uveljavitvi.
Agencija uskladi merila, ki urejajo
visokošolsko transnacionalno izobraževanje, z določbami tega zakona najkasneje
v 30 dneh po njegovi uveljavitvi.
@@ -5172,8 +5422,8 @@ od njegove uveljavitve.
Študijski programi:
-
univerzitetni študijski program prve stopnje
-Kulturni študiji in antropologija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za
-humanistične študije,
+Kulturni študiji in antropologija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične
+študije,
-
univerzitetni študijski program prve stopnje
Sodobna kritična teorija in filozofija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za
@@ -5226,11 +5476,11 @@ veljaven.
Diplome, izdane po študijskih programih iz
prvega odstavka tega člena do uveljavitve tega zakona, so javne listine.
13. člen
-Minister, pristojen za visoko šolstvo, uskladi
-Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS,
-št. 7/10, 3/11, 6/12, 7/13 in 6/14) in Pravilnik o razvidu visokošolskih
-zavodov (Uradni list RS, št. 46/05) s tem zakonom najpozneje v 30 dneh od
-uveljavitve tega zakona.
+Minister, pristojen za visoko šolstvo,
+uskladi Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni
+list RS, št. 7/10, 3/11, 6/12, 7/13 in 6/14) in Pravilnik o razvidu
+visokošolskih zavodov (Uradni list RS, št. 46/05) s tem zakonom najpozneje v 30
+dneh od uveljavitve tega zakona.
14. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
@@ -5261,8 +5511,8 @@ O vlogah v akreditacijskih in evalvacijskih
postopkih, vloženih pred uveljavitvijo tega zakona, odloči agencija na podlagi
Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno
besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) in meril agencije za
-akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov,
-veljavnih ob uveljavitvi tega zakona.
+akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih
+programov, veljavnih ob uveljavitvi tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru
vloge, vložene pred uveljavitvijo tega zakona, za:
-
@@ -5329,8 +5579,8 @@ za drugo, tretje in četrto leto tega obdobja.
Univerze in samostojni visokošolski zavodi
sprejmejo pravila iz 72.h člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve predpisa
iz 75. člena zakona.
-Vlada Republike Slovenije sprejme predpis
-iz 75. člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
+Vlada Republike Slovenije sprejme predpis iz
+75. člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za visoko šolstvo,
določi način in obliko zagotavljanja podatkov iz enajstega odstavka
spremenjenega 82. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
@@ -5356,8 +5606,8 @@ odstavka 44. člena tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
-Zakon za urejanje položaja študentov – ZUPŠ
-(Uradni list RS, št. 61/17)
+Zakon za urejanje položaja študentov – ZUPŠ (Uradni
+list RS, št. 61/17)
določa tudi:
»Študenti s posebnimi potrebami in študenti
s posebnim statusom uveljavljajo pravice iz tretjega odstavka 69.a člena Zakona
@@ -5415,10 +5665,10 @@ ZViS-K (Uradni list RS, št. 75/16) tako,
da se glasi:
»38. člen
Izpolnjevanje pogojev za ustanovitev
-visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka spremenjenega 14. člena
-zakona, agencija preveri pri obstoječih visokošolskih zavodih pri prvem
-naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, vendar ne prej kot v
-šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.«.
+visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka spremenjenega 14. člena zakona,
+agencija preveri pri obstoječih visokošolskih zavodih pri prvem naslednjem
+podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, vendar ne prej kot v šestih
+mesecih od uveljavitve tega zakona.«.
Zakon za urejanje položaja študentov – ZUPŠ-1
(Uradni list RS, št. 54/22)
@@ -5436,5 +5686,39 @@ vsebuje naslednjo končno določbo:
člen
(začetek
veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
+v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+visokem šolstvu – ZViS-M (Uradni list RS, št. 102/23)
+vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
+»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
+34. člen
+Visokošolski zavodi uskladijo svoje statute
+in druge interne akte z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove
+uveljavitve.
+Minister, pristojen za visoko šolstvo,
+uskladi Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni
+list RS, št. 6/22 in 4/23), Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov
+(Uradni list RS, št. 22/01, 35/06, 75/08, 97/10, 46/12, 55/13, 38/16,
+13/17, 13/18, 58/20, 56/22 in 74/22) in Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih
+v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 157/22) s tem zakonom v treh
+mesecih od njegove uveljavitve.
+35. člen
+Ustanovitelji uskladijo akte o ustanovitvi
+univerz s spremenjenim 10. členom zakona v šestih mesecih od uveljavitve
+tega zakona.
+Univerze uskladijo vpis svojih članic v
+sodnem registru s spremenjenim 10. členom zakona v šestih mesecih od
+uveljavitve tega zakona.
+36. člen
+(dopolnitev
+Zakona o sodnem registru)
+V Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS,
+št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H,
+17/15, 54/17, 16/19 – ZNP-1 in 75/23) se v 22. členu črta drugi odstavek.
+37. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
-objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+Določbe nove 14. točke tretjega odstavka
+81.a člena zakona se začnejo uporabljati 20. novembra 2023.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO172.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO172.yaml
index cb55930be6..1a86e60713 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO172.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO172.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO172.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2022-08-08 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-10-16 22:00:00
idPredpisa: ZAKO172
idPredpisaChng: ZAKO172
naslov: "ZAKON o visokem \u0161olstvu (ZViS) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo
- \u0161t. 30)"
-npbNum: 30
-path: /2022/25/2022-01-2512-1993-01-2465-npb30
-sopPredpisa: 2022-01-2512
+ \u0161t. 31)"
+npbNum: 31
+path: /2023/28/2023-01-2873-1993-01-2465-npb31
+sopPredpisa: 2023-01-2873
sopPredpisaChng: 1993-01-2465
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO1859.txt b/podatki/zakoni/ZAKO1859.txt
index 7ab94530ef..b675c81fcb 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO1859.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO1859.txt
@@ -371,7 +371,26 @@ zbornice ali upravni odbor zbornice imenuje tudi druge odbore oziroma stalna
ali občasna delovna telesa.
Mandatna doba članov organov zbornice je
štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma
-imenovani, vendar le še za naslednji mandat.
+imenovani, vendar le še za naslednji mandat. (delno
+razveljavljen)
+V obvezne organe zbornice iz prve, druge in
+četrte alineje prvega odstavka tega člena in območne enote zbornice iz prve in
+druge alineje drugega odstavka tega člena ne morejo biti izvoljene oziroma
+imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oziroma imenovanju ali v obdobju dveh let
+pred tem bile:
+-
+člani organov političnih strank na državni ravni;
+-
+poslanci Evropskega parlamenta in funkcionarji v Evropski komisiji in
+Evropskem svetu;
+-
+predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji,
+poslanci, poklicni župani;
+-
+generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji
+organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in
+direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske
+uprave ali tajniki občine.
13. člen
(sestava in delovno področje sveta)
Svet zbornice sestavljajo po en član na
@@ -461,8 +480,8 @@ razpust sveta zbornice odločiti v 30 dneh.
Svet zbornice lahko iz razlogov iz drugega
odstavka tega člena oziroma če je najmanj polovici od celotnega števila članov
sveta območne enote, ki so bili izvoljeni v posamezni volilni skupini, prenehal
-mandat in ni namestnikov, ki bi stopili na izpraznjena mesta, razpusti tudi
-svet območne enote.
+mandat in ni namestnikov, ki bi stopili na izpraznjena mesta, razpusti tudi svet
+območne enote.
Članom sveta, ki so bili vanj izvoljeni po
predčasni razpustitvi sveta, traja mandat do izteka tekoče splošne štiriletne
mandatne dobe, kot velja za druge svete.
@@ -527,8 +546,8 @@ odbora.
19. člen
(častno razsodišče)
Pri zbornici deluje častno razsodišče.
-Častno razsodišče skrbi za razvijanje,
-uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev.
+Častno razsodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje
+in krepitev dobrih poslovnih običajev.
Častno razsodišče odloča:
-
o kršitvah dobrih poslovnih običajev;
@@ -622,12 +641,12 @@ ena izmed oseb iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
osebe iz drugega odstavka 9. člena tega zakona;
-
osebe iz prve alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona.
-Osnova za zbornični prispevek A je
-katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto
-po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe
-katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih
-dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek,
-zmanjšan za oprostitve, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
+Osnova za zbornični prispevek A je katastrski
+dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po
+predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski
+dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov,
+ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za
+oprostitve, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Stopnja za odmero zborničnega prispevka A
znaša 4% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 8,35 eura.
V soglasju z Vlado Republike Slovenije se
@@ -824,9 +843,8 @@ volilne pravice, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v
Državni zbor. Glede postopkov uveljavljanja varstva volilne pravice se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
-Zakon
-o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije – ZKGZ (Uradni list
-RS, št. 41/99)
+Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije
+– ZKGZ (Uradni list RS, št. 41/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
@@ -863,8 +881,8 @@ zakona, ki ji jih pristojni organi morajo posredovati.
(prve volitve v
drugi volilni skupini)
Za prvi svet zbornice izvolita predstavnike
-članov zbornice iz druge volilne skupine Gospodarska zbornica Slovenije in
-Zadružna zveza Slovenije.
+članov zbornice iz druge volilne skupine Gospodarska zbornica Slovenije in Zadružna
+zveza Slovenije.
42. člen
(sklic prve
seje sveta zbornice)
@@ -970,18 +988,17 @@ veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu RS.«.
-Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 13. člena, prvega odstavka 29.
-člena in prvega odstavka 35. člena zakona o kmetijsko gozdarski zbornici (Uradni list RS, št. 31/03)
-v zvezi z razveljavitvijo prvega odstavka 13. člena,
-prvega odstavka 29. člena in prvega odstavka 35. člena zakona
-določa:
+Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 13.
+člena, prvega odstavka 29. člena in prvega odstavka 35. člena zakona o
+kmetijsko gozdarski zbornici (Uradni list RS, št. 31/03)
+v zvezi z razveljavitvijo prvega odstavka 13. člena, prvega odstavka 29. člena
+in prvega odstavka 35. člena zakona določa:
»Razveljavitev iz prejšnje točke začne
učinkovati po enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
-Zakon
-o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko
-gozdarski zbornici Slovenije – ZKGZ-A (Uradni list RS, št. 25/04)
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije – ZKGZ-A (Uradni list RS, št. 25/04)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
18. člen
@@ -1001,8 +1018,8 @@ zborničnega prispevka, lahko posredujejo tudi zbornici.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
-Zakon o davčnem postopku
-– ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06)
+Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni
+list RS, št. 117/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»424. člen
(začetek
@@ -1011,9 +1028,8 @@ Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 1.
januarja 2007.«.
-Zakon o
-spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije –
-ZKGZ-B (Uradni list RS, št. 26/08)
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije – ZKGZ-B (Uradni list RS, št. 26/08)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
@@ -1038,4 +1054,16 @@ območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št.
22/08) in vsi postopki na podlagi tega sklepa se razveljavijo.
9. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko
+gozdarski zbornici Slovenije – ZKGZ-C (Uradni list RS, št. 109/23)
+vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
+»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
+2. člen
+Določbe petega odstavka 12. člena
+zakona se prvič uporabijo za volitve v svet zbornice in v svete območnih enot
+zbornice, ki bodo razpisane po uveljavitvi tega zakona.
+3. člen
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO1859.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO1859.yaml
index ef90928546..19428997c9 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO1859.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO1859.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO1859.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2008-03-17 23:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-11-10 23:00:00
idPredpisa: ZAKO1859
idPredpisaChng: ZAKO1859
naslov: "ZAKON O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE (ZKGZ) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 5)"
-npbNum: 5
-path: /2008/09/2008-01-0983-1999-01-2025-npb5
-sopPredpisa: 2008-01-0983
+ besedilo \u0161t. 7)"
+npbNum: 7
+path: /2023/31/2023-01-3140-1999-01-2025-npb7
+sopPredpisa: 2023-01-3140
sopPredpisaChng: 1999-01-2025
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO2157.txt b/podatki/zakoni/ZAKO2157.txt
index b69cd7bbc3..f1d42bf7da 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO2157.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO2157.txt
@@ -1,10 +1,10 @@
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
-(1) Ta zakon določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi
-na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter
+(1) Ta zakon določa sistem zdravstvene in socialno varstvene
+skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter
pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične
-bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani
-obravnavi.
+bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v
+nadzorovani obravnavi.
(2) Ta zakon določa postopke sprejema osebe:
-
na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice;
@@ -14,10 +14,10 @@ v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda;
v nadzorovano obravnavo;
-
v obravnavo v skupnosti.
-(3) Ne glede na določbe tega zakona se v primeru kršitev pravic
-osebe kot uporabnika oziroma uporabnice zdravstvenih storitev pri izvajalcih
-oziroma izvajalkah (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) zdravstvene dejavnosti,
-uporabijo določbe zakona, ki ureja pacientove pravice.
+(3) Ne glede na določbe tega zakona se v primeru kršitev
+pravic osebe kot uporabnika oziroma uporabnice zdravstvenih storitev pri
+izvajalcih oziroma izvajalkah (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) zdravstvene
+dejavnosti, uporabijo določbe zakona, ki ureja pacientove pravice.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
@@ -38,8 +38,8 @@ besedilu: posameznik), ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju,
zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja.
5.
Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za spremljanje in
-koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog psihiatrične
-bolnišnice s sklepom določi sodišče.
+koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog izvajalca
+zdravljenja duševnih motenj s sklepom določi sodišče.
6.
Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki ga za spremljanje in
koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi center za
@@ -47,7 +47,7 @@ socialno delo.
7.
Načrt nadzorovane obravnave je načrt časovno določenih zdravstvenih,
socialno varstvenih in drugih storitev, ki se izvajajo v nadzorovani obravnavi
-izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.
+v domačem okolju osebe.
8.
Načrt obravnave v skupnosti vsebuje časovno določene zdravstvene,
socialno varstvene in druge storitve z njihovimi izvajalci, ki se opravljajo v
@@ -110,106 +110,230 @@ Zastopnik oziroma zastopnica pravic oseb na področju duševnega zdravja
(v nadaljnjem besedilu: zastopnik) je posameznik, ki varuje pravice, interese
in koristi osebe.
3. člen
-(1) Kakršna koli oblika zapostavljanja na podlagi duševne motnje
-je prepovedana.
-(2) Osebi se pri obravnavi zagotovi varstvo njenega osebnega dostojanstva
-ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, individualna obravnava in
-enaka dostopnost do obravnave.
+(1) Kakršna koli oblika zapostavljanja na podlagi duševne
+motnje je prepovedana.
+(2) Osebi se pri obravnavi zagotovi varstvo njenega osebnega
+dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, individualna
+obravnava in enaka dostopnost do obravnave.
4. člen
-(1) Mrežo izvajalcev, ki izvajajo programe in storitve za duševno
-zdravje (v nadaljnjem besedilu: mreža) v okviru javne službe, sestavljajo:
+(1) Mrežo izvajalcev, ki izvajajo storitve in programe za duševno
+zdravje, sestavljajo:
-
-izvajalci psihiatričnega zdravljenja,
+izvajalci zdravljenja duševnih motenj,
-
-izvajalci socialno varstvenih programov in storitev,
+izvajalci socialno varstvenih storitev,
-
izvajalci nadzorovane obravnave,
-
izvajalci obravnave v skupnosti.
-(2) Izvajalci psihiatričnega zdravljenja so:
--
-psihiatrične bolnišnice,
--
-psihiatrične ambulante s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
--
-ambulante za klinično psihologijo s koncesijo za opravljanje zdravstvene
-dejavnosti,
+(2) Izvajalci zdravljenja duševnih motenj so:
-
-zdravniki specialisti oziroma specialistke s koncesijo za opravljanje
-psihiatričnega zdravljenja,
+javni zdravstveni zavodi,
-
-psihologi s specializacijo iz klinične psihologije s koncesijo za
-opravljanje zdravstvene dejavnosti,
+pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti
+s področja duševnega zdravja.
+(3) Izvajalci socialno varstvenih storitev so:
-
-izbrani osebni zdravniki s koncesijo.
-Izvajalci psihiatričnega zdravljenja tesno sodelujejo in
-povezujejo svojo dejavnost na primarni, sekundarni in terciarni ravni.
-(3) Izvajalci socialno varstvenih storitev in programov so:
--
-javni socialno varstveni zavodi z varovanimi oddelki,
--
-druge pravne in fizične osebe s koncesijo ali z dovoljenjem za delo za
-opravljanje socialno varstvenih storitev.
-(4) Izvajalci nadzorovane obravnave so:
+javni socialno varstveni zavodi,
-
-izvajalci psihiatričnega zdravljenja,
+pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih
+storitev,
-
-pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
+druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje
+socialno varstvenih storitev.
+(4) Izvajalci nadzorovane obravnave so izvajalci zdravljenja
+duševnih motenj, ki imajo zaposlenega koordinatorja nadzorovane obravnave.
(5) Izvajalci obravnave v skupnosti so:
-
-javni socialno varstveni zavodi,
--
-druge pravne in fizične osebe s koncesijo ali z dovoljenjem za delo za
-opravljanje socialno varstvenih storitev,
+izvajalci zdravljenja duševnih motenj,
-
-izvajalci socialno varstvenih programov in storitev, ki storitve oziroma
-programe izvajajo na področju duševnega zdravja,
+javni socialno varstveni zavodi,
-
-izvajalci psihiatričnega zdravljenja,
+pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih
+storitev,
-
-nevladne organizacije s področja duševnega zdravja, ki izpolnjujejo
-pogoje za izvajanje javne službe po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
-(6) Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja opravljajo
-v okviru obravnave v skupnosti predvsem naslednje programe:
+druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje
+socialno varstvenih storitev,
-
+nevladne organizacije in drugi izvajalci socialno varstvenih in drugih
+programov na področju duševnega zdravja.
+(6) Izvajalci iz pete alineje prejšnjega odstavka opravljajo
+predvsem naslednje vsebine:
+1.
+preprečevanje institucionalizacije,
+2.
+zagovorništvo,
+3.
+vrstniška podpora,
+4.
+podpora v domačem okolju,
+5.
svetovanje, samopomoč in izobraževanje,
--
-vodenje dnevnih centrov,
--
-vodenje pisarn za svetovanje,
--
+6.
+dejavnosti dnevnih centrov,
+7.
+dejavnosti pisarn za svetovanje,
+8.
stanovanjske in bivalne skupine,
--
+9.
pomoč ter podpora pri učenju in študiju,
--
-delo z družinami,
--
-vodenje treningov socialnih in življenjskih spretnosti,
--
+10.
+delo z družino in socialno mrežo osebe,
+11.
+treningi socialnih in življenjskih spretnosti,
+12.
organizacija prostočasnih dejavnosti,
--
-zaposlitveni centri s podporno zaposlitvijo,
--
+13.
+dejavnosti zaposlitvenih centrov s podporno zaposlitvijo,
+14.
usposabljanje za delo.
5. člen
-(1) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev psihiatričnega
-zdravljenja ter postopek njihove verifikacije določi minister oziroma
+(1) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev zdravljenja
+duševnih motenj ter postopek njihove verifikacije določi minister oziroma
ministrica, pristojna za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
-(2) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev socialno
-varstvenih programov in storitev ter izvajalcev obravnave v skupnosti ter
-postopek njihove verifikacije določi minister oziroma ministrica, pristojna za
-socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister za socialno varstvo), v
-soglasju z ministrom.
+(2) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev
+socialno varstvenih storitev ter izvajalcev obravnave v skupnosti ter postopek
+njihove verifikacije določi minister oziroma ministrica, pristojna za socialno
+varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister za socialno varstvo), v soglasju z
+ministrom.
+5.a člen
+(1) Minister, pristojen za institucionalno varstvo, v
+soglasju z ministrom določi mrežo izvajalcev z varovanimi oddelki, pri čemer
+sledi cilju zagotavljanja namestitev za najmanj 12 oseb na 30 000 prebivalcev.
+Mreža izvajalcev z varovanimi oddelki se objavi na spletnem mestu organov
+državne uprave.
+(2) Mreža iz prejšnjega odstavka se dopolnjuje v skladu s
+potrebami prebivalstva, pri čemer se šteje, da mreža zadostuje potrebam
+prebivalstva, če so posamezne vrste varovanih oddelkov v zadnjih dveh letih v
+povprečju zasedene manj kot 95 %. Mrežo minister, pristojen za
+institucionalno varstvo, preveri najmanj vsaki dve leti.
+(3) Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo,
+vzpostavi, vodi in upravlja evidenco socialno varstvenih zavodov, pri katerih
+so organizirani varovani oddelki. Evidenca iz prejšnjega stavka vsebuje
+naslednje podatke o socialno varstvenih zavodih:
+1.
+naziv in naslov,
+2.
+vrste varovanih oddelkov, ki so pri njem organizirane,
+3.
+datum in številko sklepa o opravljeni verifikaciji posameznih vrst
+varovanih oddelkov, ki so pri njem organizirani,
+4.
+skupno število razpoložljivih mest v varovanih oddelkih in število
+razpoložljivih mest za posamezno vrsto varovanega oddelka,
+5.
+skupno število zasedenih mest v varovanih oddelkih in število zasedenih
+mest za posamezno vrsto varovanega oddelka,
+6.
+skupno število čakajočih na sprejem in čakajočih za posamezno vrsto
+varovanega oddelka, ki se vodi na podlagi anonimiziranih identifikacijskih
+podatkov čakajočega,
+7.
+skupno število prostih mest in število prostih mest za posamezno vrsto
+varovanega oddelka za vse socialno varstvene zavode.
+(4) Podatke iz 4. do 7. točke prejšnjega odstavka vnese
+socialno varstveni zavod, pri katerem je organiziran varovani oddelek, in sicer
+najpozneje v treh dneh od nastanka ali spremembe podatka. Socialno varstveni
+zavod iz prejšnjega stavka dostopa le do podatkov, ki se nanašajo nanj.
+(5) Vpogled v evidenco iz tretjega odstavka tega člena se
+omogoči sodiščem Republike Slovenije, in sicer za namen odločanja na podlagi
+tega zakona, ter ministrstvu, pristojnemu za zdravje (v nadaljnjem besedilu:
+ministrstvo).
+(6) V socialno varstvenih zavodih se glede na potrebe
+odraslih oseb organizirajo naslednje vrste varovanih oddelkov:
+-
+varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju,
+-
+varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in
+dolgotrajne težave v duševnem zdravju),
+-
+varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij
+potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor (v nadaljnjem besedilu: varovani
+oddelek za osebe z upadom kognitivnih funkcij).
+5.b člen
+(1) Socialno varstveni zavod za zdravstveno obravnavo največ
+12 oseb v varovanem oddelku za osebe s težavami v duševnem zdravju ali v
+varovanem oddelku za osebe z več motnjami zagotovi najmanj:
+1.
+0,25 zdravnika specialista psihiatrije (v nadaljnjem besedilu: psihiatra),
+2.
+1 psihologa v zdravstveni dejavnosti,
+3.
+4 diplomirane medicinske sestre,
+4.
+8 tehnikov zdravstvene nege,
+5.
+3 delovne terapevte in
+6.
+0,25 fizioterapevta.
+(2) Socialno varstveni zavod za storitve socialne oskrbe
+največ 24 oseb v varovanem oddelku za osebe s težavami v duševnem zdravju ali v
+varovanem oddelku za osebe z več duševnimi motnjami zagotovi najmanj 13
+strokovnih sodelavcev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo (socialni
+oskrbovalec, animator, varuh, delovni inštruktor in drugi sodelavci v skladu s
+potrebami oseb).
+(3) Socialno varstveni zavod za zdravstveno obravnavo največ
+12 oseb v varovanem oddelku za osebe z upadom kognitivnih funkcij zagotovi
+najmanj:
+1.
+0,25 psihiatra,
+2.
+1 psihologa v zdravstveni dejavnosti,
+3.
+4 diplomirane medicinske sestre,
+4.
+8 tehnikov zdravstvene nege,
+5.
+1 delovnega terapevta in
+6.
+0,25 fizioterapevta.
+(4) Socialno varstveni zavod za storitve socialne oskrbe za
+največ 24 oseb v varovanem oddelku za osebe z upadom kognitivnih funkcij
+zagotovi najmanj pet strokovnih sodelavcev v skladu z zakonom, ki ureja
+socialno varstvo (socialni oskrbovalec, animator, varuh, delovni inštruktor in
+drugi sodelavci v skladu s potrebami osebe).
+(5) V varovanem oddelku mora biti neprekinjeno zagotovljena
+prisotnost zadostnega števila strokovnih sodelavcev ter zdravstvenih delavcev
+in zdravstvenih sodelavcev.
+(6) Odgovorna oseba v socialno varstvenem zavodu, pri katerem
+je organiziran varovani oddelek, zagotovi usposabljanje strokovnih sodelavcev
+ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz tega člena, ki delajo v
+varovanem oddelku. Delavci in sodelavci iz prejšnjega stavka se v okviru
+stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja redno usposabljajo na
+področju splošnih vsebin (zlasti duševne motnje, demenca, motnje v duševnem razvoju,
+odvisnosti, kodeks etičnih načel v socialnem varstvu in osnove pravne ureditve
+s poudarkom na pravicah uporabnikov) in postopkov (zlasti analiza tveganja,
+individualno načrtovanje, postopek sprejema) ter načinov, pristopov oziroma
+tehnik pomoči (zlasti deeskalacijske tehnike, preprečevanje nasilja,
+nefarmakološki pristopi, uporabniku prilagojena komunikacija).
+5.c člen
+(1) Varovani oddelek mora izpolnjevati naslednje minimalne
+pogoje:
+-
+sobe za bivanje z največ dvema posteljama,
+-
+dovolj velik in ustrezno opremljen prostor za izvajanje družabnih,
+psihosocialnih in terapevtskih dnevnih aktivnosti,
+-
+možnost dostopa do gibanja na prostem najmanj dve uri dnevno,
+-
+prostor za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov in
+-
+prostor za kajenje v skladu z zakonom, ki ureja omejevanje uporabe
+tobačnih izdelkov.
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora varovani oddelek
+izpolnjevati tudi minimalne tehnične pogoje za izvajalce socialno varstvenih
+storitev v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.
6. člen
Republika Slovenija posebno skrb namenja duševnemu zdravju z
vzpodbujanjem razvoja programov za osveščanje javnosti glede preprečevanja,
razpoznavanja in zdravljenja duševnih motenj.
7. člen
-(1) Razvojni cilji in potrebe na področju preventive,
-psihiatričnega zdravljenja, celovite socialno varstvene obravnave, nadzorovane
-obravnave in obravnave v skupnosti se opredelijo z nacionalnim programom
-varovanja duševnega zdravja za obdobje najmanj petih let (v nadaljnjem
-besedilu: nacionalni program).
+(1) Razvojni cilji in potrebe na področju preventive, zdravljenja
+duševnih motenj, celovite socialno varstvene obravnave, nadzorovane obravnave
+in obravnave v skupnosti se opredelijo z nacionalnim programom varovanja
+duševnega zdravja za obdobje najmanj petih let (v nadaljnjem besedilu:
+nacionalni program).
(2) Nacionalni program vsebuje:
-
strategijo razvoja varovanja duševnega zdravja,
@@ -221,13 +345,17 @@ cilje, organizacijo, razvoj in naloge izvajalcev,
mrežo izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje,
-
nosilce nalog za uresničevanje nacionalnega programa.
+(3) Nacionalni program sprejme Državni zbor Republike
+Slovenije.
+(4) Akcijski načrt iz druge alineje drugega odstavka tega
+člena za obdobje najmanj dveh let sprejme Vlada Republike Slovenije.
8. člen
-(1) Zdravljenje osebe poteka v skladu s strokovno preverjenimi
-metodami in mednarodno priznanimi standardi.
-(2) Zdravstveni poseg mora biti sorazmeren z njegovim namenom.
-Med več možnimi zdravstvenimi posegi, ki imajo primerljive učinke, se izbere
-oziroma predlaga tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto osebe, najmanj
-omejuje njeno osebno svobodo in ima najmanj neželenih učinkov.
+(1) Zdravljenje osebe poteka v skladu s strokovno
+preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi.
+(2) Zdravstveni poseg mora biti sorazmeren z njegovim
+namenom. Med več možnimi zdravstvenimi posegi, ki imajo primerljive učinke, se
+izbere oziroma predlaga tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto osebe,
+najmanj omejuje njeno osebno svobodo in ima najmanj neželenih učinkov.
9. člen
(1) Posebne metode zdravljenja se lahko izvajajo le izjemoma,
pod pogoji, ki jih določa ta zakon, in le v psihiatričnih bolnišnicah.
@@ -248,8 +376,8 @@ psihiatrične bolnišnice (v nadaljnjem besedilu: zdravniški konzilij).
Zdravniški konzilij je sestavljen iz najmanj treh psihiatrov, od katerih
najmanj eden ni zaposlen v psihiatrični bolnišnici, v kateri se oseba zdravi,
in osebe ni zdravil.
-(5) Zdravljenje z elektrokonvulzivno terapijo ali hormonsko zdravljenje
-se lahko izvaja, če:
+(5) Zdravljenje z elektrokonvulzivno terapijo ali hormonsko
+zdravljenje se lahko izvaja, če:
-
je podana pisna privolitev osebe ali skrbnika,
-
@@ -264,8 +392,8 @@ je to nujno potrebno za zdravljenje osebe in
-
pričakovana korist odtehta predvidljivo tveganje in obremenitev, ki ju
prinaša predlagano zdravljenje.
-(6) Zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil v vrednostih, ki
-presegajo največji predpisani odmerek, se lahko izvaja, če:
+(6) Zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil v vrednostih,
+ki presegajo največji predpisani odmerek, se lahko izvaja, če:
-
je podana pisna privolitev osebe ali skrbnika,
-
@@ -273,17 +401,17 @@ ni na voljo nobenih drugih učinkovitih metod zdravljenja za ustrezno
zdravstveno oskrbo in
-
je to nujno potrebno za zdravljenje osebe.
-(7) Zdravnik lahko zdravi z uporabo psihotropnih zdravil v vrednostih,
-ki presegajo največji predpisani odmerek, tudi brez pisne privolitve osebe ali
-skrbnika in brez odobritve zdravniškega konzilija, če oseba potrebuje nujno
-medicinsko pomoč in so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega
-zakona. O tem v enem dnevu od začetka zdravljenja obvesti direktorja psihiatrične
-bolnišnice, ki takoj imenuje zdravniški konzilij. Zdravniški konzilij
-najkasneje v štirih delovnih dneh od prejema obvestila odobri oziroma ne odobri
-takšnega zdravljenja in o tem takoj obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice.
-O odločitvi zdravniškega konzilija direktor psihiatrične bolnišnice v enem dnevu
-od prejema obvestila obvesti osebo, najbližjo osebo, zastopnika, odvetnika in
-skrbnika.
+(7) Zdravnik lahko zdravi z uporabo psihotropnih zdravil v
+vrednostih, ki presegajo največji predpisani odmerek, tudi brez pisne
+privolitve osebe ali skrbnika in brez odobritve zdravniškega konzilija, če
+oseba potrebuje nujno medicinsko pomoč in so izpolnjeni pogoji iz prvega
+odstavka 39. člena tega zakona. O tem v enem dnevu od začetka zdravljenja
+obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice, ki takoj imenuje zdravniški
+konzilij. Zdravniški konzilij najkasneje v štirih delovnih dneh od prejema
+obvestila odobri oziroma ne odobri takšnega zdravljenja in o tem takoj obvesti
+direktorja psihiatrične bolnišnice. O odločitvi zdravniškega konzilija direktor
+psihiatrične bolnišnice v enem dnevu od prejema obvestila obvesti osebo,
+najbližjo osebo, zastopnika, odvetnika in skrbnika.
(8) Če zdravniški konzilij zdravljenja iz prejšnjega odstavka
ne odobri, se zdravljenje takoj opusti. Če zdravniški konzilij zdravljenja ne
odobri, lahko konzilij oziroma njegov član predlaga uvedbo strokovnega nadzora
@@ -299,8 +427,8 @@ uporabo posebne metode zdravljenja.
(10) Izvajanje posebnih metod zdravljenja se vpiše v
zdravstveno dokumentacijo osebe. O izvajanju posebnih metod zdravljenja
psihiatrična bolnišnica vodi evidenco v skladu s 100. členom tega zakona.
-(11) Oseba, najbližja oseba, zastopnik, odvetnik ali skrbnik ima
-pravico zahtevati izvedbo upravnega nadzora nad izvedbo posebne metode
+(11) Oseba, najbližja oseba, zastopnik, odvetnik ali skrbnik
+ima pravico zahtevati izvedbo upravnega nadzora nad izvedbo posebne metode
zdravljenja.
(12) Mladoletnikov ni dovoljeno zdraviti s posebnimi metodami
zdravljenja.
@@ -333,12 +461,12 @@ II. PRAVICE OSEBE V ODDELKU POD POSEBNIM NADZOROM, V
VAROVANEM ODDELKU IN V NADZOROVANI OBRAVNAVI
1. Splošno
12. člen
-(1) Osebi se v času obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom,
-v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi zagotavlja spoštovanje
+(1) Osebi se v času obravnave v oddelku pod posebnim
+nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi zagotavlja spoštovanje
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njene osebnosti, dostojanstva
ter duševne in telesne celovitosti.
-(2) Pravice, ki se zagotavljajo osebi v oddelku pod posebnim nadzorom
-in varovanem oddelku, so:
+(2) Pravice, ki se zagotavljajo osebi v oddelku pod posebnim
+nadzorom in varovanem oddelku, so:
-
pravica do dopisovanja in uporabe elektronske pošte,
-
@@ -358,25 +486,25 @@ pravica do gibanja,
-
pravica do zastopnika.
13. člen
-(1) Omejitev pravic iz prejšnjega člena, razen pravice do zastopnika,
-je dopustna, če je to nujno potrebno, ker oseba ogroža svoje življenje ali
-življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča
-hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Pravica se lahko omeji le v tistem
-obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena, zaradi katerega se pravica
-omejuje. Pri omejevanju pravic se uporabi najmilejši ukrep, ki se izvaja
-najkrajši možni čas.
-(2) O omejitvi pravic na predlog direktorja psihiatrične bolnišnice
-oziroma socialno varstvenega zavoda v dveh dneh od prejema predloga s sklepom v
-nepravdnem postopku odloči sodišče, na območju katerega je psihiatrična
-bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod. Pred izdajo sklepa sodišče zasliši
-osebo, razen če to glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče. Sklep, ki
-vsebuje razloge, vrsto in trajanje omejitev, se vroči predlagatelju, osebi,
-odvetniku, zakonitemu zastopniku, najbližji osebi in zastopniku.
+(1) Omejitev pravic iz prejšnjega člena, razen pravice do
+zastopnika, je dopustna, če je to nujno potrebno, ker oseba ogroža svoje
+življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih
+ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Pravica se lahko omeji le
+v tistem obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena, zaradi katerega se
+pravica omejuje. Pri omejevanju pravic se uporabi najmilejši ukrep, ki se
+izvaja najkrajši možni čas.
+(2) O omejitvi pravic na predlog direktorja psihiatrične
+bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda v dveh dneh od prejema predloga
+s sklepom v nepravdnem postopku odloči sodišče, na območju katerega je
+psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod. Pred izdajo sklepa
+sodišče zasliši osebo, razen če to glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče.
+Sklep, ki vsebuje razloge, vrsto in trajanje omejitev, se vroči predlagatelju,
+osebi, odvetniku, zakonitemu zastopniku, najbližji osebi in zastopniku.
14. člen
-Zoper sklep iz prejšnjega člena se lahko posamezniki iz drugega
-odstavka prejšnjega člena in psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni
-zavod pritožijo v treh dneh od vročitve sklepa sodišča. Pritožba ne zadrži
-izvršitve sklepa.
+Zoper sklep iz prejšnjega člena se lahko posamezniki iz
+drugega odstavka prejšnjega člena in psihiatrična bolnišnica oziroma socialno
+varstveni zavod pritožijo v treh dneh od vročitve sklepa sodišča. Pritožba ne
+zadrži izvršitve sklepa.
15. člen
(1) Mladoletnikom se v času obravnave zagotavlja še posebno
skrb in varstvo pravic.
@@ -384,47 +512,49 @@ skrb in varstvo pravic.
oddelek pod posebnim nadzorom skupaj s polnoletnimi osebami, razen če bi bilo
to zanj koristno.
16. člen
-(1) Sprejemni zdravnik v psihiatrični bolnišnici oziroma posameznik,
-ki osebo sprejme v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda,
-osebo ustno in pisno pouči o njenih pravicah, ki jih ima po tem zakonu.
-(2) Psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod na
-vidnem mestu objavita seznam pravic, ki jih ima oseba po tem zakonu, in hišni
-red. Seznam vsebuje tudi službene naslove in telefonske številke zastopnikov,
-zadolženih za območje, na katerem deluje psihiatrična bolnišnica oziroma socialno
-varstveni zavod.
+(1) Sprejemni zdravnik v psihiatrični bolnišnici oziroma
+posameznik, ki osebo sprejme v obravnavo v varovani oddelek socialno
+varstvenega zavoda, osebo ustno in pisno pouči o njenih pravicah, ki jih ima po
+tem zakonu.
+(2) Psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod
+na vidnem mestu objavita seznam pravic, ki jih ima oseba po tem zakonu, in
+hišni red. Seznam vsebuje tudi službene naslove in telefonske številke
+zastopnikov, zadolženih za območje, na katerem deluje psihiatrična bolnišnica
+oziroma socialno varstveni zavod.
(3) Pravice in podatki iz prejšnjega odstavka so povzeti tudi
v posebni zloženki, ki se osebi izroči ob sprejemu v oddelek pod posebnim
nadzorom in v varovani oddelek.
17. člen
-(1) Oseba ima pravico do varstva v socialnem in bivalnem okolju,
-ki je kar se da neomejevalno, in zdravljenja na najmanj omejevalni in vsiljivi
-način, ki je na razpolago, ob upoštevanju njenega zdravstvenega stanja in
-potreb po zagotavljanju varnosti drugih.
+(1) Oseba ima pravico do varstva v socialnem in bivalnem
+okolju, ki je kar se da neomejevalno, in zdravljenja na najmanj omejevalni in
+vsiljivi način, ki je na razpolago, ob upoštevanju njenega zdravstvenega stanja
+in potreb po zagotavljanju varnosti drugih.
(2) Pri obravnavi osebe se upošteva njena volja, če je ta v
njeno korist.
18. člen
-(1) Izvajalci programov in storitev za duševno zdravje so dolžni
-kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali
-dela zvedo o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih,
-družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem,
-zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.
+(1) Izvajalci programov in storitev za duševno zdravje so
+dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica
+ali dela zvedo o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju,
+osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z
+ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.
(2) Dolžnosti varovanja informacij iz prejšnjega odstavka se
lahko izvajalca programov in storitev za duševno zdravje razreši v skladu z
določbami zakona, ki ureja pacientove pravice.
2. Pravica do dopisovanja, sprejemanja pošiljk in obiskov ter
uporabe telefona
19. člen
-(1) Osebi se omogoči dopisovanje, pri čemer se zagotovi tajnost
-vsebine sporočil vseh oblik dopisovanja. Oseba ima pravico do uporabe
+(1) Osebi se omogoči dopisovanje, pri čemer se zagotovi
+tajnost vsebine sporočil vseh oblik dopisovanja. Oseba ima pravico do uporabe
elektronske pošte v skladu z možnostmi v psihiatrični bolnišnici oziroma
socialno varstvenem zavodu.
(2) Oseba ima pravico sprejemati pisanja od državnih organov,
organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in odvetnika ter se
obračati nanje z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi preko
psihiatrične bolnišnice in socialno varstvenega zavoda v zaprtih kuvertah.
-(3) Oseba ima pravico sprejemati in pošiljati pošiljke preko psihiatrične
-bolnišnice in socialno varstvenega zavoda. Oseba lahko sprejema pošiljke s hrano,
-denarjem, perilom, osebnimi in drugimi predmeti ter časopisi in knjigami.
+(3) Oseba ima pravico sprejemati in pošiljati pošiljke preko
+psihiatrične bolnišnice in socialno varstvenega zavoda. Oseba lahko sprejema
+pošiljke s hrano, denarjem, perilom, osebnimi in drugimi predmeti ter časopisi
+in knjigami.
(4) Nadzor nad vsebino prejetih pošiljk iz prejšnjega
odstavka ob prisotnosti osebe opravljajo zaposleni, ki jih za to pooblasti
direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda, če je
@@ -434,17 +564,18 @@ varstvenega zavoda.
(1) Osebi se omogoči telefonske pogovore.
(2) Stroške telefonskih pogovorov krije oseba.
21. člen
-(1) Oseba ima pravico sprejemati obiske v skladu s hišnim redom
-psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda.
+(1) Oseba ima pravico sprejemati obiske v skladu s hišnim
+redom psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda.
(2) Osebi se lahko omogoči najmanj dvakrat tedensko obisk
najbližje osebe in drugih.
-(3) Obiski osebe se praviloma opravijo v posebnih, primerno opremljenih
-prostorih. Obisk se lahko prekine le, če škodljivo vpliva na zdravstveno stanje
-osebe, če oseba ali njen obiskovalec motita druge ali če je ogrožena varnost
-osebe, drugih ali psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda.
+(3) Obiski osebe se praviloma opravijo v posebnih, primerno
+opremljenih prostorih. Obisk se lahko prekine le, če škodljivo vpliva na
+zdravstveno stanje osebe, če oseba ali njen obiskovalec motita druge ali če je
+ogrožena varnost osebe, drugih ali psihiatrične bolnišnice oziroma socialno
+varstvenega zavoda.
(4) Zoper prekinitev obiska iz prejšnjega odstavka je
-dovoljena pritožba direktorju psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega
-zavoda.
+dovoljena pritožba direktorju psihiatrične bolnišnice oziroma socialno
+varstvenega zavoda.
3. Pravica do gibanja
22. člen
Oseba ima pravico do gibanja v oddelku pod posebnim nadzorom,
@@ -472,15 +603,15 @@ preverja, ali se za osebo vodi evidenca o omejevanju pravic oseb iz
prvega odstavka 99. člena tega zakona, evidenca o uporabi posebnih varovalnih
ukrepov iz drugega odstavka 99. člena tega zakona in evidenca o zdravljenju s
posebnimi metodami zdravljenja iz 100. člena tega zakona.
-(2) Zastopnik v okviru nalog iz prejšnjega odstavka spoštuje želje
-osebe, če te za osebo niso škodljive.
+(2) Zastopnik v okviru nalog iz prejšnjega odstavka spoštuje
+želje osebe, če te za osebo niso škodljive.
(3) Pri uveljavljanju pravic osebe kot uporabnika
zdravstvenih storitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti zastopnik lahko
sodeluje z zastopnikom pacientovih pravic v skladu s zakonom, ki ureja
pacientove pravice. Zastopnik lahko opravlja tudi naloge zastopnika pacientovih
pravic, če je imenovan v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice.
-(4) Zastopnik je dolžan kot poklicno skrivnost varovati vse, kar
-pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem
+(4) Zastopnik je dolžan kot poklicno skrivnost varovati vse,
+kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem
zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije
v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.
25. člen
@@ -494,56 +625,60 @@ ima opravljen izpit za zastopnika,
ima pet let delovnih izkušenj s področja duševnega zdravja,
-
ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora.
-(2) Vsebino, pogoje in način opravljanja izpita iz druge alineje
-prejšnjega odstavka določi minister za socialno varstvo v soglasju z ministrom.
+(2) Vsebino, pogoje in način opravljanja izpita iz druge
+alineje prejšnjega odstavka določi minister za socialno varstvo v soglasju z
+ministrom.
26. člen
-(1) Zastopnika imenuje in razrešuje minister za socialno varstvo
-na podlagi javnega poziva in po predhodnem mnenju ministra. V sklepu o
+(1) Zastopnika imenuje in razrešuje minister za socialno
+varstvo na podlagi javnega poziva in po predhodnem mnenju ministra. V sklepu o
imenovanju zastopnika se določi tudi psihiatrična bolnišnica, na območju katere
deluje.
-(2) Podrobnejši način in postopek izbire na podlagi javnega poziva
-določi minister za socialno varstvo v javnem pozivu.
+(2) Podrobnejši način in postopek izbire na podlagi javnega
+poziva določi minister za socialno varstvo v javnem pozivu.
(3) Minister za socialno varstvo razreši zastopnika, če ne
izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, če to sam zahteva ali če svojih nalog
ne opravlja v skladu s tem zakonom.
-(4) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na svoji spletni
-strani objavi seznam zastopnikov, ki vsebuje naslednje podatke o zastopnikih:
+(4) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na svoji
+spletni strani objavi seznam zastopnikov, ki vsebuje naslednje podatke o
+zastopnikih:
-
osebno ime,
-
službeno telefonsko številko,
-
naziv psihiatrične bolnišnice in območje, na katerem deluje.
-(5) Nadzor nad delom zastopnika izvaja minister za socialno varstvo.
+(5) Nadzor nad delom zastopnika izvaja minister za socialno
+varstvo.
27. člen
-(1) Oseba zastopnika izbere iz seznama zastopnikov iz četrtega
-odstavka prejšnjega člena s pisnim pooblastilom. Če oseba zastopnika ne izbere,
-ga lahko zanjo pooblasti najbližja oseba. Pooblastilo iz tega odstavka lahko
-oseba kadar koli prekliče na kakršen koli način.
-(2) Za mladoletnika in za polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna
-sposobnost, zastopnika pooblasti zakoniti zastopnik.
-(3) Psihiatrična bolnišnica, kjer zastopnik deluje, zagotovi pisarniški
-prostor za nemoteno delo zastopnika.
-(4) Izvajalci programov in storitev za duševno zdravje omogočijo
-zastopniku dostop do osebe v vseh prostorih, v katerih se izvaja zdravljenje
-oziroma obravnava, ter dostop do evidenc iz 99. in 100. člena tega zakona.
+(1) Oseba zastopnika izbere iz seznama zastopnikov iz
+četrtega odstavka prejšnjega člena s pisnim pooblastilom. Če oseba zastopnika
+ne izbere, ga lahko zanjo pooblasti najbližja oseba. Pooblastilo iz tega
+odstavka lahko oseba kadar koli prekliče na kakršen koli način.
+(2) Zastopnika za mladoletnika pooblasti njegov zakoniti
+zastopnik.
+(3) Psihiatrična bolnišnica, kjer zastopnik deluje, zagotovi
+pisarniški prostor za nemoteno delo zastopnika.
+(4) Izvajalci programov in storitev za duševno zdravje
+omogočijo zastopniku dostop do osebe v vseh prostorih, v katerih se izvaja
+zdravljenje oziroma obravnava, ter dostop do evidenc iz 99. in 100. člena tega
+zakona.
28. člen
-(1) Zastopnik ima pravico do nagrade za svoje delo in do povrnitve
-stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih nalog.
-(2) Merila za določitev višine nagrade določi minister za socialno
-varstvo.
-(3) Sredstva za delovanje zastopnikov se zagotovijo iz sredstev
-ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.
+(1) Zastopnik ima pravico do nagrade za svoje delo in do
+povrnitve stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih nalog.
+(2) Merila za določitev višine nagrade določi minister za
+socialno varstvo.
+(3) Sredstva za delovanje zastopnikov se zagotovijo iz
+sredstev ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.
III. POSEBNI VAROVALNI UKREPI
29. člen
-(1) Posebni varovalni ukrep je nujen ukrep, ki se ga uporabi zaradi
-omogočanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega
+(1) Posebni varovalni ukrep je nujen ukrep, ki se ga uporabi
+zaradi omogočanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega
vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje
ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo premoženjsko
škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim
ukrepom.
-(2) Posebni varovalni ukrepi se uporabljajo v oddelkih pod posebnim
-nadzorom in varovanih oddelkih.
+(2) Posebni varovalni ukrepi se uporabljajo v oddelkih pod
+posebnim nadzorom in varovanih oddelkih.
(3) Posebna varovalna ukrepa sta telesno oviranje s pasovi in
omejitev gibanja znotraj enega prostora.
(4) Posebni varovalni ukrep se uporabi le izjemoma in lahko
@@ -552,18 +687,18 @@ pri čemer posebni varovalni ukrep telesnega oviranja s pasovi ne sme trajati
več kot štiri ure, posebni varovalni ukrep omejitve svobode gibanja znotraj
enega prostora pa ne več kot 12 ur. Po preteku navedenega obdobja zdravnik
preveri utemeljenost ponovne uvedbe posebnega varovalnega ukrepa.
-(5) Osebo, pri kateri je bil uporabljen poseben varovalni ukrep,
-se nadzoruje, spremlja njene vitalne funkcije in strokovno obravnava ves čas
-trajanja posebnega varovalnega ukrepa. O izvajanju posebnega varovalnega ukrepa
-se v zdravstveno dokumentacijo osebe vpišejo natančni podatki o razlogu,
+(5) Osebo, pri kateri je bil uporabljen poseben varovalni
+ukrep, se nadzoruje, spremlja njene vitalne funkcije in strokovno obravnava ves
+čas trajanja posebnega varovalnega ukrepa. O izvajanju posebnega varovalnega
+ukrepa se v zdravstveno dokumentacijo osebe vpišejo natančni podatki o razlogu,
namenu, trajanju in nadzoru nad izvajanjem ukrepa. O izvajanju posebnih
varovalnih ukrepov psihiatrične bolnišnice in socialno varstveni zavodi vodijo
evidenco v skladu z drugim odstavkom 99. člena tega zakona.
-(6) O odreditvi in izvedbi posebnega varovalnega ukrepa zdravnik,
-ki tak ukrep odredi, najkasneje v 12 urah od odreditve ukrepa pisno obvesti
-direktorja psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda,
-najbližjo osebo, odvetnika in zastopnika. Glede mladoletnika ali polnoletne
-osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, se obvesti tudi zakonitega zastopnika.
+(6) O odreditvi in izvedbi posebnega varovalnega ukrepa
+zdravnik, ki tak ukrep odredi, najkasneje v 12 urah od odreditve ukrepa pisno
+obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda,
+najbližjo osebo, odvetnika in zastopnika. Glede mladoletnika se obvesti tudi
+njegovega zakonitega zastopnika.
(7) Če zdravnik ob osebi ni prisoten, lahko posebni varovalni
ukrep uvede tudi drug zdravstveni delavec oziroma zdravstvena delavka (v
nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec) v psihiatrični bolnišnici oziroma
@@ -578,8 +713,8 @@ posebnega varovalnega ukrepa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v
zdravstveni dejavnosti.
IV. POSTOPKI PRED SODIŠČEM
30. člen
-(1) O zadevah po tem zakonu odloča pristojno sodišče v nepravdnem
-postopku.
+(1) O zadevah po tem zakonu odloča pristojno sodišče v
+nepravdnem postopku.
(2) Postopki pred sodiščem po tem zakonu so:
-
postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek
@@ -591,69 +726,81 @@ pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih,
postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega
zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča,
-
+postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega
+zavoda brez privolitve v nujnih primerih za osebe, ki so že vključene v
+institucionalno varstvo socialno varstvenega zavoda, pri katerem je organiziran
+varovani oddelek,
+-
postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez
privolitve na podlagi sklepa sodišča.
31. člen
-(1) V vseh postopkih pred sodišči po tem zakonu je obvezno zastopanje
-osebe po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma odvetnica (v nadaljnjem besedilu:
-odvetnik).
-(2) Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna
-sposobnost, pooblasti odvetnika zakoniti zastopnik, razen če je bil postopek
-uveden na njegov predlog. V tem primeru odvetnika postavi sodišče.
+(1) V vseh postopkih pred sodišči po tem zakonu je obvezno
+zastopanje osebe po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma odvetnica (v
+nadaljnjem besedilu: odvetnik).
+(2) Za mladoletnika pooblasti odvetnika zakoniti zastopnik,
+razen če je bil postopek uveden na predlog zakonitega zastopnika. V tem primeru
+odvetnika postavi sodišče.
32. člen
-(1) Udeleženec v postopku pred sodiščem je oseba ter posamezniki
-in organi oziroma organizacije, ki jim ta zakon daje pravico, da se udeležujejo
-postopka. Sodišče da vsem udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o
-navedbah drugih udeležencev oziroma da sodelujejo v postopku.
+(1) Udeleženec v postopku pred sodiščem je oseba ter
+posamezniki in organi oziroma organizacije, ki jim ta zakon daje pravico, da se
+udeležujejo postopka. Sodišče da vsem udeležencem v postopku možnost, da se
+izjavijo o navedbah drugih udeležencev oziroma da sodelujejo v postopku.
(2) V postopku morajo biti zavarovane pravice in pravni interesi
mladoletnika oziroma osebe, ki zaradi duševne motnje ali drugih okoliščin ni
-sposobna, da bi sama skrbela za svoje pravice in interese. Če oseba ni poslovno
-sposobna, ji sodišče omogoči, da samostojno opravlja procesna dejanja, če je
-sposobna razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj. Sodišče zasliši
-osebo, razen če na podlagi neposrednega stika z osebo oceni, da to glede na
-njeno zdravstveno stanje ni mogoče.
+sposobna, da bi sama skrbela za svoje pravice in interese. Sodišče osebi
+omogoči, da samostojno opravlja procesna dejanja, če je sposobna razumeti pomen
+in pravne posledice takih dejanj. Sodišče zasliši osebo, razen če na podlagi
+neposrednega stika z osebo oceni, da to glede na njeno zdravstveno stanje ni
+mogoče.
33. člen
(1) Postopki pred sodiščem po tem zakonu so nujni.
(2) V postopkih po tem zakonu je javnost izključena.
-(3) Sodišče tiste, ki v postopku sodelujejo, opozori, da so dolžni
-varovati kot tajnost vse, kar v njem zvedo, in na posledice kršitve tajnosti.
+(3) Sodišče tiste, ki v postopku sodelujejo, opozori, da so
+dolžni varovati kot tajnost vse, kar v njem zvedo, in na posledice kršitve
+tajnosti.
V. POSTOPKI SPREJEMA OSEBE NA ZDRAVLJENJE OZIROMA OBRAVNAVO
1. Postopek sprejema osebe na zdravljenje v psihiatrično
bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom
34. člen
-Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom se izvaja s
-privolitvijo osebe ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa ta
-zakon.
+(1) Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom se
+izvaja s privolitvijo osebe ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa
+ta zakon.
+(2) Otroka, ki še ni dopolnil 15 let, se lahko v oddelku pod
+posebnim nadzorom zadrži le na podlagi sklepa sodišča ali v nujnih primerih.
35. člen
-(1) Osebi se zagotovi zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom
-na podlagi ustreznega, individualno načrtovanega zdravljenja, ki se opredeli v
-načrtu zdravljenja. Če je oseba zmožna izraziti svojo voljo, se pri pripravi
-načrta zdravljenja upošteva tudi njeno mnenje, kolikor je to v njeno najboljšo zdravstveno
-korist.
+(1) Osebi se zagotovi zdravljenje v oddelku pod posebnim
+nadzorom na podlagi ustreznega, individualno načrtovanega zdravljenja, ki se
+opredeli v načrtu zdravljenja. Če je oseba zmožna izraziti svojo voljo, se pri
+pripravi načrta zdravljenja upošteva tudi njeno mnenje, kolikor je to v njeno
+najboljšo zdravstveno korist.
(2) Načrt zdravljenja se redno preverja in po potrebi
revidira.
1.1 Sprejem na zdravljenje s privolitvijo
36. člen
-(1) Oseba je sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom
-z napotnico ali brez nje, če sprejemni zdravnik ugotovi, da so izpolnjeni vsi
-pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona ter oseba v sprejem in načrt
-zdravljenja pisno privoli.
-(2) Privolitev iz prejšnjega odstavka mora biti izraz
+(1) Oseba je sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim
+nadzorom z napotnico ali brez nje, če sprejemni zdravnik ugotovi, da so
+izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona ter oseba v
+sprejem in načrt zdravljenja pisno privoli.
+(2) Za osebo iz prejšnjega odstavka šteje tudi mladoletnik,
+ki je dopolnil 15 let in je sposoben privolitve v skladu z zakonom, ki ureja
+pacientove pravice.
+(3) Privolitev iz prvega odstavka tega člena mora biti izraz
svobodne volje osebe, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na
podlagi primernega pojasnila o:
-
zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni,
-
-cilju, vrsti in načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih
-in izidu predlaganega zdravljenja,
+cilju, vrsti in načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih
+koristih in izidu predlaganega zdravljenja,
-
možnih tveganjih, neželenih učinkih, negativnih posledicah in drugih
neprijetnostih predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove
opustitve,
-
morebitnih drugih možnostih zdravljenja.
-(3) Sprejemni zdravnik da pojasnilo iz prejšnjega odstavka osebi
-v neposrednem stiku, obzirno, na njej razumljiv način, v celoti in pravočasno.
+(4) Sprejemni zdravnik da pojasnilo iz prejšnjega odstavka
+osebi v neposrednem stiku, obzirno, na njej razumljiv način, v celoti in
+pravočasno.
37. člen
Ob sprejemu sprejemni zdravnik izpolni obrazec o sprejemu na
zdravljenje, ki vsebuje najmanj:
@@ -672,15 +819,15 @@ zdravljenja,
-
osebno ime, naslov in telefonsko številko najbližje osebe,
-
-osebno ime zastopnika, če je ta že izbran, in naziv psihiatrične bolnišnice,
-na območju katere deluje,
+osebno ime zastopnika, če je ta že izbran, in naziv psihiatrične
+bolnišnice, na območju katere deluje,
-
osebno ime, naslov in telefonsko številko zakonitega zastopnika.
38. člen
-(1) Oseba, ki je privolila v sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom,
-lahko kadar koli, izrecno ali z dejanji, iz katerih je to mogoče sklepati,
-privolitev prekliče in zahteva, da se jo odpusti z zdravljenja v oddelku pod
-posebnim nadzorom. V tem primeru je treba osebo takoj odpustiti.
+(1) Oseba, ki je privolila v sprejem v oddelek pod posebnim
+nadzorom, lahko kadar koli, izrecno ali z dejanji, iz katerih je to mogoče
+sklepati, privolitev prekliče in zahteva, da se jo odpusti z zdravljenja v
+oddelku pod posebnim nadzorom. V tem primeru je treba osebo takoj odpustiti.
(2) Če v primeru iz prejšnjega odstavka zdravnik oceni, da so
pri osebi podani razlogi iz 53. člena tega zakona, osebo kljub preklicu
privolitve zadrži na zdravljenju ter jo pouči o razlogih za zadržanje in
@@ -691,8 +838,8 @@ ga pooblasti (v nadaljnjem besedilu: direktor psihiatrične bolnišnice), v
skladu z 59. členom tega zakona takoj obvesti pristojno sodišče, ki odloči o
zadržanju po postopku za sprejem na zdravljenje v nujnih primerih. Direktor
psihiatrične bolnišnice o zadržanju obvesti tudi najbližjo osebo in zastopnika,
-če gre za mladoletnika ali polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost,
-pa tudi zakonitega zastopnika.
+če gre za mladoletnika ali polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna
+sposobnost, pa tudi zakonitega zastopnika.
1.2 Sprejem na zdravljenje brez privolitve
39. člen
(1) Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez
@@ -710,40 +857,39 @@ ravnanje in
ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični
bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali
z nadzorovano obravnavo).
-(2) Sprejem na zdravljenje brez privolitve iz prejšnjega odstavka
-se opravi:
-a) na podlagi
-sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim
-nadzorom, ali
-b) v nujnih
-primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega
-zakona.
+(2) Sprejem na zdravljenje brez privolitve iz prejšnjega
+odstavka se opravi:
+a)
+na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek
+pod posebnim nadzorom, ali
+b)
+v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji iz
+53. člena tega zakona.
a) Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa
sodišča
40. člen
(1) Postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom
-brez privolitve na podlagi sklepa sodišča se začne na predlog izvajalca
-psihiatričnega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane
-obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva.
-(2) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko za mladoletnika in
-polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, da tudi zakoniti
-zastopnik.
+brez privolitve na podlagi sklepa sodišča se začne na predlog izvajalca zdravljenja
+duševnih motenj, socialno varstvenega zavoda, centra za socialno delo,
+koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva.
+(2) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko da za mladoletnika
+tudi zakoniti zastopnik.
41. člen
-(1) Predlog iz prejšnjega člena se vloži pri pristojnem sodišču,
-na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma če oseba
-nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, pri sodišču, na
-območju katerega dejansko biva.
-(2) Predlog vsebuje podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga,
-in navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev iz prvega odstavka 39.
-člena tega zakona.
-(3) Predlogu se priloži mnenje izbranega osebnega zdravnika ali
-psihiatra, ki je osebo pregledal, in ne sme biti starejše od sedmih dni. Če
+(1) Predlog iz prejšnjega člena se vloži pri pristojnem
+sodišču, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma
+če oseba nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, pri sodišču,
+na območju katerega dejansko biva.
+(2) Predlog vsebuje podatke, ki jih mora vsebovati vsaka
+vloga, in navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev iz prvega odstavka
+39. člena tega zakona.
+(3) Predlogu se priloži mnenje izbranega osebnega zdravnika
+ali psihiatra, ki je osebo pregledal, in ne sme biti starejše od sedmih dni. Če
pregled osebe ni mogoč, se predlogu priloži izjava izbranega osebnega zdravnika
ali psihiatra, da pregleda ni mogoče opraviti.
42. člen
-(1) Sodišče osebi pošlje predlog v enem dnevu od njegovega prejema.
-Hkrati jo pouči o pravici, da lahko v dveh dneh od vročitve predloga nanj
-odgovori.
+(1) Sodišče osebi pošlje predlog v enem dnevu od njegovega
+prejema. Hkrati jo pouči o pravici, da lahko v dveh dneh od vročitve predloga
+nanj odgovori.
(2) Sodišče pouči osebo tudi o pravici do odvetnika, ki ga v
enem dnevu od vročitve predloga izbere sama in o tem obvesti sodišče, sicer ji
odvetnika po uradni dolžnosti s sklepom v enem dnevu od poteka časa, v katerem
@@ -753,30 +899,30 @@ postavitvi odvetnika po uradni dolžnosti pritožba ni dovoljena.
prejšnjega člena tudi odvetniku osebe, ki lahko nanju odgovori v dveh dneh od
vročitve.
43. člen
-(1) Po prejemu predloga sodišče odredi, da osebo pregleda izvedenec
-oziroma izvedenka psihiatrične stroke (v nadaljnjem besedilu: izvedenec) in v
-treh dneh poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali
-obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma obravnave v varovanem
-oddelku. V odredbi sodišče določi izvajalca psihiatričnega zdravljenja, pri
-katerem se opravi pregled. Odredbo posreduje osebi, odvetniku, izvedencu in
-izvajalcu psihiatričnega zdravljenja.
-(2) Osebo lahko izvedenec pregleda tudi proti njeni volji, pod
-pogoji, ki jih določa 44. člen tega zakona.
+(1) Po prejemu predloga sodišče odredi, da osebo pregleda
+izvedenec oziroma izvedenka psihiatrične stroke (v nadaljnjem besedilu:
+izvedenec) in v treh dneh poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje
+tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma
+obravnave v varovanem oddelku. V odredbi sodišče določi izvajalca zdravljenja
+duševnih motenj, pri katerem se opravi pregled. Odredbo posreduje osebi,
+odvetniku, izvedencu in izvajalcu zdravljenja duševnih motenj.
+(2) Osebo lahko izvedenec pregleda tudi proti njeni volji,
+pod pogoji, ki jih določa 44. člen tega zakona.
44. člen
(1) Na predlog izvedenca lahko sodišče s sklepom odloči, da
se oseba za največ dva dni zadrži v psihiatrični bolnišnici, če je to potrebno
zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se noče prostovoljno podvreči
pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39.
člena tega zakona.
-(2) Osebi je treba na razumljiv način pojasniti razloge za zadržanje
-in pravice, ki jih ima v času zadržanja.
-(3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba
-v enem dnevu od vročitve sklepa.
-(4) Sodišče druge stopnje odloči o pritožbi iz prejšnjega odstavka
-v treh dneh.
-(5) Če se pri zadržanju osebe ugotovi, da so izpolnjeni pogoji
-iz 53. člena tega zakona, se osebo sprejme na zdravljenje v skladu z določbami,
-ki urejajo sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.
+(2) Osebi je treba na razumljiv način pojasniti razloge za
+zadržanje in pravice, ki jih ima v času zadržanja.
+(3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dovoljena
+pritožba v enem dnevu od vročitve sklepa.
+(4) Sodišče druge stopnje odloči o pritožbi iz prejšnjega
+odstavka v treh dneh.
+(5) Če se pri zadržanju osebe ugotovi, da so izpolnjeni
+pogoji iz 53. člena tega zakona, se osebo sprejme na zdravljenje v skladu z
+določbami, ki urejajo sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.
45. člen
Če ni možna prostovoljna izvršitev sklepa iz prvega odstavka
prejšnjega člena, se za izvršitev sklepa smiselno uporabljajo določbe drugega
@@ -786,8 +932,8 @@ in tretjega odstavka 52. člena tega zakona.
katerega povabi predlagatelja, osebo, odvetnika, zakonitega zastopnika,
najbližjo osebo, zastopnika in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za
odločitev.
-(2) Sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako
-da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno
+(2) Sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo,
+tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno
zdravstveno stanje.
47. člen
(1) Sodišče na naroku zasliši izvedenca, ki je izdelal mnenje
@@ -795,33 +941,34 @@ iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, in druge, ki bi lahko dali podatke,
pomembne za odločitev. Sodišče zasliši tudi osebo, če je to glede na njeno
zdravstveno stanje mogoče. Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne
more udeležiti naroka, se lahko zasliši tam, kjer biva.
-(2) Predlagatelj, oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja
-oseba lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v
-sodni spis.
-(3) Pravico do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju
-dokazov lahko sodišče na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno
-omeji, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje ali zaupnost
-oziroma varnost drugih. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se vroči
-odvetniku in zakonitemu zastopniku.
+(2) Predlagatelj, oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in
+najbližja oseba lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do
+vpogleda v sodni spis.
+(3) Pravico do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri
+izvajanju dokazov lahko sodišče na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti
+ali delno omeji, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje ali
+zaupnost oziroma varnost drugih. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se
+vroči odvetniku in zakonitemu zastopniku.
48. člen
(1) Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so
izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena za sprejem v oddelek pod
posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim
nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev,
ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme.
-(2) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena tega
-zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odloči, da se
-osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v
+(2) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena
+tega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odloči, da
+se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v
varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni
zavod, ki naj osebo sprejme.
-(3) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka
-80. člena tega zakona za sprejem v nadzorovano obravnavo, s sklepom odloči, da
-se osebo sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti daljše od
-šestih mesecev. V sklepu sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice, na območju
-katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima
-prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem
-dejansko biva, določi tudi koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in
-obseg njegovih pooblastil iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona.
+(3) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega
+odstavka 80. člena tega zakona za sprejem v nadzorovano obravnavo, s sklepom
+odloči, da se osebo sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti
+daljše od šestih mesecev. V sklepu sodišče na predlog izvajalca zdravljenja
+duševnih motenj, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče,
+oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na
+območju, na katerem dejansko biva, določi tudi koordinatorja nadzorovane
+obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz četrtega odstavka 87. člena
+tega zakona.
(4) S sklepom iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena sodišče osebi lahko omeji pravice iz drugega in tretjega odstavka 12.
člena tega zakona.
@@ -839,26 +986,29 @@ pritožbo v treh dneh od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve sklep
psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod, kamor naj bi bila
oseba sprejeta, koordinator nadzorovane obravnave, zakoniti zastopnik,
najbližja oseba in center za socialno delo, če je osebo obravnaval.
-(3) O pritožbi odloči sodišče druge stopnje v treh dneh od prejema
-pritožbe.
-(4) Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena revizija.
+(3) O pritožbi odloči sodišče druge stopnje v treh dneh od
+prejema pritožbe.
+(4) Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena
+revizija.
51. člen
(1) Stroški postopka za izvedbo dokazov, tolmača in odvetnika
osebe se predhodno krijejo iz sredstev sodišča.
-(2) Če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka
-predlagatelj. Če je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center
-za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo, se
-stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
+(2) Če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške
+postopka predlagatelj. Če je predlagatelj izvajalec zdravljenja duševnih
+motenj, socialno varstveni zavod, center za socialno delo, koordinator
+nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo, se stroški postopka krijejo iz
+sredstev sodišča.
(3) Če sodišče predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka
krijejo iz sredstev sodišča, razen stroškov morebitnega pooblaščenca
predlagatelja, ki jih krije predlagatelj.
52. člen
-(1) Na podlagi sklepa o sprejemu iz prvega in drugega odstavka
-48. člena tega zakona psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod
-v treh dneh od vročitve sklepa pozove osebo, da se določenega dne, najkasneje v
-sedmih dneh po pozivu, zglasi v psihiatrični bolnišnici oziroma socialno
-varstvenemu zavodu. Izvod poziva pošlje tudi sodišču, ki je izdalo sklep, in
-odvetniku osebe.
+(1) Na podlagi sklepa o sprejemu iz prvega in drugega
+odstavka 48. člena tega zakona psihiatrična bolnišnica oziroma socialno
+varstveni zavod v treh dneh od vročitve sklepa pozove osebo, da se določenega
+dne, najkasneje v sedmih dneh po pozivu, zglasi v psihiatrični bolnišnici
+oziroma socialno varstvenemu zavodu. Pozivu se priloži kopija sklepa sodišča o
+sprejemu. Izvod poziva pošlje tudi sodišču, ki je izdalo sklep, in odvetniku
+osebe.
(2) Če oseba določenega dne ne pride v psihiatrično
bolnišnico oziroma socialno varstveni zavod in svojega izostanka ne opraviči,
direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda o tem
@@ -866,11 +1016,18 @@ obvesti sodišče, ki je izdalo sklep, izbranega osebnega zdravnika in odvetnika
osebe ter odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom. Direktor psihiatrične
bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda lahko pri izvedbi nujnega
prevoza zahteva pomoč policije.
-(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ni bilo mogoče izvršiti
-sklepa sodišča, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega
-zavoda obvesti o tem sodišče. Če sodišče ugotovi, da je bil poziv za sprejem v
-oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek pravilno vročen,
-odredi privedbo.
+(3) Odredbo za prevoz osebe iz prejšnjega odstavka izvede
+mobilna enota nujne medicinske pomoči v skladu s predpisom, ki ureja službo
+nujne medicinske pomoči, in s predpisom, ki ureja dispečersko službo zdravstva.
+Nujni prevoz naroči direktor psihiatrične bolnišnice oziroma direktor socialno
+varstvenega zavoda. Zdravnik iz predpisa, ki ureja službo nujne medicinske
+pomoči, odloči o vsakokratni sestavi mobilne enote na podlagi pregleda osebe
+pred prevozom.
+(4) Če tudi na način iz drugega odstavka tega člena ni bilo
+mogoče izvršiti sklepa sodišča, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma
+socialno varstvenega zavoda obvesti o tem sodišče. Če sodišče ugotovi, da je
+bil poziv za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek
+pravilno vročen, odredi privedbo.
b) Sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
53. člen
Oseba je lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim
@@ -887,40 +1044,39 @@ Napotnici, ki ne sme biti starejša od treh dni, se priloži poročilo o
zdravstvenem stanju osebe, v katerem so posebej navedene okoliščine, iz katerih
izhaja, da je sprejem nujen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se osebo lahko sprejme v
-oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57. člena
-tega zakona.
+oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57.
+člena tega zakona.
55. člen
(1) Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatrično bolnišnico, po
potrebi odredi prevoz z reševalnim vozilom. Zdravnik lahko osebo, ki jo je
napotil v psihiatrično bolnišnico in za katero je odredil prevoz z reševalnim
vozilom, zadrži proti njeni volji do prihoda reševalnega vozila.
-(2) Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatrično bolnišnico, lahko
-pri izvedbi zadržanja in odreditvi prevoza z reševalnim vozilom skladno s
+(2) Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatrično bolnišnico,
+lahko pri izvedbi zadržanja in odreditvi prevoza z reševalnim vozilom skladno s
predpisom iz drugega odstavka 56. člena tega zakona zahteva pomoč policije.
(3) Pri prevozu osebe z reševalnim vozilom je prisoten zdravnik,
ki je osebo napotil v psihiatrično bolnišnico, ali drug zdravstveni delavec, ki
ga pisno določi navedeni zdravnik.
56. člen
-(1) Kadar ta zakon določa, da lahko zdravnik ali direktor psihiatrične
-bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda zahteva pomoč policije, je
-policija dolžna sodelovati z zdravstvenim osebjem in službo nujne medicinske
-pomoči ter jim nuditi potrebno pomoč, dokler ogrožanja, ki jo oseba povzroča, ni
-mogoče omejiti z zdravstvenimi ukrepi.
-(2) Način sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo
-ter policijo določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje
-zadeve.
+(1) Kadar ta zakon določa, da lahko zdravnik ali direktor
+psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda zahteva pomoč
+policije, je policija dolžna sodelovati z zdravstvenim osebjem in službo nujne
+medicinske pomoči ter jim nuditi potrebno pomoč, dokler ogrožanja, ki jo oseba
+povzroča, ni mogoče omejiti z zdravstvenimi ukrepi.
+(2) Način sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno
+službo ter policijo določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za
+notranje zadeve.
57. člen
-(1) Če policija ob posredovanju na javnem mestu, v zasebnih prostorih
-ali pri izsleditvi tujega državljana, za katerim je razpisana tiralica ali
-iskanje, domneva, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena tega zakona, o
-tem nemudoma obvesti službo nujne medicinske pomoči.
-(2) Zdravnik, član enote službe nujne medicinske pomoči, osebo
-na kraju takoj pregleda in če ugotovi, da so podani razlogi iz 53. člena tega
-zakona, odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom v najbližjo psihiatrično
+(1) Če policija ob posredovanju na javnem mestu ali v
+zasebnih prostorih domneva, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena tega zakona,
+o tem nemudoma obvesti službo nujne medicinske pomoči.
+(2) Zdravnik, član enote službe nujne medicinske pomoči,
+osebo na kraju takoj pregleda in če ugotovi, da so podani razlogi iz 53. člena
+tega zakona, odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom v najbližjo psihiatrično
bolnišnico.
58. člen
-(1) Ob sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda
-sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje naslednje podatke:
+(1) Ob sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom osebo
+pregleda sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje naslednje podatke:
-
naziv psihiatrične bolnišnice,
-
@@ -930,8 +1086,8 @@ osebno ime, EMŠO, naslov in šifro osebe,
-
osebno ime, naslov in telefonsko številko najbližje osebe,
-
-osebno ime zastopnika, če je ta že izbran, in naziv psihiatrične bolnišnice,
-na območju katere deluje,
+osebno ime zastopnika, če je ta že izbran, in naziv psihiatrične
+bolnišnice, na območju katere deluje,
-
osebno ime, naslov in telefonsko številko zakonitega zastopnika,
-
@@ -945,12 +1101,12 @@ privolitve,
osebno ime in sedež odvetnika, če je že izbran.
(2) Če sprejemni zdravnik ob pregledu osebe ugotovi, da
razlogi za zadržanje iz 53. člena tega zakona niso podani, sprejem odkloni.
-(3) Če sprejemni zdravnik ugotovi, da so podani razlogi za zadržanje
-iz 53. člena tega zakona, osebo zadrži na zdravljenju ter jo pouči o razlogih,
-zaradi katerih je zadržana, in o pravici do odvetnika.
-(4) Sprejemni zdravnik obvesti najbližjo osebo, zakonitega zastopnika
-in zastopnika o sprejemu osebe v oddelek pod posebnim nadzorom, in sicer v
-štirih urah od sprejema.
+(3) Če sprejemni zdravnik ugotovi, da so podani razlogi za
+zadržanje iz 53. člena tega zakona, osebo zadrži na zdravljenju ter jo pouči o
+razlogih, zaradi katerih je zadržana, in o pravici do odvetnika.
+(4) Sprejemni zdravnik obvesti najbližjo osebo, zakonitega
+zastopnika in zastopnika o sprejemu osebe v oddelek pod posebnim nadzorom, in
+sicer v štirih urah od sprejema.
(5) O zadržanju osebe sprejemni zdravnik v štirih urah pisno
obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice.
59. člen
@@ -979,8 +1135,8 @@ psihiatrične bolnišnice, na območju katere deluje.
Za odločanje o sprejemu brez privolitve v nujnih primerih je
pristojno sodišče, na območju katerega je sprejemna psihiatrična bolnišnica.
61. člen
-(1) Postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče
-začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične
+(1) Postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih
+sodišče začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične
bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug način izve zanj.
(2) Sodišče v enem dnevu od prejema obvestila direktorja iz
prejšnjega odstavka oziroma od dneva, ko izve, da je oseba sprejeta v
@@ -994,16 +1150,16 @@ najbližji osebi in zastopniku.
bolnišnice, obvesti sodišče o uvedbi postopka tudi psihiatrično bolnišnico, v
kateri je oseba zadržana.
62. člen
-(1) Sodišče v enem dnevu po izdaji sklepa o uvedbi postopka osebo
-obišče v oddelku pod posebnim nadzorom in jo v prisotnosti odvetnika, izvedenca
-in zastopnika zasliši, razen če na podlagi neposrednega stika z osebo ugotovi,
-da zaslišanje glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče. Sodišče lahko odvetniku
-in izvedencu sporoči datum in uro obiska v psihiatrični bolnišnici tudi po
-telefonu ali po elektronski pošti.
+(1) Sodišče v enem dnevu po izdaji sklepa o uvedbi postopka
+osebo obišče v oddelku pod posebnim nadzorom in jo v prisotnosti odvetnika,
+izvedenca in zastopnika zasliši, razen če na podlagi neposrednega stika z osebo
+ugotovi, da zaslišanje glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče. Sodišče
+lahko odvetniku in izvedencu sporoči datum in uro obiska v psihiatrični
+bolnišnici tudi po telefonu ali po elektronski pošti.
(2) Zaslišanje iz prejšnjega odstavka se opravi brez
prisotnosti tistih, ki osebo zdravijo oziroma sodelujejo pri zdravljenju.
-(3) Sodišče osebi pojasni razloge za uvedbo postopka zadržanja
-in jo pozove, da se izjavi o zadržanju.
+(3) Sodišče osebi pojasni razloge za uvedbo postopka
+zadržanja in jo pozove, da se izjavi o zadržanju.
(4) Če oseba ob obisku izjavi, da se z zadržanjem strinja in
v sprejem pisno privoli, sodišče s sklepom postopek ustavi.
(5) Ob obisku izvedenec osebo pregleda in na zapisnik poda
@@ -1017,13 +1173,15 @@ odloči, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom največ
dva dni od dneva izdaje začasne odredbe.
(2) Zoper sklep o začasni odredbi ni posebne pritožbe.
64. člen
-(1) Sodišče ob obisku zasliši izvedenca, lahko pa tudi zakonitega
-zastopnika, najbližjo osebo, lečečega zdravnika in druge, ki bi lahko dali
-podatke, pomembne za odločitev.
-(2) Oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba lahko
-zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis.
-(3) Pravica do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju
-dokazov se lahko omeji pod pogoji iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona.
+(1) Sodišče ob obisku zasliši izvedenca, lahko pa tudi
+zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, lečečega zdravnika in druge, ki bi
+lahko dali podatke, pomembne za odločitev.
+(2) Oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba
+lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni
+spis.
+(3) Pravica do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri
+izvajanju dokazov se lahko omeji pod pogoji iz tretjega odstavka 47. člena tega
+zakona.
65. člen
(1) Sodišče v treh dneh po obisku osebe izda sklep, s katerim
odloči, da se:
@@ -1038,25 +1196,29 @@ osebi odredi nadzorovana obravnava.
(2) S sklepom iz prve, tretje in četrte alineje prejšnjega
odstavka sodišče osebi lahko omeji pravice iz drugega in tretjega odstavka 12.
člena tega zakona.
-(3) Pri izdaji sklepov iz prvega odstavka tega člena se smiselno
-uporabljajo določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 48. člena tega zakona.
+(3) Pri izdaji sklepov iz prvega odstavka tega člena se
+smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 48. člena
+tega zakona.
66. člen
Sklep iz prejšnjega člena sodišče vroči udeležencem, ki imajo
pravico do pritožbe v skladu s prvim odstavkom 67. člena tega zakona.
67. člen
-(1) Zoper sklep iz 65. člena tega zakona se lahko pritožijo oseba,
-odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba, psihiatrična bolnišnica, v
-kateri je oseba zadržana oziroma je pooblaščena za predlaganje koordinatorja
-nadzorovane obravnave, ter socialno varstveni zavod, v katerega varovani
-oddelek je oseba sprejeta, in sicer v treh dneh od dneva vročitve sklepa.
+(1) Zoper sklep iz 65. člena tega zakona se lahko
+pritožijo oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba, psihiatrična
+bolnišnica, v kateri je oseba zadržana oziroma je pooblaščena za predlaganje
+koordinatorja nadzorovane obravnave, drug izvajalec zdravljenja duševnih
+motenj, ki je pooblaščen za predlaganje koordinatorja nadzorovane obravnave, in
+socialno varstveni zavod, v varovani oddelek katerega je oseba sprejeta, in
+sicer v treh dneh od dneva vročitve sklepa.
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
-(3) O pritožbi odloči sodišče druge stopnje v treh dneh od prejema
-pritožbe.
-(4) Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena revizija.
+(3) O pritožbi odloči sodišče druge stopnje v treh dneh od
+prejema pritožbe.
+(4) Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena
+revizija.
68. člen
Stroški postopka se krijejo iz sredstev sodišča.
-1.3 Podaljšanje zadržanja, odpust in premestitev iz oddelka
-pod posebnim nadzorom
+1.3 Podaljšanje zadržanja, odpust in premestitev iz
+oddelka pod posebnim nadzorom
69. člen
Osebi se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša,
se jo premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom,
@@ -1065,30 +1227,30 @@ razlogih za podaljšanje zadržanja, premestitev ali odpust.
70. člen
(1) Če direktor psihiatrične bolnišnice ugotovi, da je za
odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona
-nujno potrebno nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, najmanj
-14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v
+nujno potrebno nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, najmanj pet
+dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v
oddelku pod posebnim nadzorom podaljša.
-(2) V postopku za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim
-nadzorom se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje
-brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.
-(3) Sodišče lahko čas zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom
-podaljša, vsakič največ za šest mesecev.
+(2) V postopku za podaljšanje zadržanja v oddelku pod
+posebnim nadzorom se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na
+zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.
+(3) Sodišče lahko čas zadržanja v oddelku pod posebnim
+nadzorom podaljša, vsakič največ za šest mesecev.
71. člen
(1) Če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več
razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, jo psihiatrična
bolnišnica še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod
posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče.
-(2) Oseba ali njen odvetnik lahko pred potekom roka, določenega
-v sklepu sodišča o zadržanju, predlaga sodišču, da se osebo odpusti. Odpust
-osebe lahko predlaga tudi najbližja oseba in zakoniti zastopnik.
-(3) Če sodišče predlog za odpust zavrne, lahko v sklepu določi
-rok, do katerega ni mogoče vložiti novega predloga za odpust, če iz okoliščin v
-zvezi z zdravstvenim stanjem osebe izhaja, da pred potekom tega roka ni mogoče
-pričakovati izboljšanja njenega zdravstvenega stanja.
-(4) Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od enega meseca
-in teče od dneva izdaje sklepa.
-(5) Če je predlog za odpust vložen pred potekom roka iz prejšnjega
-odstavka, sodišče predlog zavrže.
+(2) Oseba ali njen odvetnik lahko pred potekom roka,
+določenega v sklepu sodišča o zadržanju, predlaga sodišču, da se osebo odpusti.
+Odpust osebe lahko predlaga tudi najbližja oseba in zakoniti zastopnik.
+(3) Če sodišče predlog za odpust zavrne, lahko v sklepu
+določi rok, do katerega ni mogoče vložiti novega predloga za odpust, če iz
+okoliščin v zvezi z zdravstvenim stanjem osebe izhaja, da pred potekom tega
+roka ni mogoče pričakovati izboljšanja njenega zdravstvenega stanja.
+(4) Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od enega
+meseca in teče od dneva izdaje sklepa.
+(5) Če je predlog za odpust vložen pred potekom roka iz
+prejšnjega odstavka, sodišče predlog zavrže.
(6) Sodišče lahko postopek za odpust iz tega člena uvede tudi
po uradni dolžnosti.
(7) Če je postopek za odpust uveden po uradni dolžnosti, se
@@ -1108,21 +1270,23 @@ Sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
2.1 Sprejem s privolitvijo
74. člen
-(1) Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so
-izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
+(poseg odločbe
+US o načinu izvrševanja tega člena)
+(1) Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če
+so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
-
če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno,
-
-če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem
-okolju ali na drug način,
+če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v
+domačem okolju ali na drug način,
-
če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje
zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali
drugim,
-
-če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere
-ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega
-ravnanja,
+če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi
+katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja
+svojega ravnanja,
-
če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega
odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno
@@ -1134,13 +1298,14 @@ določajo predpisi s področja socialnega varstva.
svobodne volje osebe, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na
podlagi primernega pojasnila o naravi in namenu obravnave. Privolitev mora biti
pisna. Za osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, da privolitev njen
-zakoniti zastopnik.
-(3) Oseba, ki je privolila v sprejem v varovani oddelek, lahko
-kadar koli, izrecno ali z dejanji, iz katerih je to mogoče sklepati, privolitev
+zakoniti zastopnik. (delno
+razveljavljen)
+(3) Oseba, ki je privolila v sprejem v varovani oddelek,
+lahko kadar koli, izrecno ali z dejanji, iz katerih je to mogoče sklepati, privolitev
prekliče in zahteva, da se jo odpusti iz varovanega oddelka. V tem primeru je
-treba osebo takoj odpustiti.
-Enako ravna socialno varstveni zavod v primeru, če privolitev
-prekliče zakoniti zastopnik.
+treba osebo takoj odpustiti. Enako ravna socialno varstveni zavod v primeru, če
+privolitev prekliče zakoniti zastopnik. (delno
+razveljavljen)
2.2 Sprejem brez privolitve
75. člen
(1) Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz
@@ -1153,70 +1318,78 @@ vloži tudi socialno varstveni zavod.
(3) Predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa
sodišča se priloži mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev
za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog.
+(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke
+sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v
+socialno varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe od 60. do
+68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v
+nujnih primerih.
76. člen
-(1) Osebo, ki je bila v skladu z določbami tega zakona sprejeta
-v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, se lahko ob
+(1) Osebo, ki je bila v skladu z določbami tega zakona
+sprejeta v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, se lahko ob
izpolnjevanju pogojev iz 74. in 75. člena tega zakona pred iztekom roka
zadržanja v psihiatrični bolnišnici premesti v varovani oddelek.
(2) Premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične
bolnišnice v varovani oddelek se lahko opravi s privolitvijo osebe, pri čemer
je treba predhodno pridobiti mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj
-bi bila oseba premeščena, o izpolnjevanju pogojev za sprejem, ali na podlagi sklepa
-sodišča. V postopku za premestitev se smiselno uporabljajo določbe tega zakona
-o sprejemu v varovani oddelek brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.
+bi bila oseba premeščena, o izpolnjevanju pogojev za sprejem, ali na podlagi
+sklepa sodišča. V postopku za premestitev se smiselno uporabljajo določbe tega
+zakona o sprejemu v varovani oddelek brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.
77. člen
(1) Zadržanje v varovanem oddelku na podlagi sklepa sodišča
se lahko določi za največ eno leto.
(2) Če direktor socialno varstvenega zavoda ugotovi, da je za
odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 74. člena tega zakona
nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku, najmanj 14 dni pred
-potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v varovanem oddelku
-podaljša. V postopku za podaljšanje zadržanja se smiselno uporabljajo določbe
-tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa
+potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v varovanem
+oddelku podaljša. V postopku za podaljšanje zadržanja se smiselno uporabljajo
+določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa
sodišča.
78. člen
-(1) Za postopek odpusta iz varovanega oddelka se smiselno uporabljajo
-določbe 71. člena tega zakona.
-(2) Osebo, ki je bila v varovani oddelek sprejeta na podlagi sklepa
-sodišča, se lahko premesti v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične
+(1) Za postopek odpusta iz varovanega oddelka se smiselno
+uporabljajo določbe 71. člena tega zakona.
+(2) Osebo, ki je bila v varovani oddelek sprejeta na podlagi
+sklepa sodišča, se lahko premesti v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične
bolnišnice, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na
zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.
79. člen
-V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek
-na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda
-upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje
-osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialno varstvenega
-zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
+V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani
+oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialno varstvenega
+zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog
+najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialno
+varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
3. Nadzorovana obravnava
3.1 Pogoji za nadzorovano obravnavo
80. člen
-(1) Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo
-se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom
-psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno
-prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega
-prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom
-nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.
+(1) Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in
+ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod
+nadzorom izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega ima oseba
+stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega
+ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z
+načrtom nadzorovane obravnave v domačem okolju osebe.
(2) Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če
so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
-
če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo,
-
-če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve,
+če se je že zdravila zaradi duševne motnje pri izvajalcu zdravljenja
+duševnih motenj,
-
če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje
ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko
škodo sebi ali drugim,
-
če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi
-katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje
-ravnanje in
+katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje
+in
-
če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.
+(3) Nadzorovana obravnava se ne izvaja v socialno varstvenem
+zavodu in v psihiatrični bolnišnici.
81. člen
-Če so izpolnjeni pogoji za zdravljenje v nadzorovani obravnavi
-iz prejšnjega člena, lahko posamezniki, pooblaščeni za vložitev predloga v
-skladu z 40. členom tega zakona, predlagajo, naj se oseba zdravi v nadzorovani
-obravnavi.
+Če so izpolnjeni pogoji za zdravljenje v nadzorovani
+obravnavi iz prejšnjega člena, lahko posamezniki, pooblaščeni za vložitev
+predloga v skladu z 40. členom tega zakona, predlagajo, naj se oseba zdravi v
+nadzorovani obravnavi.
82. člen
(1) Sprejem osebe v nadzorovano obravnavo se opravi na
podlagi sklepa sodišča.
@@ -1224,26 +1397,28 @@ podlagi sklepa sodišča.
sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena tega zakona, če
v tem poglavju ni drugače določeno.
83. člen
-(1) Sodišče na predlog direktorja psihiatrične bolnišnice lahko
-s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi.
-Sodišče lahko čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša, vsakič največ
-za šest mesecev.
-(2) Predlog iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje tudi predlog za
-postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih
-pooblastil iz 87. člena tega zakona, se vloži v 15 dneh pred odpustom osebe iz
-psihiatrične bolnišnice oziroma pred iztekom roka, določenega za zdravljenje v
-nadzorovani obravnavi.
+(1) Sodišče lahko na predlog direktorja izvajalca zdravljenja
+duševnih motenj s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v
+nadzorovani obravnavi. Predlog sodišču vsebuje tudi predlog za postavitev
+koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz
+87. člena tega zakona.
+(2) Sodišče lahko čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi
+podaljša, vsakič največ za šest mesecev.
+(3) Za nadaljevanje zdravljenja in za podaljšanje zdravljenja
+v nadzorovani obravnavi se vloži predlog najmanj 15 dni pred odpustom osebe iz
+oddelka pod posebnim nadzorom oziroma pred iztekom roka, določenega za
+zdravljenje v nadzorovani obravnavi.
3.2 Koordinator nadzorovane obravnave
84. člen
(1) Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za
-spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog
-psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno
-prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča,
-na območju, na katerem dejansko biva, s sklepom določi sodišče.
+spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog izvajalca
+zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno
+prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega
+prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, s sklepom določi sodišče.
(2) Če koordinator nadzorovane obravnave ne izpolnjuje več
pogojev iz prvega odstavka 85. člena ali prvega odstavka 86. člena tega zakona
-ali če svojih nalog ne opravlja v skladu s tem zakonom, sodišče na predlog
-psihiatrične bolnišnice določi drugega koordinatorja.
+ali če svojih nalog ne opravlja v skladu s tem zakonom, sodišče na predlog izvajalca
+zdravljenja duševnih motenj določi drugega koordinatorja.
85. člen
(1) Za koordinatorja nadzorovane obravnave se lahko določi
posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
@@ -1256,31 +1431,29 @@ ima opravljen izpit za koordinatorja nadzorovane obravnave,
ima tri leta delovnih izkušenj na področju varovanja duševnega zdravja,
-
ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora.
-(2) Vsebino, pogoje in način opravljanja izpita iz druge alineje
-prejšnjega odstavka določi minister.
+(2) Vsebino, pogoje in način opravljanja izpita iz druge
+alineje prejšnjega odstavka določi minister.
86. člen
-(1) Koordinator nadzorovane obravnave je zaposlen v psihiatrični
-bolnišnici, ki strokovno nadzira njegovo delo.
-(2) Sredstva za delo koordinatorjev nadzorovane obravnave se
-zagotovijo iz sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem
-besedilu: ministrstvo).
+Koordinator nadzorovane obravnave je zaposlen pri izvajalcu
+zdravljenja duševnih motenj, ki strokovno nadzira njegovo delo.
87. člen
-(1) Koordinator nadzorovane obravnave opravlja predvsem naslednje
-naloge:
+(1) Koordinator nadzorovane obravnave opravlja predvsem
+naslednje naloge:
-
v sodelovanju z osebo in zastopnikom ter delovno skupino, ki jo imenuje
-direktor psihiatrične bolnišnice, in je sestavljena iz zdravnika, socialnega
-delavca, medicinske sestre in drugih strokovnjakov, najbližje osebe in drugih,
-ki lahko vplivajo na potek nadzorovane obravnave, pripravi predlog načrta
-nadzorovane obravnave,
+direktor izvajalca zdravljenja duševnih motenj, in je sestavljena iz zdravnika,
+socialnega delavca, medicinske sestre in drugih strokovnjakov, najbližje osebe
+in drugih, ki lahko vplivajo na potek nadzorovane obravnave, pripravi predlog
+načrta nadzorovane obravnave,
-
koordinira potek izvajanja načrta nadzorovane obravnave,
-
osebi nudi celostno podporo pri nadzorovani obravnavi.
-(2) Koordinator nadzorovane obravnave je dolžan kot poklicno skrivnost
-varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije
-o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter
-informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.
+(2) Koordinator nadzorovane obravnave je dolžan kot poklicno
+skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti
+informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih
+razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem
+bolezni ali poškodb.
(3) Koordinator nadzorovane obravnave lahko od osebe zahteva,
da se udeležuje določenih dejavnosti zaradi zdravljenja in da se v času
nadzorovane obravnave zdravi v skladu z načrtom nadzorovane obravnave.
@@ -1289,28 +1462,37 @@ tega zakona lahko koordinator nadzorovane obravnave od osebe zahteva, da
prebiva v določenem kraju oziroma da zagotovi koordinatorju nadzorovane
obravnave dostop do prostorov, kjer biva.
88. člen
-(1) Če oseba ne upošteva navodil oziroma zahtev koordinatorja
-nadzorovane obravnave iz prejšnjega člena in je zaradi tega ogroženo njeno
-zdravje ali če se njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z nadzorovano
-obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja, koordinator nadzorovane
-obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice. Če gre
-za mladoletnika oziroma polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost,
-o tem obvesti tudi pristojni center za socialno delo in zakonitega zastopnika.
-(2) Če so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona,
-direktor psihiatrične bolnišnice po obvestilu iz prejšnjega odstavka zagotovi,
-da se izvedejo ukrepi za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez
-privolitve v nujnih primerih.
+(1) Če oseba ne upošteva navodil koordinatorja nadzorovane
+obravnave v zvezi z načrtom nadzorovane obravnave in je zaradi tega ogroženo
+njeno zdravje ali če se njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z
+nadzorovano obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja, koordinator
+nadzorovane obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja izvajalca
+zdravljenja duševnih motenj, ki nadzira potek nadzorovane obravnave. Če gre za
+mladoletnika, o tem obvesti tudi pristojni center za socialno delo in
+zakonitega zastopnika.
+(2) Izvajalec zdravljenja duševnih motenj takoj po prejemu
+obvestila iz prejšnjega odstavka o tem obvesti sodišče in predlaga uvedbo
+postopka za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na
+podlagi sklepa sodišča. V nujnih primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz
+53. člena tega zakona, direktor izvajalca zdravljenja duševnih motenj po
+obvestilu iz prejšnjega odstavka zagotovi, da se nemudoma izvedejo ukrepi za
+sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
+(3) Če je oseba sprejeta v psihiatrično bolnišnico ali
+socialno varstveni zavod, se izvajanje nadzorovane obravnave s sklepom sodišča
+zaključi na predlog direktorja psihiatrične bolnišnice ali socialno varstvenega
+zavoda.
3.3 Načrt nadzorovane obravnave
89. člen
-(1) Načrt nadzorovane obravnave na predlog koordinatorja nadzorovane
-obravnave sprejme psihiatrična bolnišnica, na območju katere ima oseba stalno
-ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne
-začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva.
-(2) Pri izdelavi načrta nadzorovane obravnave je treba v največji
-možni meri upoštevati voljo osebe in najbližje osebe.
+(1) Načrt nadzorovane obravnave na predlog koordinatorja
+nadzorovane obravnave sprejme izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju
+katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima
+prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem
+dejansko biva.
+(2) Pri izdelavi načrta nadzorovane obravnave je treba v
+največji možni meri upoštevati voljo osebe in najbližje osebe.
90. člen
-Sredstva za izvajanje načrta nadzorovane obravnave se zagotovijo
-iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
+Sredstva za izvajanje načrta nadzorovane obravnave se
+zagotovijo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
4. Obravnava v skupnosti
4.1 Pogoji za obravnavo osebe v skupnosti
91. člen
@@ -1329,10 +1511,10 @@ skupnosti sprejme center za socialno delo.
(2) Predlog načrta obravnave v skupnosti pripravi koordinator
obravnave v skupnosti v sodelovanju z osebo in multidisciplinarnim timom, ki ga
sestavljajo psihiater, patronažna sestra, predstavnik centra za socialno delo
-in nevladnih organizacij, najbližja oseba in drugi, ki lahko vplivajo na potek obravnave
-v skupnosti, in ki ga imenuje center za socialno delo.
-(3) Koordinator obravnave v skupnosti in izvajalci obravnave v
-skupnosti medsebojno sodelujejo pri izvajanju načrta obravnave v skupnosti.
+in nevladnih organizacij, najbližja oseba in drugi, ki lahko vplivajo na potek
+obravnave v skupnosti, in ki ga imenuje center za socialno delo.
+(3) Koordinator obravnave v skupnosti in izvajalci obravnave
+v skupnosti medsebojno sodelujejo pri izvajanju načrta obravnave v skupnosti.
(4) Sredstva za izvajanje načrta obravnave v skupnost se
zagotovijo iz sredstev ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.
(5) Način in vsebino obravnave v skupnosti podrobneje določi
@@ -1347,8 +1529,8 @@ pogojev iz prvega odstavka 94. člena ali prvega odstavka 95. člena tega zakona
ali če svojih nalog ne opravlja v skladu s tem zakonom, center za socialno delo
določi drugega koordinatorja.
94. člen
-(1) Za koordinatorja obravnave v skupnosti se lahko določi posameznik,
-ki izpolnjuje naslednje pogoje:
+(1) Za koordinatorja obravnave v skupnosti se lahko določi
+posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima najmanj visoko izobrazbo zdravstvene, psihološke, socialne,
pedagoške ali druge ustrezne smeri,
@@ -1359,16 +1541,17 @@ ima tri leta delovnih izkušenj na področju varovanja duševnega zdravja
ali socialnega varstva,
-
ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora.
-(2) Vsebino, pogoje in način opravljanja izpita iz druge alineje
-prejšnjega odstavka določi minister za socialno varstvo v soglasju z ministrom.
+(2) Vsebino, pogoje in način opravljanja izpita iz druge
+alineje prejšnjega odstavka določi minister za socialno varstvo v soglasju z
+ministrom.
95. člen
(1) Koordinator obravnave v skupnosti je zaposlen pri centru
za socialno delo, ki strokovno nadzira njegovo delo.
(2) Sredstva za delo koordinatorjev obravnave v skupnosti se
zagotovijo iz sredstev ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.
96. člen
-(1) Koordinator obravnave v skupnosti opravlja predvsem naslednje
-naloge:
+(1) Koordinator obravnave v skupnosti opravlja predvsem
+naslednje naloge:
-
pripravi, koordinira in nadzira izvajanje načrta obravnave v skupnosti,
-
@@ -1381,11 +1564,11 @@ v skupnosti,
skrbi za evidenco obravnav v skupnosti.
(2) Koordinator obravnave v skupnosti po šestih mesecih oceni
izvajanje in pripravi morebitne dopolnitve načrta obravnave v skupnosti.
-(3) Koordinator obravnave v skupnosti je dolžan kot poklicno skrivnost
-varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije
-o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter
-informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali
-poškodb.
+(3) Koordinator obravnave v skupnosti je dolžan kot poklicno
+skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti
+informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih
+razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem
+bolezni ali poškodb.
(4) Koordinator obravnave v skupnosti naloge opravlja obzirno
in tako, da oseba zaradi tega ni izpostavljena neprijetnostim.
VI. EVIDENCE IN POROČANJE
@@ -1406,13 +1589,14 @@ datumu in načinu rešitve oziroma izvedbe nalog.
(2) Zastopnik ministru za socialno varstvo najpozneje do 15.
marca tekočega leta predloži redno letno poročilo o izvajanju svojih nalog za
preteklo koledarsko leto.
-(3) Poročilo zastopnika iz prejšnjega odstavka je dano v anonimizirani
-obliki in lahko poleg statističnih podatkov vsebuje tudi splošne ugotovitve in
-priporočila glede varovanja pravic oseb na področju duševnega zdravja.
+(3) Poročilo zastopnika iz prejšnjega odstavka je dano v
+anonimizirani obliki in lahko poleg statističnih podatkov vsebuje tudi splošne
+ugotovitve in priporočila glede varovanja pravic oseb na področju duševnega
+zdravja.
98. člen
-(1) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za namen uresničevanja
-pravice do zastopnika vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke o
-zastopnikih:
+(1) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za namen
+uresničevanja pravice do zastopnika vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke
+o zastopnikih:
-
osebno ime, EMŠO in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma
dejanskega bivališča,
@@ -1427,9 +1611,9 @@ naziv psihiatrične bolnišnice in območje, na katerem deluje.
(2) Zastopnik vsako spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka
nemudoma sporoči ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo.
99. člen
-(1) Psihiatrične bolnišnice in socialno varstveni zavodi za namen
-spremljanja omejevanja pravic oseb iz 12. člena tega zakona vodijo evidenco, ki
-vsebuje naslednje podatke:
+(1) Psihiatrične bolnišnice in socialno varstveni zavodi za
+namen spremljanja omejevanja pravic oseb iz 12. člena tega zakona vodijo
+evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
-
naziv psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda,
-
@@ -1438,9 +1622,9 @@ pravice,
-
navedba pravice, ki je bila omejena, razlog omejitve in čas trajanja
omejitve.
-(2) Psihiatrične bolnišnice in socialno varstveni zavodi za namen
-spremljanja uporabe posebnih varovalnih ukrepov iz 29. člena tega zakona vodijo
-evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
+(2) Psihiatrične bolnišnice in socialno varstveni zavodi za
+namen spremljanja uporabe posebnih varovalnih ukrepov iz 29. člena tega zakona
+vodijo evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
-
naziv psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda,
-
@@ -1456,14 +1640,14 @@ varovalni ukrep,
-
osebno ime posameznika, ki je obveščen o posebnem varovalnem ukrepu, in
njegovem razmerju do osebe.
-(3) Psihiatrične bolnišnice predložijo ministru, socialno varstveni
-zavodi pa ministru za socialno varstvo v anonimizirani obliki redno letno
-poročilo o omejevanju pravic oseb in uporabi posebnih varovalnih ukrepov
+(3) Psihiatrične bolnišnice predložijo ministru, socialno
+varstveni zavodi pa ministru za socialno varstvo v anonimizirani obliki redno
+letno poročilo o omejevanju pravic oseb in uporabi posebnih varovalnih ukrepov
najpozneje do 15. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
100. člen
-(1) Psihiatrične bolnišnice za namen spremljanja izvajanja posebnih
-metod zdravljenja iz 9. člena tega zakona vodijo evidence, ki vsebujejo
-naslednje podatke:
+(1) Psihiatrične bolnišnice za namen spremljanja izvajanja
+posebnih metod zdravljenja iz 9. člena tega zakona vodijo evidence, ki
+vsebujejo naslednje podatke:
-
naziv psihiatrične bolnišnice,
-
@@ -1479,10 +1663,10 @@ osebno ime in šifro zdravnika, ki je izvedel posebno metodo zdravljenja.
anonimizirani obliki redno letno poročilo o izvajanju posebnih metod zdravljenja
najpozneje do 15. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
101. člen
-(1) Koordinatorji nadzorovane obravnave za namen spremljanja izvajanja
-nalog iz 87. člena tega zakona vodijo evidenco, ki vsebuje:
+(1) Koordinatorji nadzorovane obravnave za namen spremljanja
+izvajanja nalog iz 87. člena tega zakona vodijo evidenco, ki vsebuje:
-
-naziv psihiatrične bolnišnice, ki ga je predlagala,
+naziv izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki ga je predlagal,
-
datum določitve koordinatorja nadzorovane obravnave,
-
@@ -1497,38 +1681,39 @@ anonimizirani obliki in poleg statističnih podatkov lahko vsebuje tudi splošne
ugotovitve in priporočila glede varovanja pravic oseb na področju duševnega
zdravja.
102. člen
-(1) Koordinatorji obravnave v skupnosti za namen spremljanja izvajanja
-nalog iz 96. člena tega zakona vodijo evidenco, ki vsebuje podatke o datumu
-začetka izvajanja oziroma zaključka obravnave v skupnosti in podatke o številu
-oseb, ki jih je v določenem obdobju obravnaval.
+(1) Koordinatorji obravnave v skupnosti za namen spremljanja
+izvajanja nalog iz 96. člena tega zakona vodijo evidenco, ki vsebuje podatke o
+datumu začetka izvajanja oziroma zaključka obravnave v skupnosti in podatke o
+številu oseb, ki jih je v določenem obdobju obravnaval.
(2) Koordinator obravnave v skupnosti predloži ministru za
socialno varstvo redno letno poročilo o izvajanju obravnave v skupnosti
najpozneje do 15. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
-(3) Poročilo koordinatorja obravnave v skupnosti je dano v anonimizirani
-obliki in lahko poleg statističnih podatkov vsebuje tudi splošne ugotovitve in
-priporočila glede varovanja pravic oseb na področju duševnega zdravja.
+(3) Poročilo koordinatorja obravnave v skupnosti je dano v
+anonimizirani obliki in lahko poleg statističnih podatkov vsebuje tudi splošne
+ugotovitve in priporočila glede varovanja pravic oseb na področju duševnega
+zdravja.
VII. NADZOR
103. člen
Upravni nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri
-izvajalcih psihiatričnega zdravljenja opravlja ministrstvo v skladu s predpisi,
-ki urejajo zdravstveno dejavnost.
+izvajalcih zdravljenja duševnih motenj opravlja ministrstvo v skladu s
+predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost.
104. člen
-(1) Inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev psihiatričnega zdravljenja
-opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
+(1) Inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev zdravljenja
+duševnih motenj opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
(2) Inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev socialno
-varstvenih storitev in programov izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata
-Republike Slovenije za delo.
-(3) Poleg nadzora iz prejšnjega odstavka socialna inšpekcija izvaja
-tudi inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev obravnave v skupnosti v delu, ki
-se nanaša na socialno varstvene storitve in programe.
+varstvenih storitev izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike
+Slovenije za delo.
+(3) Poleg nadzora iz prejšnjega odstavka socialna inšpekcija
+izvaja tudi inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev obravnave v skupnosti v
+delu, ki se nanaša na socialno varstvene storitve.
(4) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora iz drugega in
tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
socialno varstvo.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
105. člen
-(1) Z globo od 4.100 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
-oseba, ki je izvajalec psihiatričnega zdravljenja, izvajalec nadzorovane
-obravnave, izvajalec socialno varstvenih storitev in programov ali izvajalec
+(1) Z globo od 4.100 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek
+pravna oseba, ki je izvajalec zdravljenja duševnih motenj, izvajalec
+nadzorovane obravnave, izvajalec socialno varstvenih storitev ali izvajalec
obravnave v skupnosti, če:
-
ne izpolnjuje kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojev iz 5. člena
@@ -1574,8 +1759,9 @@ zakona,
-
ne obvesti sodišča v skladu z 59. členom tega zakona.
107. člen
-(1) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik
-kot posameznik oziroma oseba v socialno varstvenem zavodu kot posameznik, če:
+(1) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek
+zdravnik kot posameznik oziroma oseba v socialno varstvenem zavodu kot
+posameznik, če:
-
ne pouči osebe o njenih pravicah oziroma ji ne izroči posebne zloženke
(prvi in tretji odstavek 16. člena),
@@ -1593,26 +1779,27 @@ ne obvesti direktorja o zadržanju osebe v skladu z drugim odstavkom 38.
ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 55. člena tega zakona,
-
ne izpolni obrazca v skladu z 58. členom tega zakona.
-(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni
-delavec oziroma strokovni delavec, če ne obvesti zdravnika v skladu s sedmim
-odstavkom 29. Člena tega zakona.
+(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek
+zdravstveni delavec oziroma strokovni delavec, če ne obvesti zdravnika v skladu
+s sedmim odstavkom 29. Člena tega zakona.
108. člen
-(1) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator
-nadzorovane obravnave kot posameznik, če:
+(1) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek
+koordinator nadzorovane obravnave kot posameznik, če:
-
ne pripravi predloga načrta nadzorovane obravnave (prvi odstavek 87.
člena),
-
-ne obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice oziroma pristojnega centra
-za socialno delo in zakonitega zastopnika (prvi odstavek 88. člena).
-(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek zastopnik
-kot posameznik, če:
+ne obvesti direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj oziroma
+pristojnega centra za socialno delo in zakonitega zastopnika (prvi odstavek 88.
+člena).
+(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek
+zastopnik kot posameznik, če:
-
ne vodi evidence iz prvega odstavka 97. člena tega zakona,
-
ne posreduje poročila iz drugega odstavka 97. člena tega zakona.
-(3) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator
-obravnave v skupnosti kot posameznik, če:
+(3) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek
+koordinator obravnave v skupnosti kot posameznik, če:
-
ne pripravi načrta obravnave v skupnosti v skladu s prvim odstavkom 96.
člena tega zakona,
@@ -1620,10 +1807,14 @@ ne pripravi načrta obravnave v skupnosti v skladu s prvim odstavkom 96.
ne vodi evidence iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
-
ne posreduje poročila iz drugega odstavka 102. člena tega zakona.
-IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
+
+Zakon o duševnem zdravju – ZDZdr (Uradni list
+RS, št. 77/08)
+vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
+»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
109. člen
-(1) Podzakonski predpisi iz tega zakona se izdajo v šestih mesecih
-od uveljavitve tega zakona.
+(1) Podzakonski predpisi iz tega zakona se izdajo v šestih
+mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister za socialno varstvo imenuje zastopnike v enem
letu od uveljavitve tega zakona.
(3) Psihiatrične bolnišnice zagotovijo koordinatorja
@@ -1636,24 +1827,106 @@ varstvenih programov in storitev ter izvajalci obravnave v skupnosti uskladijo
svojo dejavnost z določbami tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve
podzakonskih predpisov iz 5. člena tega zakona.
111. člen
-Vlada Republike Slovenije predloži nacionalni program v sprejem
-Državnemu zboru Republike Slovenije v enem letu od uveljavitve tega zakona.
+Vlada Republike Slovenije predloži nacionalni program v
+sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije v enem letu od uveljavitve tega
+zakona.
112. člen
-Sodni postopki, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona,
-se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.
+Sodni postopki, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega
+zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.
113. člen
-Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati določbe
-70. do 81. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in
-20/88 – popravek in Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) in določba 49. člena
-Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno
-besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08 in 58/08 – ZZdrS-E).
+Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati
+določbe 70. do 81. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št.
+30/86 in 20/88 – popravek in Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) in določba 49.
+člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno
+prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08 in 58/08 – ZZdrS-E).
114. člen
-Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
-Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po njegovi uveljavitvi.
-Št. 501-01/08-6/1
-Ljubljana, dne 15. julija 2008
-EPA 2042-IV
-Državni zbor
-Republike Slovenije
-France Cukjati, dr. med., l.r.
-Predsednik
\ No newline at end of file
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po njegovi
+uveljavitvi.«.
+
+Odločba o razveljavitvi tretjega stavka
+drugega odstavka in tretjega stavka tretjega odstavka 74. člena Zakona o
+duševnem zdravju z odložnim rokom (Uradni list RS, št. 46/15)
+določa:
+»1. Tretji stavek drugega odstavka in tretji stavek
+tretjega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS,
+št. 77/08) se razveljavita.
+2. Razveljavitev začne učinkovati eno leto po objavi te
+odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
+3. Do drugačne zakonske ureditve oziroma najkasneje do
+izteka roka iz prejšnje točke mora biti zagotovljena sodna kontrola odvzema
+prostosti osebam, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost. Oseba, ki ji je
+odvzeta poslovna sposobnost, se sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega
+zavoda s privolitvijo njenega zakonitega zastopnika. V osmih dneh po njenem
+sprejemu v varovani oddelek mora dati socialnovarstveni zavod sodišču predlog
+po postopku iz 75. člena Zakona o duševnem zdravju.
+4. V primerih, v katerih so bile osebe, ki jim je
+odvzeta poslovna sposobnost, v varovane oddelke sprejete na podlagi ureditve iz
+1. točke izreka te odločbe in so v njih na dan objave te odločbe, mora dati
+socialnovarstveni zavod sodišču predlog po postopku iz 75. člena Zakona o
+duševnem zdravju v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike
+Slovenije.«.
+
+Odločba o ugotovitvi protiustavnosti Zakona o
+duševnem zdravju ter o ugotovitvi kršitve pritožnikovih pravic iz prvega in
+drugega odstavka 19. člena ter prvega odstavka 21. člena Ustave (Uradni
+list RS, št. 44/19)
+določa:
+»1. Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08)
+je v neskladju z Ustavo.
+2. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost
+odpraviti v roku devetih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike
+Slovenije.
+3. Vlada mora brez nepotrebnega odlašanja sprejeti nujne
+ukrepe v skladu s 35. točko obrazložitve te odločbe.
+4. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp
+2803/2017 z dne 7. 12. 2017 in sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani
+št. Pr 24/2017, Pr 200/2017 z dne 1. 12. 2017 so bila pritožniku
+kršena jamstva, ki jih v zvezi s pravico do varstva osebne svobode zagotavlja
+prvi in drugi odstavek 19. člena Ustave.
+5. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp
+2803/2017 z dne 7. 12. 2017 in sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani
+št. Pr 24/2017, Pr 200/2017 z dne 1. 12. 2017 je bila pritožniku
+kršena pravica do varstva človekove osebnosti in dostojanstva med odvzemom prostosti
+iz prvega odstavka 21. člena Ustave.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem
+zdravju – ZDZdr-A (Uradni list RS, št. 109/23)
+vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
+»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
+34. člen
+(1) Socialno varstveni zavod vzpostavi tim iz prvega in
+tretjega odstavka novega 5.b člena zakona najpozneje do 31. decembra 2026.
+(2) Socialno varstveni zavod lahko vzpostavi nov varovani
+oddelek, če izpolnjuje kadrovski normativ iz prvega in tretjega odstavka novega
+5.b člena zakona, najmanj v obsegu 50 % normativa, določenega za
+psihiatra, psihologa v zdravstveni dejavnosti, diplomirano medicinsko sestro in
+tehnika zdravstvene nege.
+(3) Socialno varstveni zavod v varovanem oddelku iz
+prejšnjega odstavka vzpostavi tim iz prvega in tretjega odstavka novega 5.b
+člena zakona najpozneje do 31. decembra 2026.
+(4) Plačilo stroškov za storitve iz obveznega zdravstvenega
+zavarovanja v varovanih oddelkih se plačuje v sorazmernem delu z realizacijo
+kadrovskega normativa.
+35. člen
+(1) Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih
+izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije
+(Uradni list RS, št. 63/09) se uskladi s tem zakonom v treh mesecih od
+uveljavitve tega zakona.
+(2) Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih
+za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega
+varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Uradni
+list RS, št. 97/09, 84/12 in 85/14) se uskladi s tem zakonom v treh
+mesecih od uveljavitve tega zakona.
+36. člen
+(1) Minister, pristojen za institucionalno varstvo, v
+soglasju z ministrom določi mrežo izvajalcev z varovanimi oddelki iz novega 5.a
+člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
+(2) Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo,
+vzpostavi evidenco iz tretjega odstavka novega 5.a člena zakona najpozneje v
+šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
+37. člen
+Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v
+skladu z dosedanjimi predpisi.
+38. člen
+Ta zakon začne veljati 1. decembra 2023.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO2157.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO2157.yaml
index 0c664b0416..d851ea66e6 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO2157.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO2157.yaml
@@ -1,10 +1,12 @@
Text file: ZAKO2157.txt
-datumZacetkaUpor: 2009-08-11 22:00:00
-datumZacetkaVelj: 2008-08-11 22:00:00
+datumZacetkaUpor: null
+datumZacetkaVelj: 2023-11-30 23:00:00
idPredpisa: ZAKO2157
-idPredpisaChng: null
-naslov: "ZAKON O DU\u0160EVNEM ZDRAVJU (ZDZdr)"
-npbNum: 0
-path: /2008/34/2008-01-3448
-sopPredpisa: 2008-01-3448
-sopPredpisaChng: null
+idPredpisaChng: ZAKO2157
+naslov: "ZAKON O DU\u0160EVNEM ZDRAVJU (ZDZdr) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
+ besedilo \u0161t. 3) (poseg odlo\u010Dbe US o na\u010Dinu izvr\u0161evanja tega
+ zakona)"
+npbNum: 3
+path: /2023/31/2023-01-3144-2008-01-3448-npb3
+sopPredpisa: 2023-01-3144
+sopPredpisaChng: 2008-01-3448
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO2611.txt b/podatki/zakoni/ZAKO2611.txt
index adb82394ba..c8caf3e997 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO2611.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO2611.txt
@@ -10,13 +10,13 @@ polnoletnih oseb s posebnimi potrebami.
2. člen
(vključenost v sistem)
Vzgoja in izobraževanje za pripadnike italijanske in
-madžarske narodne skupnosti je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki
-Sloveniji in poteka na podlagi predpisov, ki urejajo področje predšolske
-vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, nižjega in srednjega poklicnega
-izobraževanja, srednjega strokovnega oziroma tehniškega, srednjega splošnega
-izobraževanja, višjega strokovnega izobraževanja ter predpisov, ki urejajo
-vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi
-potrebami, če s tem zakonom ni drugače določeno.
+madžarske narodne skupnosti je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja v
+Republiki Sloveniji in poteka na podlagi predpisov, ki urejajo področje
+predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, nižjega in srednjega
+poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega oziroma tehniškega, srednjega
+splošnega izobraževanja, višjega strokovnega izobraževanja ter predpisov, ki
+urejajo vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s
+posebnimi potrebami, če s tem zakonom ni drugače določeno.
3. člen
(cilji)
Vzgoja in izobraževanja v vrtcih in šolah z italijanskim
@@ -84,12 +84,6 @@ Javno veljavne programe, prilagojene v skladu s tem zakonom,
sprejme minister, pristojen za šolstvo, v sodelovanju s pristojnim strokovnim
svetom v skladu z zakonom in jih na enak način kot druge javno veljavne
programe objavi tudi v jeziku narodnih skupnosti.
-Minister, pristojen za šolstvo, lahko s sklepom o dodelitvi
-programa določi, da dvojezična osnovna šola, ki izvaja prilagojen program po
-zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, za učence zunaj
-narodnostno mešanega območja izvaja tudi prilagojen program s slovenskim učnim
-jezikom z obveznim učenjem madžarskega jezika največ dve uri tedensko, tako da
-se ne preseže z zakonom določene največje tedenske obveznosti pouka učencev.
5.a člen
(nadstandardni programi)
Šola pri pripravi letnega delovnega načrta obravnava tudi
@@ -136,8 +130,8 @@ narodnosti oziroma dvojezično osnovno šolo in se vključijo v poklicne šole,
srednje tehniške oziroma srednje strokovne šole ali gimnazije zunaj narodnostno
mešanega območja, morajo te šole same ali skupaj z drugimi omogočiti pouk
jezika narodnosti kot fakultativnega predmeta. Pouk jezika narodnosti se
-organizira, če se zanj odloči najmanj 5 dijakov oziroma vajencev, in je za dijake
-in vajence brezplačen.
+organizira, če se zanj odloči najmanj 5 dijakov oziroma vajencev, in je za
+dijake in vajence brezplačen.
Skupina dijakov oziroma vajencev se lahko oblikuje tudi izmed
dijakov oziroma vajencev, ki se izobražujejo po različnih izobraževalnih
programih v različnih šolah v istem kraju.
@@ -166,7 +160,8 @@ skupnosti ustanovljenih več šol, se v ustanovitvenem aktu določi šolski okol
za vsako šolo. Če ima osnovna šola z italijanskim učnim jezikom oziroma
dvojezična osnovna šola podružnico, se v ustanovitvenem aktu določi tudi
območje podružnice.
-Šolski okoliš lahko sega tudi na območje več lokalnih skupnosti.
+Šolski okoliš lahko sega tudi na območje več lokalnih
+skupnosti.
Šolski okoliš iz prejšnjega odstavka določi lokalna skupnost,
v kateri je sedež šole, ob soglasju lokalnih skupnosti, na območje katerih sega
šolski okoliš. Če lokalne skupnosti v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona
@@ -180,6 +175,13 @@ te šole.
Učenec v primeru iz prejšnjega odstavka nima pravice do
brezplačnega prevoza, razen če gre za otroka s posebnimi potrebami, ki mu je ta
pravica priznana z odločbo o usmeritvi.
+11.a člen
+(usmerjanje otrok s posebnimi potrebami)
+V šole z italijanskim učnim jezikom oziroma dvojezične šole,
+ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, se lahko v
+skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, usmerijo
+tudi otroci s posebnimi potrebami, ki imajo stalno oziroma začasno prebivališče
+zunaj narodnostno mešanega območja.
4. USTANAVLJANJE IN UPRAVLJANJE JAVNIH VRTCEV IN ŠOL
12. člen
(ustanavljanje)
@@ -251,8 +253,8 @@ besedilu: SEJO).
(znanje slovenskega in madžarskega jezika kot učnega jezika)
Strokovni delavci v dvojezičnih vrtcih in šolah morajo
obvladati slovenski in madžarski jezik. Znanje slovenskega jezika kot učnega
-jezika se preverja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje
-vzgoje in izobraževanja.
+jezika se preverja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje
+in izobraževanja.
Strokovni delavec obvlada madžarski jezik kot učni jezik, če:
-
je pridobil predpisano izobrazbo v madžarskem jeziku,
@@ -276,16 +278,16 @@ odstavkom tega člena.
Strokovni delavec na delovnem mestu, na katerem se uporablja
pretežno slovenski učni jezik, in učitelj strokovnoteoretičnih predmetov,
obvlada madžarski jezik kot učni jezik tudi, če je končal program
-fakultativnega pouka madžarskega jezika na srednji šoli, višji ali
-univerzitetni ravni ali izkazuje znanje madžarskega jezika na ravni po SEJO, ki
-jo določi minister, pristojen za šolstvo.
+fakultativnega pouka madžarskega jezika na srednji šoli, višji ali univerzitetni
+ravni ali izkazuje znanje madžarskega jezika na ravni po SEJO, ki jo določi
+minister, pristojen za šolstvo.
Strokovni delavec, za katerega je predpisan izobrazbeni pogoj
-srednja ali srednja strokovna izobrazba (na primer laborant, učitelj
-praktičnega pouka, organizator praktičnega pouka in drugi, razen pomočnika
-vzgojitelja) ali visoka strokovna izobrazba (na primer organizator prehrane,
-organizator zdravstveno-higienskega režima) obvlada madžarski jezik kot učni
-jezik tudi, če je končal program fakultativnega pouka madžarskega jezika na
-srednji šoli, višji ali univerzitetni ravni.
+srednja ali srednja strokovna izobrazba (na primer laborant, učitelj praktičnega
+pouka, organizator praktičnega pouka in drugi, razen pomočnika vzgojitelja) ali
+visoka strokovna izobrazba (na primer organizator prehrane, organizator
+zdravstveno-higienskega režima) obvlada madžarski jezik kot učni jezik tudi, če
+je končal program fakultativnega pouka madžarskega jezika na srednji šoli,
+višji ali univerzitetni ravni.
Ravni znanja madžarskega jezika iz druge, tretje in četrte
alineje drugega odstavka tega člena in iz četrtega odstavka tega člena ter
podrobnejše pogoje znanja učnega jezika, ki jih mora izpolnjevati posamezen
@@ -299,10 +301,10 @@ Dvojezični vrtec ali šola lahko za določen čas največ treh
let sklene pogodbo o zaposlitvi tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogoja
znanja madžarskega jezika kot učnega jezika v skladu s prejšnjim členom, če
nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje tega pogoja in je taka
-zaposlitev nujna za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Če se po
-preteku tega obdobja okoliščine iz prejšnjega stavka ne spremenijo, mora vrtec
-oziroma šola za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pridobiti soglasje
-ministra, pristojnega za šolstvo.
+zaposlitev nujna za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Če se po preteku
+tega obdobja okoliščine iz prejšnjega stavka ne spremenijo, mora vrtec oziroma
+šola za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pridobiti soglasje ministra,
+pristojnega za šolstvo.
Šteje se, da je zaposlitev za nemoteno izvajanje
vzgojno-izobraževalnega dela nujna, če sicer z organizacijo dela v skladu z
normativi in standardi ni mogoče izvesti vzgojno-izobraževalnega programa ali
@@ -423,14 +425,14 @@ javne listine.
21. člen
(razvojno in svetovalno delo na področju šolstva narodnih
skupnosti)
-Razvojno in svetovalno delo ter drugo strokovno podporo na
-področju vzgoje in izobraževanja pripadnikov italijanske in madžarske narodne
-skupnosti (v nadaljnjem besedilu: šolstvo narodnih skupnosti) opravlja
-pristojni javni zavod za splošno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: zavod),
-v okviru katerega se z notranjo organizacijo zagotovi delovanje posebne
-strokovne službe za šolstvo narodnih skupnosti. Strokovna služba deluje na
-območjih občin, v katerih živi italijanska oziroma madžarska narodna skupnost.
-V strokovni službi je treba zagotoviti tudi delavce iz vrst narodnih skupnosti.
+Razvojno in svetovalno delo ter drugo strokovno podporo na področju
+vzgoje in izobraževanja pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti
+(v nadaljnjem besedilu: šolstvo narodnih skupnosti) opravlja pristojni javni
+zavod za splošno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), v okviru
+katerega se z notranjo organizacijo zagotovi delovanje posebne strokovne službe
+za šolstvo narodnih skupnosti. Strokovna služba deluje na območjih občin, v
+katerih živi italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. V strokovni službi
+je treba zagotoviti tudi delavce iz vrst narodnih skupnosti.
Zavod na področju šolstva narodnih skupnosti skrbi za
uresničevanje posebnih pravic tako, da:
-
@@ -484,8 +486,8 @@ V postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami izven
območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik,
imajo pripadniki narodne skupnosti pravico uporabljati svoj jezik v skladu z
zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer se na zahtevo otrokovih
-zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov oziroma starejšega mladoletnika zagotovi
-tudi prevod odločbe o usmeritvi in odločitve o pritožbi v jezik narodne
+zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov oziroma starejšega mladoletnika
+zagotovi tudi prevod odločbe o usmeritvi in odločitve o pritožbi v jezik narodne
skupnosti.
23. člen
(izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev)
@@ -497,15 +499,15 @@ in šole tudi v madžarskem jeziku ter da se za ta namen povezujejo s sorodnimi
ustanovami v sosednjih državah. Vlada lahko zagotavlja pogoje iz prejšnjega
stavka z dodeljevanjem sredstev v okviru nacionalno pomembnih nalog, kot jih
določa zakon, ki ureja visoko šolstvo.
-Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih
-delavcev vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom oziroma dvojezičnih vrtcev
-in šol morajo vključevati tudi programe usposabljanja iz znanja italijanskega
-strokovnega učnega jezika in slovenskega jezika kot jezika okolja, v
-dvojezičnih šolah pa znanja obeh učnih jezikov ter metodike dvojezičnega pouka.
-Za vse programe usposabljanj, ki se za strokovne delavce iz prejšnjega stavka
-organizirajo v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, se zagotavlja
-financiranje iz javnih sredstev, tako da je udeležba strokovnih delavcev
-brezplačna.
+Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja
+strokovnih delavcev vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom oziroma dvojezičnih
+vrtcev in šol morajo vključevati tudi programe usposabljanja iz znanja
+italijanskega strokovnega učnega jezika in slovenskega jezika kot jezika
+okolja, v dvojezičnih šolah pa znanja obeh učnih jezikov ter metodike
+dvojezičnega pouka. Za vse programe usposabljanj, ki se za strokovne delavce iz
+prejšnjega stavka organizirajo v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, se
+zagotavlja financiranje iz javnih sredstev, tako da je udeležba strokovnih
+delavcev brezplačna.
Programe iz prejšnjega odstavka predlaga zavod
iz 21. člena tega zakona.
8. FINANCIRANJE
@@ -612,9 +614,9 @@ delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 23/06,
81/07, 105/08, 38/14 in 64/15), se dokončajo po določbah navedenih pravilnikov.
21. člen
Določba osmega odstavka 5. člena zakona se začne uporabljati,
-ko minister, pristojen za šolstvo, sprejme program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom
-za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom in obveznim učenjem madžarskega
-jezika.
+ko minister, pristojen za šolstvo, sprejme program osnovne šole s prilagojenim
+predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom in obveznim učenjem
+madžarskega jezika.
Program iz prejšnjega odstavka se sprejme do 30. junija
2019.
22. člen
@@ -627,4 +629,13 @@ Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2018.
Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona
o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju
-vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01 in 102/07 – ZOsn-F).«.
\ No newline at end of file
+vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01 in 102/07 – ZOsn-F).«.
+
+Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
+posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje
+in izobraževanja – ZPIMVI-B (Uradni list RS, št. 102/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
+»KONČNA DOLOČBA
+3. člen
+(začetek veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO2611.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO2611.yaml
index e6d15e2b32..39b56a907a 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO2611.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO2611.yaml
@@ -1,12 +1,12 @@
Text file: ZAKO2611.txt
-datumZacetkaUpor: 2018-08-31 22:00:00
-datumZacetkaVelj: 2018-03-09 23:00:00
+datumZacetkaUpor: null
+datumZacetkaVelj: 2023-10-16 22:00:00
idPredpisa: ZAKO2611
idPredpisaChng: ZAKO2611
naslov: "ZAKON O POSEBNIH PRAVICAH ITALIJANSKE IN MAD\u017DARSKE NARODNE SKUPNOSTI
NA PODRO\u010CJU VZGOJE IN IZOBRA\u017DEVANJA (ZPIMVI) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 2)"
-npbNum: 2
-path: /2018/04/2018-01-0460-2001-01-2046-npb2
-sopPredpisa: 2018-01-0460
+ besedilo \u0161t. 3)"
+npbNum: 3
+path: /2023/28/2023-01-2876-2001-01-2046-npb3
+sopPredpisa: 2023-01-2876
sopPredpisaChng: 2001-01-2046
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO320.txt b/podatki/zakoni/ZAKO320.txt
index 018f3e4087..2f21dc1102 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO320.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO320.txt
@@ -719,8 +719,6 @@ vpisan subjekt vpisa, ki se razdeli.
Za vpis delov subjekta vpisa, ki se po zakonu vpisujejo v
sodni register, je pristojno sodišče po sedežu subjekta vpisa, ne glede na to,
na območju katerega registrskega sodišča ima sedež del subjekta vpisa.
-(2) Za vpis članice univerze je ne glede na prejšnji odstavek
-pristojno sodišče, na območju katerega ima sedež članica univerze.
Procesna sposobnost, zastopanje in vročanje
23. člen
(1) V postopku vpisa v sodni register ima subjekt vpisa, ki
@@ -751,9 +749,9 @@ pooblaščencu vse vročitve sodnih pisanj in pisanj morebitnih drugih strank
postopka opravijo subjektu vpisa in ne točki za podporo poslovnim subjektom.
25. člen
(1) Kadar več oseb, ki so upravičene skupaj vložiti predlog
-za vpis in nimajo skupnega pooblaščenca, morajo v predlogu določiti tudi skupnega
-pooblaščenca za vročanje pisanj. Če skupnega pooblaščenca za vročanje v
-predlogu ne določijo, zadostuje, da se vročitev opravi enemu izmed njih.
+za vpis in nimajo skupnega pooblaščenca, morajo v predlogu določiti tudi
+skupnega pooblaščenca za vročanje pisanj. Če skupnega pooblaščenca za vročanje
+v predlogu ne določijo, zadostuje, da se vročitev opravi enemu izmed njih.
Vročitve se opravijo tisti osebi, ki je v predlogu navedena prva.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vročitve v
postopku vpisa podatkov pri že vpisanem subjektu vpisa opravijo na naslov
@@ -801,8 +799,8 @@ druge podatke in navedbe, ki jih določa zakon.
(4) V predlogu za vpis ustanovitve subjekta vpisa mora
subjekt vpisa navesti tudi svoj predlog za določitev šifre glavne dejavnosti iz
4. člena ZPRS-1.
-(5) Predlog za vpis v sodni register, ki se vloži v
-elektronski obliki, se vloži v sistemu za podporo poslovnim subjektom. V imenu
+(5) Predlog za vpis v sodni register, ki se vloži v elektronski
+obliki, se vloži v sistemu za podporo poslovnim subjektom. V imenu
predlagatelja ga mora vložiti:
1.
točka za podporo poslovnim subjektom, če je predmet predloga naslednji
@@ -827,9 +825,9 @@ podatkov ali prenehanja podružnice družbe z omejeno odgovornostjo.
2.
notar, če je predmet predloga drug vpis, razen vpisa iz prve do tretje
alinee prejšnje točke.
-(6) Za predlog za vpis v sodni register, ki se vloži v elektronski
-obliki, in listine, ki se v elektronski obliki priložijo k temu predlogu, se ne
-uporablja drugi odstavek 28. člena tega zakona.
+(6) Za predlog za vpis v sodni register, ki se vloži v
+elektronski obliki, in listine, ki se v elektronski obliki priložijo k temu
+predlogu, se ne uporablja drugi odstavek 28. člena tega zakona.
(7) Če je predlog za vpis po prvem ali drugem odstavku tega
člena vložen v elektronski obliki, morajo biti tudi druge vloge v postopku s
tem predlogom in listine, ki so jim priložene, vložene v elektronski obliki. Za
@@ -886,12 +884,12 @@ poslovnim subjektom s sredstvom elektronske identifikacije visoke ravni
zanesljivosti.
28. člen
(1) Predlagatelj mora predlogu priložiti listine, na katerih
-temeljijo podatki, ki se vpisujejo v sodni register, ter druge listine, če
-zakon tako določa, v izvirniku oziroma overjenem prepisu. Če je listina že
-vložena v informatizirano zbirko listin, je predlogu ni treba priložiti, temveč
-zadošča, da je navedena opravilna številka zadeve, v kateri je registrsko
-sodišče na podlagi te listine že dovolilo vpis ali pa jo javno objavilo zaradi
-predložitve sodnemu registru v objavo.
+temeljijo podatki, ki se vpisujejo v sodni register, ter druge listine, če zakon
+tako določa, v izvirniku oziroma overjenem prepisu. Če je listina že vložena v
+informatizirano zbirko listin, je predlogu ni treba priložiti, temveč zadošča,
+da je navedena opravilna številka zadeve, v kateri je registrsko sodišče na
+podlagi te listine že dovolilo vpis ali pa jo javno objavilo zaradi predložitve
+sodnemu registru v objavo.
(2) Predlog za vpis in listine se vložijo v toliko izvodih,
kolikor jih je potrebno za sodišče in druge udeležence v postopku, ki jim je po
določbah tega zakona potrebno vročiti predlog.
@@ -936,15 +934,15 @@ načrt čezmejne združitve (622.e člen ZGD-1), čezmejne delitve (638.e
članic, skupaj s priloženimi listinami, predložen sodnemu registru zaradi javne
objave,
7.
-listine, ki se priložijo predlogu za vpis namere čezmejne združitve
-(drugi odstavek 622.k člena ZGD-1), namere čezmejne delitve (drugi odstavek
-638.k člena ZGD-1) ali namere čezmejnega preoblikovanja (drugi odstavek
+listine, ki se priložijo predlogu za vpis namere čezmejne združitve (drugi
+odstavek 622.k člena ZGD-1), namere čezmejne delitve (drugi odstavek 638.k
+člena ZGD-1) ali namere čezmejnega preoblikovanja (drugi odstavek
661.j člena ZGD-1) znotraj držav članic,
8.
-listine, ki se priložijo predlogu za vpis čezmejne združitve (drugi
-odstavek 622.l člena ZGD-1), čezmejne delitve (drugi odstavek 638.l člena
-ZGD-1) ali čezmejnega preoblikovanja (drugi odstavek 661.k člena ZGD-1) znotraj
-držav članic,
+listine, ki se priložijo predlogu za vpis čezmejne združitve (drugi odstavek
+622.l člena ZGD-1), čezmejne delitve (drugi odstavek 638.l člena ZGD-1) ali
+čezmejnega preoblikovanja (drugi odstavek 661.k člena ZGD-1) znotraj držav
+članic,
9.
druge listine, ki jih je treba priložiti k predlogu za vpis iz prvega
odstavka 27. člena tega zakona ali k predlogu za vpis iz drugega odstavka 27.
@@ -1133,9 +1131,9 @@ obvestilo o davčni številki, ki je bila subjektu vpisa dodeljena ob
vpisu v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo.
(4) Če je predlog v elektronski obliki vložil notar v skladu
s 27. členom tega zakona, se notarju, ki je kot pooblaščenec predlagatelja
-vložil tak predlog, v elektronski obliki vročajo sklep o vpisu, vloge
-morebitnih drugih udeležencev postopka in odločbe sodišč o pravnih sredstvih,
-vloženih v tem postopku.
+vložil tak predlog, v elektronski obliki vročajo sklep o vpisu, vloge morebitnih
+drugih udeležencev postopka in odločbe sodišč o pravnih sredstvih, vloženih v
+tem postopku.
(5) Vročitve v elektronski obliki se notarju opravijo po
varni elektronski poti, po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Po varni
elektronski poti se opravi vročitev tudi drugim osebam, za katere zakon, ki
@@ -1155,9 +1153,9 @@ v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s
sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
(2) Rok za pritožbo je osem dni od vročitve prepisa sklepa.
(3) Za tistega, ki meni, da je s sklepom o vpisu prizadeta
-njegova pravica ali na zakonu temelječ interes, ni pa mu bil vročen njegov
-prepis, je rok za pritožbo 30 dni od dneva, ko je bil vpis objavljen po prvem
-odstavku 43. člena tega zakona.
+njegova pravica ali na zakonu temelječ interes, ni pa mu bil vročen njegov prepis,
+je rok za pritožbo 30 dni od dneva, ko je bil vpis objavljen po prvem odstavku
+43. člena tega zakona.
37. člen
(1) Če registrsko sodišče ugotovi, da je pritožba
predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko o predlogu
@@ -1194,8 +1192,8 @@ spremeni sklep registrskega sodišča.
(1) Sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega
sodišča:
1.
-če je registrsko sodišče zmotno presodilo listine, sklep sodišča pa temelji
-izključno na njih,
+če je registrsko sodišče zmotno presodilo listine, sklep sodišča pa
+temelji izključno na njih,
2.
če je registrsko sodišče iz dejstev, ki jih je ugotovilo, nepravilno
sklepalo na obstoj drugih dejstev, sklep pa se opira na ta dejstva,
@@ -1203,9 +1201,9 @@ sklepalo na obstoj drugih dejstev, sklep pa se opira na ta dejstva,
če je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, registrsko sodišče pa
je zmotno uporabilo materialno pravo.
(2) Če sodišče druge stopnje s sklepom iz prejšnjega odstavka
-odredi vpis, se glede izreka sklepa smiselno uporabljajo določbe drugega
-odstavka 34. člena tega zakona. Na podlagi takšnega sklepa opravi registrsko
-sodišče vpis v sodni register.
+odredi vpis, se glede izreka sklepa smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka
+34. člena tega zakona. Na podlagi takšnega sklepa opravi registrsko sodišče
+vpis v sodni register.
(3) Če sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega
sodišča o vpisu in zavrne zahtevek za vpis v sodni register, vpiše registrsko
sodišče izbris opravljenega vpisa.
@@ -1246,9 +1244,9 @@ prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli,
če statut ali družbena pogodba ne določa:
- firme družbe,
- pri delniški družbi
-emisijskega zneska delnic oziroma pri družbi z omejeno odgovornostjo zneska
-osnovnega vložka, ki se ga posamezni družbenik zaveže vplačati s sklenitvijo
-družbene pogodbe,
+emisijskega zneska delnic oziroma pri družbi z omejeno odgovornostjo zneska osnovnega
+vložka, ki se ga posamezni družbenik zaveže vplačati s sklenitvijo družbene
+pogodbe,
- zneska osnovnega kapitala
ali
- dejavnosti družbe,
@@ -1392,8 +1390,8 @@ odstavka 43. člena tega zakona o vpisu subjekta vpisa kot družbe, ki izide
iz čezmejne združitve, kot nove družbe, ki nastane s čezmejno delitvijo, ali
kot preoblikovane družbe, naveden tudi:
1.
-podatek o tem, da je bila družba vpisana zaradi čezmejne združitve,
-čezmejne delitve ali čezmejnega preoblikovanja, in
+podatek o tem, da je bila družba vpisana zaradi čezmejne združitve, čezmejne
+delitve ali čezmejnega preoblikovanja, in
2.
podatki o družbah, ki se čezmejno združujejo, o prenosni družbi, katere
premoženje se čezmejno deli, ali o družbi, ki je izvedla čezmejno
@@ -1441,8 +1439,8 @@ izvedbena pravila:
v zvezi s predlogi za vpis v sodni register:
- načinu vlaganja predlogov za
vpis v elektronski obliki in
-- uporabi obrazcev predlogov
-za posamezne vrste vpisov v sodni register,
+- uporabi obrazcev predlogov za
+posamezne vrste vpisov v sodni register,
2.
v zvezi s listinami, ki se predložijo v elektronski obliki:
- o načinu predložitve listin
@@ -1475,8 +1473,8 @@ izmenjavi in dostopu do podatkov in listin sodnega registra v sistemu povezovanj
poslovnih registrov (prvi odstavek 49.a člena tega zakona).
46. člen
Vsak subjekt vpisa in del subjekta vpisa, ki se vpisuje v
-sodni register, se vpiše v centralno informatizirano bazo sodnega registra z
-matično številko.
+sodni register, se vpiše v centralno informatizirano bazo sodnega registra z matično
+številko.
46.a člen
(1) Na zahtevo subjekta vpisa je treba po prvem odstavku 43.
člena tega zakona objaviti tudi prevod podatkov, ki so o tem subjektu vpisa
@@ -1562,8 +1560,8 @@ listin, jo mora sodišče pretvoriti v elektronsko obliko ob izstavitvi izpisa.
člena tega zakona.
(6) Izpis listine, ki se že vodi v elektronski zbirki listin,
morajo kot izpis na papir ali v elektronski obliki izdati vsako registrsko
-sodišče, ne glede na to, pri katerem sodišču je vpisan subjekt vpisa, na katerega
-se nanaša listina, ki je predmet izpisa, agencija in notar.
+sodišče, ne glede na to, pri katerem sodišču je vpisan subjekt vpisa, na
+katerega se nanaša listina, ki je predmet izpisa, agencija in notar.
48.b člen
Zahteva za izpis iz sodnega registra ali za izpis listine se
lahko vloži v elektronski ali pisni obliki.
@@ -1671,9 +1669,9 @@ izvrševanja svojih pooblastil in dolžnosti pravico tudi do vpogleda in izpisa
vseh listin, na podlagi katerih se opravijo posamezni vpisi subjektov in
spremembe pri že vpisanih subjektih v sodnem registru.
(3) Pravici iz prvega in drugega odstavka tega člena se
-zagotavljata z neposrednim elektronskim dostopom do teh podatkov, če se nanašajo
-na obdobje od 1. februarja 2008 dalje. Dostop do podatkov in listin za obdobje
-pred 1. februarjem 2008 se zagotovi na podlagi pisne zahteve na registrsko
+zagotavljata z neposrednim elektronskim dostopom do teh podatkov, če se
+nanašajo na obdobje od 1. februarja 2008 dalje. Dostop do podatkov in listin za
+obdobje pred 1. februarjem 2008 se zagotovi na podlagi pisne zahteve na registrsko
sodišče.
(4) Pravico do vpogleda in izpisa podatkov iz prvega odstavka
tega člena ima tudi upnik, ki z izvršilno listino izkaže terjatev do te osebe,
@@ -1745,8 +1743,8 @@ Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1(Uradni
list RS, št. 42/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
»709. člen
(začetek veljavnosti)
-Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
-Republike Slovenije.«.
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodnem registru – ZSReg-B (Uradni list RS, št. 33/07) vsebuje naslednje prehodne in
@@ -1778,19 +1776,19 @@ stavka.
predlog za vpis vložen po uveljavitvi tega zakona.
(6) Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora do 30. junija
2007 prenesti upravljanje in vzdrževanje centralne informatizirane baze sodnega
-registra na agencijo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora zaradi usklajevanja
-podatkov opraviti prvi prenos celotne informatizirane baze sodnega registra v
-15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
+registra na agencijo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora zaradi
+usklajevanja podatkov opraviti prvi prenos celotne informatizirane baze sodnega
+registra v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(7) Agencija mora ob prevzemu upravljanja in vzdrževanja
-centralne informatizirane baze sodnega registra, to bazo vključiti v poslovni register
-kot njegov sestavni del.
+centralne informatizirane baze sodnega registra, to bazo vključiti v poslovni
+register kot njegov sestavni del.
33. člen
(1) Družba z omejeno odgovornostjo, ki do 31. decembra 2007
izvede spremembo akta o ustanovitvi ali družbene pogodbe (v nadaljnjem
besedilu: akt o ustanovitvi) glede drugih sestavin, mora hkrati s to spremembo
opraviti tudi spremembo zaradi izvedbe prehoda na euro v skladu s 696. in 697.
-členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 –
-popravek; v nadaljevanju: ZGD-1).
+členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popravek;
+v nadaljevanju: ZGD-1).
(2) Če družba z omejeno odgovornostjo do 31. decembra 2007
izvede samo spremembo akta o ustanovitvi zaradi izvedbe prehoda na euro, ni
potrebno, da bi sklep skupščine družbe o tej spremembi potrdil notar po drugem
@@ -1806,9 +1804,9 @@ nadomesti z zneskom, preračunanim v euro po metodi preračuna, kot jo določa
da se določi poslovni delež v odstotku, ki ga predstavlja vsak osnovni
vložek v osnovnem kapitalu, preračunanem po prejšnji točki in zaokroženem na
štiri decimalna mesta.
-(4) Družba z omejeno odgovornostjo mora spremembo akta o ustanovitvi
-po prejšnjem odstavku upoštevati pri izdelavi čistopisa akta o ustanovitvi ob
-njegovi prvi spremembi po 1. januarju 2008.
+(4) Družba z omejeno odgovornostjo mora spremembo akta o
+ustanovitvi po prejšnjem odstavku upoštevati pri izdelavi čistopisa akta o
+ustanovitvi ob njegovi prvi spremembi po 1. januarju 2008.
(5) Agencija do 31. januarja 2008 po uradni dolžnosti izvede
vpise sprememb iz tretjega odstavka tega člena v sodni register in o tem
obvesti družbo z omejeno odgovornostjo. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora
@@ -1837,8 +1835,8 @@ V tretjem odstavku 6. člena se besedilo "dejavnosti, ki je vpisana
v register" nadomesti z besedilom "dejavnosti, določene v statutu ali
družbeni pogodbi", v petem odstavku se v prvem stavku besedilo "v
registru vpisano dejavnost" nadomesti z besedilom "dejavnost,
-določeno v statutu ali družbeni pogodbi", v drugem stavku pa se besedilo
-"v registru" nadomesti z besedilom "v statutu ali družbeni
+določeno v statutu ali družbeni pogodbi", v drugem stavku pa se besedilo "v
+registru" nadomesti z besedilom "v statutu ali družbeni
pogodbi".
3.
49. člen se črta.
@@ -1859,9 +1857,9 @@ Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o notariatu
(Uradni list RS, št. 4/06 – uradno prečiščeno besedilo in 115/06) črta tretji
odstavek 39. člena.
37. člen
-Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o finančnem poslovanju
-podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 97/00 – odločba US, 50/02 – sklep
-US in 93/02 – odločba US):
+Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o finančnem
+poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 97/00 – odločba US,
+50/02 – sklep US in 93/02 – odločba US):
1.
33. člen spremeni tako, da se glasi:
"33. člen
@@ -1882,8 +1880,7 @@ registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06) deveta alinea prvega odstavka 8.
poleg glavne dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi subjekta, ki jih subjekt
dejansko opravlja in pomenijo pomemben del njegovega poslovanja.".
39. člen
-(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati ti
-predpisi:
+(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati ti predpisi:
1.
Pravilnik o elektronskem dostopu do podatkov, vpisanih v sodni register
(Uradni list RS, št. 19/04 in 130/04),
@@ -1944,14 +1941,14 @@ Slovenije.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za objavo
predložitve listin, ki so predložene po 31. januarju 2008.
(4) Vpisi, o katerih registrsko sodišče odloči pred 31.
-januarjem 2008, se zadnjič objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije 15.
-aprila 2008. Uradni list Republike Slovenije mora do 30. aprila 2008 sodiščem,
-ki so odločila o vpisih iz 2. točke drugega odstavka tega člena, posredovati
-podatke o vpisih, ki niso bili objavljeni do 15. aprila 2008. Agencija mora do
-31. maja 2008 objaviti neobjavljene vpise iz prejšnjega stavka.
-(5) Oprostitev plačila sodnih taks po novem drugem odstavku 18.
-člena zakona velja za vse postopke vpisa v sodni register, v katerih je predlog
-za vpis vložen po uveljavitvi tega zakona.
+januarjem 2008, se zadnjič objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije 15. aprila
+2008. Uradni list Republike Slovenije mora do 30. aprila 2008 sodiščem, ki so
+odločila o vpisih iz 2. točke drugega odstavka tega člena, posredovati podatke
+o vpisih, ki niso bili objavljeni do 15. aprila 2008. Agencija mora do 31. maja
+2008 objaviti neobjavljene vpise iz prejšnjega stavka.
+(5) Oprostitev plačila sodnih taks po novem drugem odstavku
+18. člena zakona velja za vse postopke vpisa v sodni register, v katerih je
+predlog za vpis vložen po uveljavitvi tega zakona.
(6) Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora do 30. junija
2007 prenesti upravljanje in vzdrževanje centralne informatizirane baze sodnega
registra na agencijo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora zaradi
@@ -2136,10 +2133,10 @@ kolikor se nanaša na podatke o fizičnih osebah, spremenjenega 2.b člena,
dopolnjenega petega odstavka 7. člena, novega devetega odstavka
27. člena, 2. in 3. točke drugega odstavka in tretjega odstavka novega
27.b člena, novega 43.c člena, spremenjenega 48.c člena, novega tretjega
-odstavka 49.a člena, spremenjenega 49.b člena in novega petega odstavka 51. člena
-zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo
-izvajanje. Tehnični pogoji za izvajanje določb tega zakona morajo biti
-zagotovljeni najpozneje do 1. januarja 2025.
+odstavka 49.a člena, spremenjenega 49.b člena in novega petega odstavka
+51. člena zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični
+pogoji za njihovo izvajanje. Tehnični pogoji za izvajanje določb tega zakona
+morajo biti zagotovljeni najpozneje do 1. januarja 2025.
(2) Minister, pristojen za gospodarstvo, v soglasju z
ministrom, pristojnim za pravosodje, ob zagotovitvi tehničnih pogojev z
odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi datum, od
@@ -2150,4 +2147,12 @@ se uporabljajo določbe Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07
16/19 – ZNP-1).
32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
-listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
+listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+visokem šolstvu – ZViS-M (Uradni list RS, št. 102/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
+»37. člen
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.
+Določbe nove 14. točke tretjega odstavka 81.a člena zakona se
+začnejo uporabljati 20. novembra 2023.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO320.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO320.yaml
index 978a267aab..711969d7d3 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO320.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO320.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO320.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2023-07-24 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-10-16 22:00:00
idPredpisa: ZAKO320
idPredpisaChng: ZAKO320
naslov: "ZAKON O SODNEM REGISTRU (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t.
- 13)"
-npbNum: 13
-path: /2023/23/2023-01-2382-1994-01-0514-npb13
-sopPredpisa: 2023-01-2382
+ 14)"
+npbNum: 14
+path: /2023/28/2023-01-2873-1994-01-0514-npb14
+sopPredpisa: 2023-01-2873
sopPredpisaChng: 1994-01-0514
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO332.txt b/podatki/zakoni/ZAKO332.txt
index 8c9820cd4a..4664ace766 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO332.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO332.txt
@@ -27,7 +27,7 @@ mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe.
Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na
temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne
primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s
-splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri. tem ravna v skladu s pravnim
+splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim
izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.
Sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred
seboj nedoločeno število primerov iste vrste.
@@ -45,8 +45,9 @@ italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju,
uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Kadar sodišče višje stopnje odloča o
pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek
-tudi v-italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v italijanski
-oziroma madžarski jezik.
+tudi v italijanskem oziroma
+madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski
+jezik.
Če sodišče višje stopnje pri odločanju po
prejšnjem odstavku opravi obravnavo ali sejo senata, na kateri so navzoče
stranke, uporablja določbe drugega odstavka tega člena.
@@ -86,8 +87,9 @@ pravno mnenje.
12. člen
Sodišče višje stopnje lahko zahteva od
sodišča nižje stopnje na svojem območju podatke v zvezi z uporabo zakona,
-podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju. in druge podatke, potrebne
-za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
+podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju, in
+druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri
+njihovem delu.
Sodišče višje stopnje sme zaradi izvajanja
nalog iz prejšnjega odstavka pregledati delo sodišča nižje stopnje na svojem območju.
V okviru izvajanja nalog iz prvega in
@@ -408,9 +410,9 @@ sodišča izvolijo sodniki teh sodišč izmed sebe štiri sodnike.
Sodniki, ki so na delu na Vrhovnem sodišču
Republike Slovenije, imajo pravico voliti člane personalnega sveta vrhovnega
sodišča, ne morejo pa biti izvoljeni v personalni svet tega sodišča.
-Članom personalnih svetov višjih in vrhovnega
-sodišča za udeležbo na sejah personalnega sveta pripada sejnina v višini, ki jo
-določi sodni svet ob soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.
+Članom personalnih svetov višjih in vrhovnega sodišča
+za udeležbo na sejah personalnega sveta pripada sejnina v višini, ki jo določi
+sodni svet ob soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.
34. člen
Volitve članov personalnega sveta razpiše
sodni svet najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov personalnega sveta,
@@ -486,8 +488,9 @@ predpiše s podzakonskim aktom minister, pristojen za pravosodje.
39. člen
Pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo,
pogoje za napredovanje sodnika, razloge prenehanja sodniške funkcije, razloge
-za razrešitev sodnika, pravice in dolžnosti. ki izvirajo iz sodniške službe,
-ter postopke za njihovo uveljavljanje določa zakon.
+za razrešitev sodnika, pravice in dolžnosti, ki
+izvirajo iz sodniške službe, ter postopke za njihovo uveljavljanje določa
+zakon.
6. poglavje: Sodniki na delu na vrhovnem oziroma
višjem sodišču
40. člen
@@ -606,13 +609,13 @@ potrebno število sodnikov porotnikov, ki aktivno obvladajo italijanski oziroma
madžarski jezik.
46. člen
Sodniki porotniki morajo biti imenovani
-pred potekom časa. za katerega so bili imenovani sodniki porotniki tekočega
-mandata.
+pred potekom časa, za katerega so bili imenovani
+sodniki porotniki tekočega mandata.
Predsednik okrožnega sodišča mora
najkasneje pet mesecev pred potekom mandata pozvati predstavniške organe občin
in druge pristojne predlagatelje, da predlagajo kandidate za imenovanje, in
-določiti rok, do katerega je dovoljeno vložiti predloge. Poziv se objavi v Uradnem
-listu Republike Slovenije.
+določiti rok, do katerega je dovoljeno vložiti predloge. Poziv se objavi v
+Uradnem listu Republike Slovenije.
Predlagatelji iz prejšnjega odstavka morajo
predlogom priložiti dokazila, da kandidat izpolnjuje pogoje za imenovanje, ki
jih določa zakon.
@@ -2185,7 +2188,7 @@ kaznivih dejanj iz prejšnje točke;
kaznivih dejanjih mladoletnikov;
4. za odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega
sodišča;
-5. za izvrševanje kazenskih sodb iz 1., 3. in 4. točke ter za. izvrševanje kazenskih sodb okrajnih sodišč;
+5. za izvrševanje kazenskih sodb iz 1., 3. in 4. točke ter za izvrševanje kazenskih sodb okrajnih sodišč;
6. za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne
svoboščine;
7. za odločanje v zunajobravnavnem senatu (tudi v kazenskih zadevah iz
@@ -2658,7 +2661,8 @@ imajo sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo na sodiščih v
Republiki Sloveniji in so vpisani v začasni sodniški volilni imenik, ki ga
sestavi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Glede pravice vpogleda in pravice zahtevati
-popravo imenika iz prejšnjega odstavka se uporablja določba 23. člena tega zakona.
+popravo imenika iz prejšnjega odstavka se uporablja določba 23. člena tega
+zakona.
Enega člana sodnega sveta volijo sodniki
Vrhovnega sodišča, enega člana sodniki višjih sodišč in Sodišča združenega dela
Republike Slovenije, dva člana sodniki temeljnih sodišč in sodišč združenega
@@ -2803,8 +2807,7 @@ Ministrstvo, pristojno za pravosodje, v
roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona vzpostavi imenik sodnih izvedencev
in sodnih cenilcev.
Stalni sodni tolmači, imenovani po
-dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom kot sodni tolmači po določbah tega
-zakona.
+dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom kot sodni tolmači po določbah tega zakona.
134. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82, 37/82. 7/86,
@@ -3020,15 +3023,15 @@ Z dnem uveljavitve tega zakona Okrajno
sodišče v Šentjurju pri Celju nadaljuje z delom kot Okrajno sodišče v
Šentjurju.
Z dnem začetka veljavnosti uredbe iz prvega
-odstavka tega člena se postopki, začeti pred začetkom veljavnosti uredbe,
-nadaljujejo na sodišču, ki je pristojno pred začetkom veljavnosti uredbe.
+odstavka tega člena se postopki, začeti pred začetkom veljavnosti uredbe, nadaljujejo
+na sodišču, ki je pristojno pred začetkom veljavnosti uredbe.
25. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon,
prenehajo veljati:
-
Pravilnik o določitvi števila sekretarjev,
-strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na višjih sodiščih
-(Uradni list RS, št. 60/03 in 83/03 – popravek),
+strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na višjih sodiščih (Uradni
+list RS, št. 60/03 in 83/03 – popravek),
-
Pravilnik o določitvi števila sekretarjev,
strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na Vrhovnem sodišču
@@ -3151,9 +3154,9 @@ vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
30. člen
Kot samostojni sodniški pomočniki
nadaljujejo delo skladno z določbami 38. člena Zakona o spremembah in
-dopolnitvah Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 96/09; v nadaljnjem
-besedilu: ZS-I) tudi sodni referenti, ki to delo opravljajo na delovnem mestu
-višji pravosodni sodelavec.
+dopolnitvah Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 96/09; v nadaljnjem besedilu:
+ZS-I) tudi sodni referenti, ki to delo opravljajo na delovnem mestu višji
+pravosodni sodelavec.
Sodniški pomočniki lahko vodijo postopke in
odločajo v zadevah iz 53. a člena zakona, če so v teh zadevah do uveljavitve
ZS-I najmanj deset let opravljali primerljivo delo.
@@ -3293,8 +3296,8 @@ V Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št.
339. člen.
V Zakonu o trgu finančnih instrumentov
(Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12 in
-105/12 – ZBan-1J) z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 508. člen. V
-petem odstavku 499.b člena se v drugem in tretjem stavku črta beseda »vrhovno«.
+105/12 – ZBan-1J) z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 508. člen. V petem
+odstavku 499.b člena se v drugem in tretjem stavku črta beseda »vrhovno«.
V Zakonu o prevzemih (Uradni list RS, št.
79/06, 67/07 – ZTFI (100/07 – popr.), 1/08, 68/08, 35/11, 105/11 – odl. US,
10/12, 38/12 in 56/13) se z dnem uveljavitve tega zakona v četrtem odstavku 64.
@@ -3390,9 +3393,9 @@ in šestega odstavka 73. člena zakona določa:
tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona
o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08,
96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15), Zakona o
-sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09,
-33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15) in Zakona o
-državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12,
+sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,
+91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15) in Zakona
+o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12,
15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»66. člen
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO356.txt b/podatki/zakoni/ZAKO356.txt
index b328511698..d31f45c2a2 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO356.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO356.txt
@@ -42,6 +42,12 @@ Bloudkovo nagrado lahko prejme športnik ali športna ekipa za
vrhunski mednarodni športni dosežek.
Posameznik lahko prejme Bloudkovo nagrado tudi za življenjsko
delo, če je v športu deloval najmanj 30 let.
+5.a člen
+(prejemniki Bloudkovih nagrad brez javnega razpisa)
+Ne glede na določbe tega zakona o predlaganju in podeljevanju
+Bloudkovih nagrad prejme nagrado za vrhunski mednarodni športni dosežek
+športnik ali športna ekipa, ki je dobitnik olimpijske ali paralimpijske
+medalje, medalje z olimpijade gluhih ali medalje s šahovske olimpijade.
6. člen
(prejemniki Bloudkovih plaket)
Bloudkovo plaketo lahko prejme posameznik ali organizacija za
@@ -99,15 +105,14 @@ Strokovna in administrativno-tehnična opravila za odbor
opravlja ministrstvo, pristojno za šport.
13. člen
(denarna višina priznanj)
-Glede na s proračunom Republike Slovenije zagotovljena
-sredstva odbor vsako leto določi denarno višino Bloudkove nagrade in Bloudkove
-plakete.
+Glede na s proračunom Republike Slovenije zagotovljena sredstva
+odbor vsako leto določi denarno višino Bloudkove nagrade in Bloudkove plakete.
Razmerje med vrednostjo Bloudkove nagrade in Bloudkove
plakete je tri proti ena.
14. člen
(poročilo o delu odbora)
-Odbor mora v 30 dneh po podelitvi Bloudkovih priznanj
-izdelati poročilo o svojem delu in ga predložiti Vladi Republike Slovenije.
+Odbor mora v 30 dneh po podelitvi Bloudkovih priznanj izdelati
+poročilo o svojem delu in ga predložiti Vladi Republike Slovenije.
Zakon o Bloudkovih priznanjih (Uradni list RS, št. 56/94) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
@@ -150,11 +155,28 @@ končno določbo:
Bloudkove nagrade, ki bodo podeljene v skladu z razpisom,
objavljenim v Uradnem listu RS, št. 56/05 z dne 10. 6. 2005, se podelijo ob
obletnici rojstva Stanka Bloudka. Razpisni rok se podaljša do 31. 12. 2005,
-razpisni postopki pa se zaključijo v skladu z določbami Pravilnika o delu Odbora
-za podeljevanje Bloudkovih priznanj (Uradni list RS, št. 46/98).
+razpisni postopki pa se zaključijo v skladu z določbami Pravilnika o delu
+Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj (Uradni list RS, št. 46/98).
4. člen
Minister, pristojen za šolstvo, izda pravilnik iz 1. člena
tega zakona v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o dopolnitvi Zakona o Bloudkovih
+priznanjih – ZBloP-B (Uradni
+list RS, št. 109/23) vsebuje naslednjo prehodno in
+končno določbo:
+»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
+2. člen
+(vrhunski mednarodni
+športni dosežki pred uveljavitvijo tega zakona)
+V skladu z novim 5.a členom zakona prejme Bloudkovo nagrado
+za vrhunski mednarodni športni dosežek tudi športnik ali športna ekipa, ki je
+dobitnik olimpijske ali paralimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih ali
+medalje s šahovske olimpijade v obdobju pred uveljavitvijo tega zakona.
+3. člen
+(začetek veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO356.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO356.yaml
index 08855a3d21..dbfc53d6a0 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO356.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO356.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO356.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: null
+datumZacetkaVelj: 2023-11-10 23:00:00
idPredpisa: ZAKO356
idPredpisaChng: ZAKO356
naslov: "ZAKON o Bloudkovih priznanjih (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo
- \u0161t. 2)"
-npbNum: 2
-path: /2005/49/2005-01-4919-1994-01-2000-npb2
-sopPredpisa: 2005-01-4919
+ \u0161t. 3)"
+npbNum: 3
+path: /2023/31/2023-01-3142-1994-01-2000-npb3
+sopPredpisa: 2023-01-3142
sopPredpisaChng: 1994-01-2000
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO3734.txt b/podatki/zakoni/ZAKO3734.txt
index 47d03613f6..e7765589bf 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO3734.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO3734.txt
@@ -50,9 +50,9 @@ aktov, pridobivanje zemljišč in izdajo dovoljenj v zvezi z graditvijo objektov
gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena in nadomestitev
objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali gradnje objektov gospodarske
javne infrastrukture odstraniti z ogroženega območja na vplivnem območju
-naravne nesreče, se uporabljajo predpisi o urejanju prostora, o graditvi
-objektov, o stavbnih zemljiščih, o geodetskih zadevah ter drugi predpisi v
-zvezi s posegi v prostor, če ta zakon ne določa drugače.
+naravne nesreče, se uporabljajo predpisi o urejanju prostora, o graditvi objektov,
+o stavbnih zemljiščih, o geodetskih zadevah ter drugi predpisi v zvezi s posegi
+v prostor, če ta zakon ne določa drugače.
3. člen
(izključitev uporabe)
(1) Sredstev za odpravo posledic nesreč po
@@ -85,9 +85,9 @@ zemeljskega plazu, udora ali poplave, pri čemer se kot podjetje štejejo
subjekti iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter
-
velikemu podjetju za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi
-neugodnih vremenskih razmer ali množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov
-ali živalskih bolezni, a le, če je táko dodelitev javnih sredstev potrdila za
-vsako naravno nesrečo posebej Evropska komisija.
+neugodnih vremenskih razmer ali množičnega izbruha rastlinskih škodljivih
+organizmov ali živalskih bolezni, a le, če je táko dodelitev javnih sredstev
+potrdila za vsako naravno nesrečo posebej Evropska komisija.
4. člen
(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo
@@ -96,9 +96,9 @@ naslednji pomen:
geografsko zaokroženo območje je območje kmetijskih zemljišč, na katerem
je naravna nesreča povzročila na istem kmetijskem pridelku enako poškodovanost.
Če gre za naravno nesrečo, katere pojav je zaznaven na širšem območju, kot je
-na primer suša ali zmrzal, se geografsko zaokroženo območje določi kot zaokroženo
-območje, kjer so zaradi morfologije terena in pedoloških lastnosti tal vplivi
-teh naravnih nesreč na kmetijske pridelke približno enaki;
+na primer suša ali zmrzal, se geografsko zaokroženo območje določi kot
+zaokroženo območje, kjer so zaradi morfologije terena in pedoloških lastnosti
+tal vplivi teh naravnih nesreč na kmetijske pridelke približno enaki;
2.
geotehnični objekti so objekti, ki so namenjeni za preprečitev širjenja
in ustalitev zemeljskih plazov in objekti za preprečitev proženja snežnih
@@ -142,18 +142,17 @@ ter zgraditev novih objektov ali naprav na isti lokaciji ali na drugi lokaciji,
če gradnja zaradi geoloških ali gradbeno tehničnih pogojev ni primerna (v
nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov ali naprav);
8.
-kmetijska proizvodnja je primarna kmetijska proizvodnja v skladu s 44.
-točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU;
+kmetijska proizvodnja je primarna kmetijska proizvodnja v skladu s 44. točko
+2. člena Uredbe 2022/2472/EU;
9.
običajna letna kmetijska proizvodnja je povprečna letna količina
kmetijskega pridelka, ki je na podlagi statističnih podatkov dosežena v zadnjih
-treh letih pred nastankom škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih
-razmer, ali povprečna letna količina kmetijskega pridelka, izračunana iz
-statističnih podatkov za tri leta v obdobju zadnjih petih let, pri čemer se ne
-upoštevajo podatki za leto z največjo in za leto z najnižjo količino
-kmetijskega pridelka, kar je za nosilce kmetijskih gospodarstev ugodneje pri
-izračunu državne pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih
-vremenskih razmer;
+treh letih pred nastankom škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer,
+ali povprečna letna količina kmetijskega pridelka, izračunana iz statističnih
+podatkov za tri leta v obdobju zadnjih petih let, pri čemer se ne upoštevajo
+podatki za leto z največjo in za leto z najnižjo količino kmetijskega pridelka,
+kar je za nosilce kmetijskih gospodarstev ugodneje pri izračunu državne pomoči
+za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer;
10.
upravičenka ali upravičenec do sredstev (v nadaljnjem besedilu:
upravičenec) za odpravo posledic nesreč ali do sredstev za odpravo posledic
@@ -210,9 +209,9 @@ predpisih o ohranjanju narave.
(7) Pri odločanju o višini sredstev za
obnovo poškodovanih stvari je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih
za obnovo po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega
-zneska, prejetih donacij ter
-sredstev, dodeljenih za obnovo iz državnega in občinskih proračunov na podlagi
-drugih predpisov, ni večja od vseh sredstev, potrebnih za obnovo stvari.
+zneska, prejetih donacij ter sredstev,
+dodeljenih za obnovo iz državnega in občinskih proračunov na podlagi drugih
+predpisov, ni večja od vseh sredstev, potrebnih za obnovo stvari.
(8) Pri odločanju o višini sredstev za
odpravo posledic nesreč na stvari, ki je namenjena izvajanju gospodarske
dejavnosti in sredstev za odpravo posledic v gospodarstvu, ter pri izvajanju
@@ -228,9 +227,11 @@ izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč ni večja od
zmanjšanja vrednosti letne kmetijske proizvodnje, ki je nastalo zaradi posledic
naravne nesreče.
(10) Pri odločanju o višini sredstev za
-odpravo posledic škode v gospodarstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih
-po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih
-iz državnega proračuna in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.
+odpravo posledic škode v gospodarstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev,
+dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega
+zneska, prejetih donacij ter
+sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih proračunov, ni večja
+od dejanske škode.
6. člen
(prepovedi)
(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč se
@@ -330,10 +331,10 @@ komisiji za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa predstavnik ministrstva,
pristojnega za gospodarstvo.
(6) Vlada imenuje za vsakega člana komisij
iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena tudi njegovega namestnika,
-ki je predstavnik istega ministrstva, kakor je član komisije, Kmetijsko gozdarska
-zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije
-pa imenujejo namestnika člana komisije, ki je njihov predstavnik v komisiji iz
-tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
+ki je predstavnik istega ministrstva, kakor je član komisije, Kmetijsko
+gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica
+Slovenije pa imenujejo namestnika člana komisije, ki je njihov predstavnik v
+komisiji iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
8. člen
(naloge komisij)
(1) Naloge komisije za odpravo posledic
@@ -352,8 +353,8 @@ dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
-
spremljanje ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh,
-
-izdelava poročila o porabi sredstev, dodeljenih za odpravo posledic posamezne
-naravne nesreče,
+izdelava poročila o porabi sredstev, dodeljenih za odpravo posledic
+posamezne naravne nesreče,
-
dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za naravne
vire, o izvedbi programov odprave posledic nesreče,
@@ -416,8 +417,8 @@ odločanje po tem zakonu.
(4) Komisije o svojem delu izdelajo letna
poročila in jih predložijo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto
ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, ministrstvu, pristojnemu za
-kmetijstvo, in ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ti pa s poročili
-seznanijo vlado.
+kmetijstvo, in ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ti pa s poročili seznanijo
+vlado.
(5) Kritje materialnih stroškov in
strokovno-administrativna dela za komisijo za odpravo posledic nesreč
zagotavlja ministrstvo, pristojno za naravne vire, za komisijo za odpravo
@@ -428,8 +429,8 @@ minister, pristojen za kmetijstvo, in minister pristojen za gospodarstvo,
predpišejo način delovanja komisij, roke za izdelavo mnenj, način potrjevanja
programov za odpravo posledic, način potrjevanja višine sredstev ali način
potrjevanja ocene škode za posameznega upravičenca, če gre za odpravo posledic
-škode v kmetijstvu in v gospodarstvu, potrebnih za izvedbo posameznega ukrepa
-iz programa odprave posledic, in druge zadeve, pomembne za poslovanje komisij.
+škode v kmetijstvu in v gospodarstvu, potrebnih za izvedbo posameznega ukrepa iz
+programa odprave posledic, in druge zadeve, pomembne za poslovanje komisij.
9. člen
(javnost podatkov)
(1) Podatki o stvareh, za obnovo katerih so
@@ -1778,14 +1779,17 @@ porabo sredstev.
presegati 100 milijonov eurov. Posamezni upravičenec lahko prejme garancijo, če
iz dokumentacije izhaja finančna sposobnost posojilojemalca za vračilo
posojila. Garancijska shema je na voljo do porabe sredstev oziroma do dveh let
-po oblikovanju. Sredstva se štejejo za porabljena, ko je financiranje končnemu
-prejemniku odobreno s sklepom posojilodajalca. Neporabljena sredstva se po
-izteku roka za porabo vrnejo v proračun. V primeru, ko porabljena sredstva niso
-črpana s strani končnih prejemnikov, se delež sredstev garancije, ki odpade na ta
-sredstva, vrnejo v proračun v roku enega leta od dne, ko črpanje teh sredstev s
-strani končnih prejemnikov ni bilo več mogoče. Morebitni donosi iz upravljanja
-sredstev sklada upravljavec sklada pripiše vrednosti sklada. Ukrep ob
-ustanovitvi predvidi enkratno porabo sredstev.
+po oblikovanju garancijske
+sheme. Sredstva se štejejo za porabljena, ko je
+financiranje končnemu prejemniku odobreno s sklepom posojilodajalca.
+Neporabljena sredstva se po izteku roka za porabo vrnejo v proračun. V primeru,
+ko porabljena sredstva niso črpana s strani končnih prejemnikov, se delež
+sredstev garancije, ki odpade na ta sredstva, vrnejo v proračun v roku enega
+leta od dne, ko črpanje teh sredstev s strani končnih prejemnikov ni bilo več
+mogoče. Morebitni donosi iz upravljanja sredstev garancijske
+sheme finančna institucija iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF pripiše
+vrednosti garancijske sheme. Ukrep ob ustanovitvi predvidi
+enkratno porabo sredstev.
(5) Za oblikovanje instrumentov finančnega
inženiringa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pripravi načrt izvajanja
finančnih instrumentov ter ključne elemente finančnega inženiringa v skladu z
@@ -1808,22 +1812,22 @@ notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187,
str. 1, z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije
(EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU)
št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim
-trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi
-nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in
-trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z
-notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne
-30. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU),
-Uredbo 2022/2472/EU, Uredbo Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra
-2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s
-proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture,
-za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju
-Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 82), ali
-po pravilu de minimis.
+trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o
+razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo,
+predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za
+združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L
+št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba
+651/2014/EU), Uredbo 2022/2472/EU, Uredbo Komisije (EU) 2022/2473 z dne
+14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se
+ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in
+proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107
+in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12.
+2022, str. 82), ali po pravilu de minimis.
(9) Pri odločanju o višini kredita ali
garancije za odpravo posledic naravnih nesreč je treba zagotoviti, da vsota
sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo
-zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in
-občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.
+zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih
+proračunov, ni večja od dejanske škode.
(10) Če pristojni organ ugotovi, da škoda
ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč po tem zakonu v
nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravičencu določi rok za vračilo prekomerno
@@ -1844,8 +1848,7 @@ določa zakon, ki ureja upravni postopek, vsebovati tudi:
-
podatke o upravičencu,
-
-natančen opis razloga oziroma namena za dodelitev sredstev državnega
-proračuna,
+natančen opis razloga oziroma namena za dodelitev sredstev državnega proračuna,
-
obrazložitev izračuna višine dodeljenih sredstev državnega proračuna,
-
@@ -1882,10 +1885,10 @@ in 37. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12,
130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23).
(2) Če pristojni organ ugotovi, da škoda ni
bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč po tem zakonu v
-nasprotju z desetim odstavkom 5. člena tega zakona, v odločbi določi rok za
-vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete
-pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po
-zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
+nasprotju z desetim odstavkom 5. člena tega zakona, v odločbi določi rok
+za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno
+prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne
+obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
(3) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč po
tem zakonu, mora, če je pri njem ali pri osebah, ki skupaj z upravičencem
delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka
@@ -1911,12 +1914,12 @@ posredovanja podatkov iz tega odstavka določi pristojni organ.
podatkov)
(1) Pri dodeljevanju sredstev državnega
proračuna in nadzoru nad njihovo uporabo pridobita ministrstvo, pristojno za
-naravne vire, ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
-in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, osebne in druge podatke od
+naravne vire, ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi
+nesrečami in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, osebne in druge podatke od
upravljalcev naslednjih zbirk:
-
-osebno ime, datum rojstva in stalno ali začasno prebivališče iz
-centralnega registra prebivalstva,
+osebno ime, datum rojstva in stalno ali začasno prebivališče iz centralnega
+registra prebivalstva,
-
osebno ime lastnikov zemljišč iz zemljiškega katastra,
-
@@ -1978,8 +1981,8 @@ se ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(ogroženo območje)
(1) O nadomestitvi objektov se v programu
odprave posledic naravne nesreče odloči na podlagi določitve ogroženega območja
-na vplivnem območju naravne nesreče in predpisanih pogojev ter omejitev za
-graditev objektov na takih območjih.
+na vplivnem območju naravne nesreče in predpisanih pogojev ter omejitev za graditev
+objektov na takih območjih.
(2) Ogroženo območje na vplivnem območju
poplave sta predvsem poplavno in erozijsko območje, na vplivnem območju
zemeljskega plazu plazljivo območje in na vplivnem območju snežnega plazu
@@ -2054,9 +2057,9 @@ objektov na vplivnem območju naravne nesreče.
54. člen
(razlastitev nepremičnin)
Razlastitev nepremičnin v javno korist
-zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena na vplivnem
-območju naravne nesreče se izvede na način in po postopku, kot to določajo
-predpisi o urejanju prostora.
+zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena na vplivnem območju
+naravne nesreče se izvede na način in po postopku, kot to določajo predpisi o
+urejanju prostora.
7. GRADNJA OBJEKTOV
55. člen
(pridobitev gradbenih in uporabnih
@@ -2078,10 +2081,10 @@ odpravo posledic nesreč (v nadaljnjem besedilu: upravičeni investitor).
57. člen
(upravni organ, pristojen za gradbene
zadeve)
-Upravni organ, pri katerem se vlagajo zahteve
-za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnje oziroma dela, ki so v zvezi z
-gradnjami iz 55. člena tega zakona, in zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja
-za takšne objekte, je krajevno pristojna upravna enota.
+Upravni organ, pri katerem se vlagajo
+zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnje oziroma dela, ki so v zvezi
+z gradnjami iz 55. člena tega zakona, in zahteve za izdajo uporabnega
+dovoljenja za takšne objekte, je krajevno pristojna upravna enota.
58. člen
(pridobitev gradbenega dovoljenja)
(1) Šteje se, da objekti, ki so potrebni za
@@ -2194,10 +2197,10 @@ obsega nadzorstvo glede izpolnjevanja pogojev za upravičenost oseb do sredstev
za odpravo posledic nesreč in do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu ter
nadzorstvo glede namenske rabe dodeljenih sredstev, če gre za odpravo posledic
naravnih nesreč.
-(2) Inšpekcijski nadzor upravičencev do
-sredstev za odpravo posledic nesreč izvajajo inšpektorji ministrstva,
-pristojnega za naravne vire in prostor, upravičencev do sredstev za odpravo
-škode v kmetijstvu pa inšpektorji ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
+(2) Inšpekcijski nadzor upravičencev do sredstev
+za odpravo posledic nesreč izvajajo inšpektorji ministrstva, pristojnega za
+naravne vire in prostor, upravičencev do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu
+pa inšpektorji ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
10. KAZENSKI DOLOČBI
66. člen
(prekršek)
@@ -2245,9 +2248,9 @@ veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
-Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o odpravi
-posledic naravnih nesreč – ZOPNN-A (Uradni list RS, št. 98/05) vsebuje naslednjo prehodno in
-končno določbo:
+Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o
+odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-A (Uradni list RS, št. 98/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno
+določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
Določbe 5. člena tega zakona se uporabljajo
@@ -2298,8 +2301,8 @@ naravnih nesreč pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Proračunska sredstva za odpravo
posledic škode na stvareh, v kmetijstvu oziroma v gospodarstvu, ki so na dan
uveljavitve tega zakona še razpoložljiva, ter sredstva državne proračunske
-rezerve, se lahko prenesejo v proračunski sklad Odprava posledic nesreč (v nadaljnjem
-besedilu: sklad), o čemer odloči vlada s sklepom.
+rezerve, se lahko prenesejo v proračunski sklad Odprava posledic nesreč (v
+nadaljnjem besedilu: sklad), o čemer odloči vlada s sklepom.
(3) Sklad, ki se ustanovi za namen odprave
posledic naravnih nesreč do odprave posledic poslednje naravne nesreče, katerih
financiranje bremeni sklad, in ga upravlja ministrstvo, pristojno za finance,
@@ -2439,9 +2442,9 @@ kreditni pogodbi.
odstavek tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec dogovorita drugače.
(6) Za veljavnost in učinke odloga
plačila po tem členu se razen sklenitve aneksa iz tretjega odstavka tega člena
-ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede ukrep po tem
-zakonu, ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne
-določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti
+ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede ukrep po tem zakonu,
+ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe
+v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti
iz kreditne pogodbe.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega
člena lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem
@@ -2460,9 +2463,9 @@ pomoč v gospodarstvu)
nastale škode v gospodarstvu zaradi posledic poplav v avgustu 2023 odloči o
dodelitvi predplačila sredstev gospodarstvu na podlagi predhodnega programa
odprave posledic naravne nesreče, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za
-gospodarstvo, na podlagi predhodne ocene škode, za katero pridobi ocenjene podatke
-o oceni škode v gospodarstvu s strani gospodarskih in obrtnih zbornic ali s
-strani oškodovancev. Predhodni program odprave posledic naravne nesreče
+gospodarstvo, na podlagi predhodne ocene škode, za katero pridobi ocenjene
+podatke o oceni škode v gospodarstvu s strani gospodarskih in obrtnih zbornic
+ali s strani oškodovancev. Predhodni program odprave posledic naravne nesreče
predloži vladi minister, pristojen za gospodarstvo.
(2) Predplačilo sredstev se lahko dodeli
upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo
@@ -2492,8 +2495,8 @@ naravne nesreče
(upravičenci do
nadomestil)
(1) Delavec, ki ne more opravljati dela
-zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023, je upravičen do
-nadomestila plače v skladu s tem zakonom.
+zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023, je upravičen do nadomestila
+plače v skladu s tem zakonom.
(2) Kot odsotnost zaradi višje sile zaradi
posledic naravne nesreče v skladu s prejšnjim odstavkom se šteje nezmožnost
prihoda na delo, nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj
@@ -2551,8 +2554,8 @@ povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obl
pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v
15 dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do
povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona,
-oziroma v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi
-posledic naravne nesreče.
+oziroma v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi posledic
+naravne nesreče.
(2) V primeru uveljavljanja povračila
nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi
posledic naravne nesreče, delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži
@@ -2564,8 +2567,8 @@ pristojno za delo.
nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil
plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil
plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog,
-razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja
-sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev odločbe in nadzor nad njenim
+razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev,
+spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev odločbe in nadzor nad njenim
izvajanjem.
23. člen
(višina in
@@ -2577,10 +2580,10 @@ Republika Slovenija povrne v celoti.
iz prejšnjega odstavka se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu
ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na
podlagi tega podpoglavja.
-(3) Delodajalcu pripada povračilo izplačanih
-nadomestil plače zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče za dejansko
-mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene
-z zakonom.
+(3) Delodajalcu pripada povračilo
+izplačanih nadomestil plače zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče
+za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste
+dni, določene z zakonom.
(4) Zavod delodajalcu ne poravna
obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do
njih upravičeni.
@@ -2792,9 +2795,9 @@ višino nadomestila plače.
čakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v
ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve v skladu z zakonom,
ki ureja trg dela.
-(7) V času dela s polnim delovnim časom
-delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja
-v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
+(7) V času dela s polnim delovnim časom delavec
+ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu
+z zakonom, ki ureja trg dela.
(8) Če se delavec na podlagi soglasja
delodajalca vključi v ukrepe iz šestega odstavka tega člena, je ne glede na
prvi odstavek tega člena višina nadomestila plače določena v višini, kot je
@@ -2803,8 +2806,8 @@ list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16,
15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A,
202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1).
34. člen
-(višina nadomestila
-plače)
+(višina
+nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na
delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja
delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz
@@ -2818,15 +2821,15 @@ povračila nadomestila plače)
Republika Slovenija zagotovi višino delnega
povračila nadomestila plače iz 31. člena tega zakona v višini 80 %
nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki
-Sloveniji za mesec maj 2023. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije
-Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki
+Sloveniji za mesec maj 2023. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika
+Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki
delodajalca (bruto II).
36. člen
(delavci s
pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno
-čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega
-čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o
+čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja
+na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o
zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti
ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo
plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
@@ -2866,9 +2869,9 @@ katerim je uveden postopek stečaja ali ki je v likvidacijskem postopku.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena
delodajalec priloži:
-
-izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da v
-obdobju, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, zaradi
-posledic poplav ne more zagotavljati dela delavcem,
+izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da v obdobju,
+za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, zaradi posledic
+poplav ne more zagotavljati dela delavcem,
-
dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
-
@@ -2879,9 +2882,9 @@ prejema popolne vloge z odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upra
spor.
(5) Odločba iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna in
-višino delnega povračila nadomestila plače, vsebino zahtevkov za delno povračilo
-nadomestila plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za
-povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in
+višino delnega povračila nadomestila plače, vsebino zahtevkov za delno
+povračilo nadomestila plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka
+za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in
poročanje, sankcije za kršitev odločbe ter nadzor nad izvajanjem odločbe.
(6) Delno povračilo nadomestila plače,
razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca,
@@ -2929,9 +2932,9 @@ od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način
uveljavljanja pravic na podlagi tega podpoglavja, na katerih mora delodajalec
prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za
ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
-(4) Podatki, ki jih pridobi zavod na podlagi
-tega podpoglavja, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let
-po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
+(4) Podatki, ki jih pridobi zavod na
+podlagi tega podpoglavja, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se
+deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega
odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo
poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma
@@ -2944,9 +2947,9 @@ delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila
izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo na podlagi
tega podpoglavja mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
-(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec
-ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to
-delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
+(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka
+delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega
+časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
(3) Delodajalec v obdobju prejemanja
delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o
zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje
@@ -3015,15 +3018,15 @@ dodelitve državne pomoči)
(1) Ukrepi iz tega podpoglavja se izvajajo
v skladu s 50. členom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne
17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z
-notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187, str. 1,
-z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z
-dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o
-razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi
-členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih
-vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem
-ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim
-trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6.
-2023, str. 1).
+notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187,
+str. 1, z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije
+(EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU)
+št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim
+trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o
+razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo,
+predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za
+združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L
+št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1).
(2) Pri odločanju o višini povračila
nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile
zaradi posledic naravne nesreče in nadomestila plače delavcem na začasnem
@@ -3094,22 +3097,22 @@ uveljavitev delnega povračila nadomestila plače izplačal vsa nadomestila pla
6.
v roku ne obvesti FURS o obveznosti vrnitve sredstev (osmi odstavek
40. člena).
-(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se
-kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz
+(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje
+delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se
-kaznuje delodajalec samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
-opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+kaznuje delodajalec samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
+samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Začasni ukrep pomoči za samozaposlene
47. člen
(upravičenci)
-(1) Upravičenec do pomoči za samozaposlene
-je oseba, ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do
-uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne
-more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah v
+(1) Upravičenec do pomoči za samozaposlene je
+oseba, ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve
+tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more
+opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah v
avgustu 2023, in sicer:
-
samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno
@@ -3133,10 +3136,9 @@ uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 –
ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP) registrirani v razvidu samozaposlenih v
kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in
-invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 760 eurov na
-mesec. Pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov
-delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 1.020
-eurov na mesec.
+invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 760 eurov na mesec.
+Pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za
+obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 1.020 eurov na mesec.
(3) Če upravičenec iz prvega odstavka tega
člena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16.,
17. člena in petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni
@@ -3149,11 +3151,11 @@ polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi
upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek
-sorazmernost dela pomoči za samozaposlene ne velja za upravičence, ki so do
-polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena
-ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno
-pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali
-petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.
+sorazmernost dela pomoči za samozaposlene ne velja za upravičence, ki so do polnega
+zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2,
+razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno pokojninsko in
+invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali petega odstavka
+25. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.
(5) Do izplačila pomoči za samozaposlene iz
drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena,
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v
@@ -3218,8 +3220,8 @@ od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarov
za starševsko varstvo.
(4) Subjekt, ki je uveljavil pomoč za
samozaposlene, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do
-izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev,
-izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu,
+izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil
+nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu,
izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem seznaniti FURS. Prejeta
sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi
zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do
@@ -3352,4 +3354,580 @@ novega a44.a člena zakona je dva meseca od potrditve ocene neposredne škode.
(veljavnost
zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o interventnih ukrepih za odpravo
+posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 – ZIUOPZP (Uradni list RS,
+št. 95/23) spreminja naslov poglavja »INTERVENTNI
+UKREPI PO POPLAVAH V AVGUSTU 2023« Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH IN ZEMELJSKIH PLAZOVIH V AVGUSTU
+2023«;
+spreminja 14. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»14. člen
+(vsebina
+poglavja in veljavnost ukrepov)
+To poglavje ureja interventne ukrepe za
+odpravo posledic poplav in
+zemeljskih plazov (v nadaljnjem besedilu: poplave) v
+avgustu 2023.
+Ukrepi iz tega poglavja veljajo do
+31. decembra 2023, če ni pri posameznem ukrepu določeno drugače.«;
+spreminja 17. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»17. člen
+(odlog plačila
+obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom)
+(1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica
+je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki preko javnih
+razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko zaradi okoliščin,
+povezanih s posledicami poplav v avgustu 2023, odobri kreditojemalcu odlog
+plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne
+obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila,
+še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve tega zakona. Do ukrepa so upravičeni vsi
+kreditojemalci javnih skladov.
+(2) Kreditojemalec naslovi na javni
+sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do
+31. decembra 2023. Vlogo
+lahko predložijo vsi kreditojemalci javnega sklada, ki so oškodovani zaradi
+posledic poplav v avgustu 2023. V vlogi mora kreditojemalec
+pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav v avgustu 2023, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po
+kreditni pogodbi.
+(3) Javni sklad in kreditojemalec se z
+aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga plačila obveznosti
+iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni
+sklad izvede ne glede na določbe javnega razpisa ali javnega poziva, po katerem
+je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti
+po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. V času trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb
+javnim skladom se obresti in drugi stroški ne obračunavajo in plačujejo.
+(4) Končni datum zapadlosti kreditne
+pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost
+pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na
+izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku
+obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami
+aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h
+kreditni pogodbi.
+(5) Ne glede na tretji in četrti
+odstavek tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec dogovorita drugače.
+(6) Za veljavnost in učinke odloga
+plačila po tem členu se razen sklenitve aneksa iz tretjega odstavka tega člena
+ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede ukrep po tem
+zakonu, ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne
+določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti
+iz kreditne pogodbe.
+(7) Ne glede na prvi odstavek tega
+člena lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem
+svojih obveznosti že pred poplavami v avgustu 2023, vendar ne več kot 90 dni,
+na podlagi vloge za reprogram kreditne pogodbe zapadle neporavnane obveznosti
+reprogramira tako, da se poveča višina posameznih obrokov.
+(8) Za kreditojemalce, ki opravljajo
+pridobitno dejavnost, se ukrep iz tega člena izvaja v skladu s priglašeno shemo
+po pravilu »de minimis«:
+-
+za kredite na področju gospodarstva v skladu z Uredbo Komisije (EU)
+št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108
+Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. 352 z
+dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU)
+2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v
+zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU)
+št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi
+prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3),
+-
+za kredite na področju kmetijstva v skladu z Uredbo Komisije (EU)
+št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108
+Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju
+(UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z
+Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k
+Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo
+določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna
+Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega
+Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022,
+str. 55), in
+-
+za kredite na področju ribištva v skladu z Uredbo Komisije (EU)
+št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108
+Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in
+akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič
+spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2514 z dne 14. decembra 2022 o
+spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede njenega obdobja uporabe (UL L
+št. 326 z dne 21. 12. 2022, str. 8).«;
+spreminja 18. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»18. člen
+(predplačila za
+pomoč v gospodarstvu)
+(1) Vlada lahko za preprečitev povečanja že
+nastale škode v gospodarstvu zaradi posledic poplav v avgustu 2023 odloči o
+dodelitvi predplačila sredstev gospodarstvu na podlagi predhodnega programa
+odprave posledic naravne nesreče, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za
+gospodarstvo, na podlagi predhodne ocene škode, za katero pridobi ocenjene
+podatke o oceni škode v gospodarstvu s strani gospodarskih in obrtnih zbornic
+ali s strani oškodovancev. Predhodni program odprave posledic naravne nesreče
+predloži vladi minister, pristojen za gospodarstvo.
+(2) Predplačilo sredstev se lahko dodeli
+upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo
+oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne
+nesreče največ do višine 10 % prehodne ocene iz prvega odstavka tega
+člena.
+(3) Predhodni program odprave posledic
+naravne nesreče vsebuje predhodno oceno škode pri posameznem upravičencu,
+predlog višine dodelitve sredstev posameznemu upravičencu ter predlog nujnih
+ukrepov pri odpravi posledic naravne nesreče. Predhodni program odprave
+posledic naravne nesreče postane sestavni del programa odprave posledic naravne
+nesreče iz 44.c člena zakona.
+(4) Prejemniki sredstev iz drugega odstavka
+tega člena poročajo ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo, o porabi prejetih
+sredstev v 12 mesecih od prejema sredstev po predhodnem programu odprave
+posledic naravnih nesreč iz prejšnjega odstavka in sredstev po programu odprave
+posledic naravne nesreče iz 44.c člena zakona. Poročilu morajo biti predložena
+ustrezna dokazila o porabi sredstev.
+(5) Ne glede na drugi odstavek 35. člena
+Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni
+list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I) se predplačilo iz tega člena
+izvede na podlagi odločbe in brez zavarovanja z bančno garancijo.
+(6) Sredstva iz prvega
+odstavka tega člena se zagotovijo v okviru sredstev državne proračunske rezerve
+in v okviru sredstev splošne proračunske rezervacije.«;
+spreminja 30. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»30. člen
+(začasni ukrep
+na področju plačane odsotnosti prostovoljca)
+(1) Ne glede na 165. člen Zakona o
+delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 –
+ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 –
+ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1) in
+41. člen Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90,
+2/91-I, 5/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99,
+56/02 – ZJU in 8/20) ima prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru
+prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem
+delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav v avgustu 2023.
+(2) Prostovoljec izkazuje upravičenost do
+odsotnosti iz prejšnjega odstavka na podlagi potrdila prostovoljske
+organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.
+(3) Izplačana nadomestila plač
+prostovoljcev iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija povrne v
+celoti.
+(4) Delodajalec zahteva povračilo
+izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka z vsemi prispevki in
+davki, ki bremenijo plačo, pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje
+po postopku v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
+ki urejajo pravico do nadomestila plače ter način izplačevanja nadomestil.«;
+spreminja 31. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»31. člen
+(namen ukrepa
+in upravičenci)
+(1) Pravico do delnega povračila
+nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak
+delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust
+2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav v avgustu 2023,
+razen:
+-
+neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna
+občine,
+-
+delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada
+v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan
+2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,
+-
+tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
+predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije
+Evropske unije v Republiki Sloveniji.«;
+spreminja 38. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list RS,
+št. 88/23) tako, da se glasi:
+»38. člen
+(postopek in
+način uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače)
+(1) Delodajalec uveljavi pravico do delnega
+povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja z vlogo, ki jo vloži v
+elektronski obliki pri zavodu v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje
+na delo.
+(2) Pravice do povračila izplačanih
+nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim
+je uveden postopek stečaja ali ki je v likvidacijskem postopku.
+(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena
+delodajalec priloži:
+-
+izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da v
+obdobju, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, zaradi
+posledic poplav v avgustu 2023 ne more zagotavljati dela delavcem,
+-
+dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
+-
+izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa
+nadomestila plače.
+(4) Zavod odloči o vlogi v 15 dneh od
+prejema popolne vloge z odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni
+spor.
+(5) Odločba iz prejšnjega odstavka mora
+vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna in
+višino delnega povračila nadomestila plače, vsebino zahtevkov za delno
+povračilo nadomestila plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka
+za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in
+poročanje, sankcije za kršitev odločbe ter nadzor nad izvajanjem odločbe.
+(6) Delno povračilo nadomestila plače,
+razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca,
+se delodajalcu na podlagi vloženega zahtevka za povračilo izplačuje mesečno, v
+sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu
+izplačila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja.
+(7) Delodajalcu pripada povračilo
+nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen
+in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko
+delal.
+(8) Delodajalec mora zahtevek za delno
+povračilo nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja na podlagi predhodno
+izdane odločbe o delnem povračilu nadomestila plače vložiti najpozneje do
+30. junija 2024.
+(9) Če je delodajalec napotil delavce na
+začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, lahko vloži vlogo iz
+prvega odstavka tega člena v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.«;
+spreminja 40. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»40. člen
+(obveznosti
+delodajalca)
+(1) V obdobju prejemanja povračila
+izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo na podlagi
+tega podpoglavja mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
+(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka
+delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega
+časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
+(3) Delodajalec v
+obdobju prejemanja in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega
+povračila nadomestila plače, ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila
+nadomestila plače, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
+poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali
+odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov,
+razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3.
+avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega
+povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja. Delodajalec ne more
+uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega
+roka.
+(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s
+prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti
+vrniti.
+(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal
+sredstva v skladu s tem podpoglavjem, prejeta sredstva vrne v celoti, če začne
+postopke likvidacije na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
+-
+prejemanja sredstev ali
+-
+po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja
+sredstev.
+(6) Delodajalec, ki je prejel delno
+povračilo nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja, prejeta sredstva vrne
+v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično
+izjavo iz prve ali tretje alineje tretjega odstavka 38. člena tega zakona.
+(7) O vračilu prejetih sredstev na podlagi
+četrtega, petega in šestega odstavka tega člena odloči zavod z odločbo. Zoper
+odločbo o vračilu prejetih sredstev ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
+Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj
+z obrestmi v višini zakonsko določenih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema
+povračila nadomestila plače do dneva vračila.
+(8) Delodajalec, ki je prejel delno
+povračilo nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja, mora v primeru, če je
+od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali
+lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za
+poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o
+tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva
+mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi
+obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih
+obresti, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače do
+dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev
+iz tega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki
+ureja davčni postopek.
+(9) Če obveznost vračila delnega povračila
+nadomestila plače iz tega člena ni plačana v roku, določenem s tem zakonom, se
+prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni
+postopek.«;
+spreminja 47. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»47. člen
+(upravičenci)
+(1) Upravičenec do pomoči za samozaposlene
+je oseba, ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do
+uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne
+more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah v
+avgustu 2023, in sicer:
+-
+samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno
+pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona
+o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 –
+uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1; v
+nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),
+-
+družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge
+ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve tega zakona v
+obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi
+16. člena ZPIZ-2, in
+-
+kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in
+invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka
+25. člena ZPIZ-2.
+(2) Pomoč za samozaposlene iz prejšnjega
+odstavka znaša 1.200 eurov na mesec za avgust, september, oktober, november in
+december 2023. Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o
+uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 –
+uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 –
+ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP) registrirani v razvidu samozaposlenih v
+kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in
+invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 760 eurov na
+mesec. Pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov
+delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 1.020
+eurov na mesec.
+(3) Če upravičenec iz prvega odstavka tega
+člena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16.,
+17. člena in petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni
+vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega
+dela pomoči za samozaposlene po prejšnjem odstavku glede na delež vključitve v
+obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do
+polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v obvezno
+pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega
+zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje
+povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
+v posameznem mesecu.
+(4) Ne glede na prejšnji odstavek
+sorazmernost dela pomoči za samozaposlene ne velja za upravičence, ki so do
+polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena
+ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno pokojninsko
+in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali petega
+odstavka 25. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.
+(5) Do izplačila pomoči za samozaposlene iz
+drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena,
+ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v
+skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima
+na dan vložitve izjave
+neplačane obveznosti v višini 50 eurov ali več in nima predloženih vseh
+obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih
+pet let do dne oddaje izjave.
+(6) Pomoč za samozaposlene je oproščena
+plačila vseh davkov in prispevkov.
+(7) Pomoč za samozaposlene iz drugega
+stavka drugega odstavka tega člena se ne upošteva v dohodkovni cenzus iz 85.
+člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št.
+77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17,
+21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP).«;
+spreminja 48. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»48. člen
+(izplačilo)
+(1) Za izplačilo pomoči za samozaposlene upravičenec
+iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s
+katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi
+posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v
+bistveno zmanjšanem obsegu.
+(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega
+odstavka na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje drugi odstavek
+50. člen tega zakona.
+(3) Upravičenec
+vloži izjavo do zadnjega dne v mesecu v septembru, oktobru, novembru, decembru
+2023 oziroma januarju 2024 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev
+skupaj za obdobje od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023. Izplačilo se izvede
+desetega v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.
+(4) Upravičenec iz prvega odstavka
+prejšnjega člena prejme pomoč za samozaposlene za posamezni mesec od avgusta
+2023 do decembra 2023. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže
+seštevek pomoči za samozaposlene za posamezne mesece.
+(5) Upravičenec iz prejšnjega člena
+predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do
+31. januarja 2024.
+Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
+(6) Pomoči za samozaposlene za avgust,
+september, oktober, november in december 2023 iz drugega odstavka prejšnjega
+člena po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena izplača FURS.«;
+spreminja 50. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»50. člen
+(vračilo pomoči
+za samozaposlene)
+(1) Izjava upravičenca, da zaradi posledic
+poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno
+zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja.
+(2) Šteje se, da upravičenec zaradi
+posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v
+bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2023 zaradi
+posledic poplav v avgustu 2023 upadli za več kot 25 %
+glede na leto 2022. Če ni posloval v celotnem letu 2022 oziroma 2023, je do
+pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni
+prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 znižali za več kot 25 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu
+2022 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo
+povprečni mesečni prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplave v avgustu 2023
+znižali za več kot 25 % glede na povprečne
+mesečne prihodke v letu 2023 do 31. julija 2023. Če pogoj iz tega odstavka
+ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
+(3) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke
+po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki
+od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja
+za starševsko varstvo.
+(4) Subjekt, ki je uveljavil pomoč za
+samozaposlene, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do
+izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev,
+izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost
+poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem seznaniti
+FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko
+določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega
+zakona do dneva vračila.
+(5) Subjekt, ki je uveljavil pomoč za
+samozaposlene in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo
+pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od
+dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za
+obdobje drugega polletja 2023, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od
+dohodkov iz dejavnosti za leto 2023 in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh
+od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske
+zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
+(6) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz
+drugega odstavka 47. člena tega zakona izvaja FURS v skladu z zakonom, ki
+ureja davčni postopek.«;
+spreminja 54. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»54. člen
+(likvidnostni
+ukrep na področju gospodarstva)
+(1) Ne glede na 49. člen Zakona o
+pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (Uradni list RS,
+št. 163/22 in 15/23; v nadaljnjem besedilu: ZPGOPEK) se lahko sredstva iz
+četrtega odstavka 49. člena ZPGOPEK namenijo za likvidnostni ukrep za
+odpravo posledic po poplavah v avgustu 2023 v gospodarstvu.
+(2) Ne glede na drugi odstavek
+50. člena ZPGOPEK se lahko sredstva namenijo za likvidnostni ukrep za
+odpravo posledic po poplavah v avgustu 2023 v gospodarstvu.«;
+spreminja 56. člen Zakona o spremembah in
+dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F (Uradni list
+RS, št. 88/23) tako, da se glasi:
+»56. člen
+(pogodbene
+kazni v primerih odprave posledic poplav v avgustu 2023)
+(1) V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju
+storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z
+državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami,
+javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi
+osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije
+ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo
+blaga, ki predstavlja opremo, potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu
+2023, se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi
+zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za šest
+mesecev.
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
+določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni
+roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana
+oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU
+regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. 12. 2023.«;
+dodaja 57.a, 57.b, 57.c in 57.č člen Zakona o
+spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F
+(Uradni list RS, št. 88/23), ki se glasijo:
+»57.a člen
+(kazenske
+določbe na področju kreditnih obveznosti)
+(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se
+kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki
+samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke v vlogi iz
+drugega odstavka 17. člena tega zakona.
+(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se
+kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba,
+samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
+dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se
+kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
+posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
+prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+(4) Za prekršek iz tega člena se sme v
+hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
+globe, določene v tem členu.
+57.b člen
+(kazenska
+določba na področju predplačil gospodarstvu)
+(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se
+kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki
+samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke iz prvega odstavka
+18. člena tega zakona.
+(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se
+kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba, samostojni
+podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če
+stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se
+kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
+posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
+prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+(4) Za prekršek iz tega člena se sme v
+hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
+globe, določene v tem členu.
+57.c člen
+(kazenska
+določba na področju pomoči za samozaposlene)
+(1) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se za
+prekršek kaznuje samozaposlena oseba, ki predloži neresnično izjavo iz prvega odstavka
+48. člena tega zakona.
+(2) Za prekršek iz tega člena se sme v
+hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
+globe, določene v tem členu.
+57.č člen
+(kazenska
+določba za začasni ukrep na področju enkratne solidarnostne pomoči)
+(1) Ne glede na zakon, ki ureja prekrške,
+se z globo od 800 do 10.000 eurov kaznuje za prekršek delojemalec, če
+delodajalcu za namen davčne obravnave enkratne solidarnostne pomoči iz
+52. člena tega zakona posreduje neresnične podatke glede hujše škode, nastale
+zaradi poplav in plazov.
+(2) Z globo od 1.600 do 20.000 eurov se kaznuje
+za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
+opravlja dejavnost, z globo od 2.400 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek
+pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
+šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z
+globo od 6.400 do 60.000 eurov, če v nasprotju s prejšnjim odstavkom izplača
+enkratno solidarnostno pomoč.
+(3) Z globo v višini od 800 do 8.000 eurov
+se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
+samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno
+opravlja dejavnost oziroma odgovorna oseba pravne osebe.«;
+ter vsebuje naslednjo končno določbo:
+»173. člen
+(začetek
+veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih
+ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 –
+ZIUOPZP-A (Uradni list RS, št. 117/23) spreminja 56. člen Zakona o
+spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F
+(Uradni list RS, št. 88/23 in 95/23-ZIUOPZP) tako, da se glasi:
+»56. člen
+(pogodbene
+kazni v primerih odprave posledic poplav v avgustu 2023)
+(1) V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju
+storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti, ki so bili
+prizadeti v poplavah in plazovih v avgustu 2023 ali sodelujejo v odpravi
+posledic poplav in plazov, sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi
+lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in
+javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni
+uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na
+podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo,
+potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se v obdobju do
+31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne
+uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za najdlje šest
+mesecev.
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
+določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni
+roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana
+oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU
+regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. decembra 2023, ter pri
+projektih, ki se sofinancirajo iz Načrta za okrevanje in odpornost«.«;
+ter vsebuje naslednjo končno določbo:
+»26. člen
+(začetek
+veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO3734.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO3734.yaml
index a15b6dd45d..39b2c83c0e 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO3734.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO3734.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO3734.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2023-08-10 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-11-20 23:00:00
idPredpisa: ZAKO3734
idPredpisaChng: ZAKO3734
naslov: "ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESRE\u010C (ZOPNN) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 9)"
-npbNum: 9
-path: /2023/25/2023-01-2599-2003-01-3620-npb9
-sopPredpisa: 2023-01-2599
+ besedilo \u0161t. 11)"
+npbNum: 11
+path: /2023/34/2023-01-3410-2003-01-3620-npb11
+sopPredpisa: 2023-01-3410
sopPredpisaChng: 2003-01-3620
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4008.txt b/podatki/zakoni/ZAKO4008.txt
index 9f00a60397..ce0d9230ca 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4008.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4008.txt
@@ -2,11 +2,12 @@ I. SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja individualno in kolektivno
-uresničevanje verske svobode, pravni položaj cerkva in drugih verskih skupnosti,
-postopek njihove registracije, pravice cerkva in drugih verskih skupnosti ter
-njihovih pripadnikov, pravice registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti
-ter njihovih pripadnikov in pooblastila ter pristojnosti organa, pristojnega za
-verske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
+uresničevanje verske svobode, pravni položaj cerkva in drugih verskih
+skupnosti, postopek njihove registracije, pravice cerkva in drugih verskih
+skupnosti ter njihovih pripadnikov, pravice registriranih cerkva in drugih
+verskih skupnosti ter njihovih pripadnikov in pooblastila ter pristojnosti
+organa, pristojnega za verske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pristojni
+organ).
2. člen
(verska svoboda)
(1) Verska svoboda v zasebnem in javnem
@@ -46,9 +47,9 @@ zahtevo glede na etiko cerkva in drugih verskih skupnostih.
(laičnost države in enakopravnost cerkva
in drugih verskih skupnosti)
(1) Cerkve in druge verske skupnosti
-delujejo ločeno od države in so svobodne v svojem organiziranju ter pri izvajanju
-svojih dejavnosti. Država ne sme posegati v njihovo organiziranje in delovanje,
-razen v primerih, določenih z zakonom.
+delujejo ločeno od države in so svobodne v svojem organiziranju ter pri
+izvajanju svojih dejavnosti. Država ne sme posegati v njihovo organiziranje in
+delovanje, razen v primerih, določenih z zakonom.
(2) Cerkve in druge verske skupnosti imajo
enake pravice in obveznosti. Vsaka cerkev ali druga verska skupnost je v svoji
ureditvi neodvisna in samostojna. Država se zavezuje k polnemu spoštovanju tega
@@ -261,8 +262,7 @@ oziroma druge verske skupnosti.
druge verske skupnosti odloča pristojni organ v postopku, ki ga določa ta
zakon.
(2) Za vprašanja postopka, ki niso urejena
-s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni
-postopek.
+s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
16. člen
(nepopolna zahteva)
(1) Če pristojni organ ugotovi, da zahteva
@@ -283,10 +283,10 @@ prejema popolne zahteve za registracijo odločiti o prejeti vlogi.
ugotavlja, ali cerkev ali druga verska skupnost izpolnjuje pogoje za
registracijo iz 13., 14. in 18. člena tega zakona. Pri tem se lahko pristojni
organ opre na mnenja izvedencev ustreznih strok.
-(3) Če cerkev ali druga verska skupnost izpolnjuje
-pogoje za registracijo, pristojni organ cerkev ali drugo versko skupnost vpiše
-v Register cerkva in drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji (v
-nadaljnjem besedilu: register).
+(3) Če cerkev ali druga verska skupnost
+izpolnjuje pogoje za registracijo, pristojni organ cerkev ali drugo versko
+skupnost vpiše v Register cerkva in drugih verskih skupnosti v Republiki
+Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: register).
(4) Pristojni organ v primeru, da cerkve
ali druge verske skupnosti ne vpiše v register, izda odločbo, s katero zavrne
vpis v register. Proti odločbi ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
@@ -336,8 +336,8 @@ registra;
8.
opombe.
(4) Priloge k zahtevi se vodijo kot zbirka
-listin. Za osebne podatke, ki se vodijo v zbirki listin, veljajo določbe predpisov,
-ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
+listin. Za osebne podatke, ki se vodijo v zbirki listin, veljajo določbe
+predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(5) Registrirane cerkve in druge verske
skupnosti morajo pristojnemu organu sporočiti vsako spremembo podatkov in
prilog, potrebnih za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti, v 30 dneh
@@ -475,11 +475,12 @@ in jim je poklic verskega uslužbenca edini poklic, na podlagi njihovega
pooblastila in v njihovem imenu zaprosijo za pridobitev pravice do namenske
državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za
socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost od
-osnove najmanj v višini 48 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred
-mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in
-invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno
-zavarovanje (prispevek zavarovanca). Te pravice ne morejo pridobiti verski
-uslužbenci, ki so zaposleni na podlagi določb 22. do 25. člena tega zakona. (delno
+osnove v višini 60 odstotkov
+povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa
+zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek
+zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca). Te
+pravice ne morejo pridobiti verski uslužbenci, ki so zaposleni na podlagi
+določb 22. do 25. člena tega zakona. (delno
razveljavljen)
(2) Duhovniki in redovniki imajo pravico do
namenske državne finančne pomoči iz prejšnjega odstavka, tudi če so s cerkvijo
@@ -534,10 +535,10 @@ letu po uveljavitvi tega zakona največ za pet odstotkov večje, kot je bilo prv
mesec po začetku uporabe prejšnjega člena. Če pet odstotkov ni celo število, se
število zaokroži navzgor. Vsako naslednje leto je lahko število oseb, za katere
se za posamezni mesec cerkvi ali drugi verski skupnosti izplačuje pomoč, največ
-za pet odstotkov, zaokroženo navzgor na celo število, večje od števila oseb v
-tistem mesecu prejšnjega leta, ko je bilo to število največje. Za cerkve in
-druge verske skupnosti, ki za prvi mesec po začetku uporabe prejšnjega člena
-niso pridobile pravic iz prejšnjega člena, se določbe tega odstavka smiselno
+za pet odstotkov, zaokroženo navzgor na celo število, večje od števila oseb v tistem
+mesecu prejšnjega leta, ko je bilo to število največje. Za cerkve in druge
+verske skupnosti, ki za prvi mesec po začetku uporabe prejšnjega člena niso
+pridobile pravic iz prejšnjega člena, se določbe tega odstavka smiselno
uporabljajo tako, da se letna rast števila oseb, za katere se izplačuje pomoč,
omeji na pet odstotkov.
(5) V vsakih zaporednih petih letih se
@@ -568,8 +569,8 @@ spremlja položaj cerkva in drugih verskih skupnosti;
daje strokovno pomoč in obvešča registrirane cerkve in druge verske
skupnosti o predpisih, drugih aktih in ukrepih, ki zadevajo njihovo delovanje;
3.
-vodi postopek za registracijo in register cerkva in drugih verskih
-skupnosti v skladu s 13. do 20. členom tega zakona;
+vodi postopek za registracijo in register cerkva in drugih verskih skupnosti
+v skladu s 13. do 20. členom tega zakona;
4.
izdaja izpise iz registra in podatke o stanju registra;
5.
@@ -661,10 +662,10 @@ skupnost tega ne stori v predpisanem roku, se izbriše iz registra.
(3) Registrirane cerkve in druge verske
skupnosti, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona za svoje verske uslužbence
prejemale iz državnega proračuna finančna sredstva za delno plačilo prispevkov
-za socialno varnost, so upravičene do prejemanja namenske državne finančne
-pomoči, določene v 27. in 28. členu tega zakona, in sicer za najmanj isto
-število oseb ter za isto vrsto zavarovanja, kakor decembra 2003, ne glede na
-izpolnjevanje pogojev iz četrtega in petega odstavka 27. člena tega zakona.
+za socialno varnost, so upravičene do prejemanja namenske državne finančne pomoči,
+določene v 27. in 28. členu tega zakona, in sicer za najmanj isto število oseb
+ter za isto vrsto zavarovanja, kakor decembra 2003, ne glede na izpolnjevanje
+pogojev iz četrtega in petega odstavka 27. člena tega zakona.
(4) Če je Urad Vlade Republike Slovenije za
verske skupnosti za posamezno osebo, za katero verska skupnost uveljavlja
pravico do namenske državne finančne pomoči, določene v 27. in 28. členu tega zakona, zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona nakazoval namensko finančno
@@ -706,8 +707,8 @@ uporabe tega zakona.
veljati 73.a člen Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno
prečiščeno besedilo).
36. člen
-(začetek veljavnosti
-in uporabe zakona)
+(začetek
+veljavnosti in uporabe zakona)
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi, razen 27. člena tega
@@ -755,5 +756,41 @@ Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
verski svobodi – ZVS-A (Uradni list RS, št. 100/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
-Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
-v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembi Zakona o verski svobodi –
+ZVS-B (Uradni list RS, št. 102/23) vsebuje naslednji prehodni in
+končno določbo:
+»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
+2. člen
+(uskladitev
+pomoči in izdaja odločb)
+(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo (v
+nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v 15 dneh od uveljavitve tega zakona po
+uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi uskladi višino do uveljavitve
+tega zakona verskim uslužbencem registriranih cerkva ali drugih verskih
+skupnosti že priznane namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna
+za pokritje prispevkov za socialno varnost, z višino te pomoči iz spremenjenega
+prvega odstavka 27. člena zakona.
+(2) V roku iz prejšnjega odstavka
+ministrstvo po uradni dolžnosti izda odločbe o ugotovitvi prenehanja statusa
+splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti, podeljenega na
+podlagi 2. in 7. člena Uredbe o načinu ugotavljanja kriterijev za priznanje
+statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za
+določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov
+zavarovanca za socialno varnost njihovih uslužbencev (Uradni list RS,
+št. 65/22).
+3. člen
+(prenehanje
+veljavnosti uredbe)
+Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
+veljati Uredba o načinu ugotavljanja kriterijev za priznanje statusa splošno
+koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine
+namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno
+varnost njihovih uslužbencev (Uradni list RS, št. 65/22).
+4. člen
+(začetek
+veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4008.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO4008.yaml
index e6c816b8eb..c2f618c2a5 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4008.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4008.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO4008.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2013-12-20 23:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-10-16 22:00:00
idPredpisa: ZAKO4008
idPredpisaChng: ZAKO4008
naslov: "ZAKON o verski svobodi (ZVS) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo
- \u0161t. 3)"
-npbNum: 3
-path: /2013/36/2013-01-3604-2007-01-0599-npb3
-sopPredpisa: 2013-01-3604
+ \u0161t. 4)"
+npbNum: 4
+path: /2023/28/2023-01-2874-2007-01-0599-npb4
+sopPredpisa: 2023-01-2874
sopPredpisaChng: 2007-01-0599
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4093.txt b/podatki/zakoni/ZAKO4093.txt
index ab7d22c381..59a387c57d 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4093.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4093.txt
@@ -52,8 +52,8 @@ jezika.
Slovencem ali Slovenkam (v nadaljnjem besedilu: Slovenci) brez slovenskega
državljanstva se omogoči učenje slovenščine.
(4) Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine
-določi minister ali ministrica, pristojna za višje šolstvo (v nadaljnjem besedilu:
-minister).
+določi minister ali ministrica, pristojna za višje šolstvo (v nadaljnjem
+besedilu: minister).
4. člen
(izobraževanje pod enakimi pogoji)
(1) Državljani Republike Slovenije, Slovenci brez slovenskega
@@ -656,6 +656,51 @@ dovoljeno število vpisnih mest določeno z odločbo o vpisu v razvid.
(4) Minister določi postopke in roke iz pete alineje drugega
odstavka tega člena, način objave razpisa in prijavno službo za podporo šolam
ter ministrstvu, s katero se zagotavlja enotnost prijavnega postopka.
+30.a člen
+(postopek prijave in vpisa)
+(1) Prijava za vpis v višješolske študijske programe poteka z
+oddajo elektronske vloge na spletnem portalu evidenčnega in analitskega
+informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem
+besedilu: eVŠ).
+(2) Kandidati prijavo za vpis oddajo elektronsko, tako da se
+v eVŠ prijavijo s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni
+zanesljivosti, s kvalificiranim digitalnim potrdilom za e-podpis, izdanim tudi
+za namen avtentikacije, z uporabniškim imenom in geslom ali z računom
+avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture (v nadaljnjem besedilu:
+AAI-račun) do roka, določenega z razpisom.
+(3) Kandidat pošlje priloge k prijavi za vpis na način,
+določen z razpisom in v roku, ki ga določi minister.
+(4) Višje strokovne šole in višješolska prijavna služba
+kandidatom vročajo dokumente in jim v seznanitev posredujejo obvestila v zvezi
+z razpisom za vpis z odložitvijo dokumenta oziroma obvestila v spletni portal eVŠ.
+(5) Višje strokovne šole oziroma višješolska prijavna služba
+o odložitvi dokumenta oziroma obvestila iz prejšnjega odstavka preko portala
+eVŠ obvestijo kandidata, in sicer da je prejel dokument, ki mu ga je treba
+vročiti, ali obvestilo, s katerim mora biti seznanjen. Informativno sporočilo o
+elektronsko odloženem dokumentu oziroma obvestilu kandidat prejme na svoj
+elektronski naslov, ki ga je sporočil ob prijavi, in s sporočilom na številko
+svojega mobilnega telefona, če jo je sporočil ob prijavi za vpis preko portala
+eVŠ.
+(6) Kandidat prevzame dokument oziroma obvestilo s spletnega
+portala eVŠ v elektronski obliki po predhodni avtentikaciji. Šteje se, da je
+bil kandidat seznanjen z vsebino dokumenta oziroma obvestila z vpisom v spletni
+portal eVŠ.
+(7) Ob osebni vročitvi dokumenta preko portala eVŠ kandidat
+elektronsko potrdi elektronsko vročilnico. Dan elektronske potrditve
+elektronske vročilnice iz prejšnjega stavka se šteje za dan vročitve dokumenta.
+Če kandidat dokumenta ne prevzame v roku petih dni od dneva prejema
+informativnega sporočila o elektronsko odloženem dokumentu na portalu eVŠ,
+velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
+(8) Elektronska vročilnica iz prejšnjega odstavka mora
+vsebovati naslednje podatke:
+-
+številko dokumenta,
+-
+navedbo prejemnika (kandidata),
+-
+naslov prejemnika (kandidata) in
+-
+datum in uro vročitve.
31. člen
(omejitev vpisa)
(1) Šola lahko vpis v začetni letnik posameznega
@@ -666,12 +711,12 @@ soglasje ministra.
32. člen
(merila za izbiro)
(1) Kadar je vpis omejen, se pri izbiri kandidatov ali
-kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidati) upoštevajo merila za izbiro,
-določena s študijskim programom. Upoštevajo se predvsem splošni uspeh pri
-maturi oziroma splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole oziroma pri
-poklicnem tečaju, lahko pa tudi uspeh pri posameznih predmetih srednje šole,
-oziroma splošni uspeh pri mojstrskem, delovodskem oziroma poslovodskem izpitu
-in ocene pri preizkusu znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov.
+kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidati) upoštevajo merila za izbiro, določena
+s študijskim programom. Upoštevajo se predvsem splošni uspeh pri maturi oziroma
+splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole oziroma pri poklicnem
+tečaju, lahko pa tudi uspeh pri posameznih predmetih srednje šole, oziroma
+splošni uspeh pri mojstrskem, delovodskem oziroma poslovodskem izpitu in ocene
+pri preizkusu znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov.
(2) Če so kot pogoj za vpis določene posebne nadarjenosti
oziroma spretnosti ali psihofizične sposobnosti, se lahko te določijo tudi kot
merilo ob omejitvi vpisa. Preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti ali
@@ -705,9 +750,9 @@ vidne dosežke na svojem strokovnem področju.
predavatelj lahko tudi, kdor nima pedagoško-andragoške izobrazbe, ima pa naziv
visokošolskega učitelja in izpolnjuje druge predpisane pogoje. Za predavatelja
je lahko imenovan tudi, kdor nima pedagoško-andragoške izobrazbe in ni zaposlen
-v vzgoji in izobraževanju, ima pa dokazila o vidnih dosežkih v pedagoški praksi.
-O ustreznosti dokazil o vidnih dosežkih odloči komisija za akreditacijo v
-skladu z merili iz petega odstavka tega člena.
+v vzgoji in izobraževanju, ima pa dokazila o vidnih dosežkih v pedagoški
+praksi. O ustreznosti dokazil o vidnih dosežkih odloči komisija za akreditacijo
+v skladu z merili iz petega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je lahko
izjemoma, če na strokovnem področju ni mogoče pridobiti ustrezne izobrazbe v
skladu s tem zakonom, predavatelj tudi, kdor nima ustrezne izobrazbe, ima pa
@@ -800,7 +845,11 @@ osebno ime,
-
vpisno številko študenta,
-
-ime in naslov višje strokovne šole, na katero je vezan status študenta,
+ime in naslov višje strokovne šole, na katero je vezan status študenta,
+-
+evropsko študentsko identiteto,
+-
+številko evropske študentske izkaznice,
-
datum izdaje in veljavnost študentske izkaznice,
-
@@ -810,9 +859,9 @@ kontakt za vračilo izgubljene študentske izkaznice, kadar ta ni izdana v
digitalni obliki.
38. člen
(način izobraževanja)
-Študenti se izobražujejo po višješolskih študijskih
-programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo,
-kot oblike izrednega študija.
+Študenti se izobražujejo po višješolskih študijskih programih,
+ki se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo, kot oblike
+izrednega študija.
39. člen
(pravice in dolžnosti študentov)
(1) Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod
@@ -896,8 +945,8 @@ določi direktor oziroma ravnatelj.
(organiziranost študentov)
(1) Študenti lahko organizirajo študentski svet.
(2) Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov prvega
-in drugega letnika. Študentski svet je sestavljen iz petih članov, ki se
-izvolijo na tajnih volitvah. Člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika sveta.
+in drugega letnika. Študentski svet je sestavljen iz petih članov, ki se izvolijo
+na tajnih volitvah. Člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika sveta.
(3) Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom
mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, mnenje
o kandidatu za direktorja oziroma ravnatelja in o kandidatih za vnovično
@@ -938,8 +987,8 @@ do 42 tednov po 40 ur na teden (redni študij).
(3) Če narava študija to omogoča (izredni), se ne glede na
določbo prejšnjega odstavka študentovo delo posameznega študijskega leta lahko
razporedi na daljši čas, vendar ne več kot v študijsko leto in pol.
-(4) Študijsko leto ima najmanj 34 tednov organiziranega
-izobraževalnega dela
+(4) Študijsko leto ima najmanj 34 tednov organiziranega izobraževalnega
+dela
(5) Organizirano izobraževalno delo vsebuje:
-
predavanja in vaje,
@@ -1039,8 +1088,8 @@ pooblastilo, nadzira ministrstvo.
odvzame, če ugotovi, da izvajalec ustrezno ne izpolnjuje dodeljenih javnih
pooblastil. Odločba o odvzemu javnega pooblastila se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
-(10) Podrobnejše pogoje o vsebini in postopku vodenja
-registra iz četrtega odstavka tega člena določi minister, pristojen za gospodarstvo.
+(10) Podrobnejše pogoje o vsebini in postopku vodenja registra
+iz četrtega odstavka tega člena določi minister, pristojen za gospodarstvo.
b) Ocenjevanje
51. člen
(ocenjevanje znanja in ovrednotenje s krediti)
@@ -1105,18 +1154,151 @@ evidenco izdanih dokumentov o končanem študiju.
obsegajo: osebno ime študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol,
datum, kraj in občino rojstva, državo rojstva, stalno in začasno prebivališče,
enotno matično številko občana ali občanke (v nadaljnjem besedilu: občan),
-državljanstvo, predhodno pridobljeno izobrazbo, način študija ter druge podatke
-po posebnih predpisih. Evidenca iz 2. točke prejšnjega odstavka obsega še
-podatke o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju študija.
+državljanstvo, predhodno pridobljeno izobrazbo, način študija, telefonsko
+številko, elektronski naslov, davčno številko ter druge podatke po posebnih
+predpisih. Evidenca iz 2. točke prejšnjega odstavka obsega še podatke o
+opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju študija.
(3) Evidenca iz 3. točke prvega odstavka tega člena obsega:
osebno ime študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, enotno matično
številko občana, način študija, letnik študija in študijsko leto prvega vpisa,
datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, ter
oceno, doseženo pri izpitu.
+56.a člen
+(evidenca prijavljenih, ki jo vodi ministrstvo)
+(1) Ministrstvo vodi evidenco prijavljenih za vpis v šolo (v
+nadaljnjem besedilu: evidenca prijavljenih za vpis). V evidenci prijavljenih za
+vpis se vodijo naslednji podatki o prijavljenih za vpis v višješolske študijske
+programe:
+-
+osebno ime,
+-
+enotna matična številka občana,
+-
+spol,
+-
+datum, kraj, občina in država rojstva,
+-
+državljanstvo,
+-
+stalno prebivališče in naslov za osebno vročanje pošte (ulica, hišna
+številka, kraj, poštna številka, občina, država),
+-
+telefonska številka in elektronski naslov,
+-
+učni uspeh, predhodno pridobljena izobrazba, relevantna za vpis v
+višješolske študijske programe,
+-
+imena šol, navedenih v prijavi za vpis,
+-
+imena višješolskih študijskih programov, navedenih v prijavi za vpis,
+-
+kraj izvajanja študija posameznega študijskega programa,
+-
+študijski program in način študija,
+-
+drugi podatki in dokazila iz prijave za vpis, ki so potrebni za izvedbo
+izbirnega postopka.
+(2) Podatki iz evidence prijavljenih za vpis iz prejšnjega
+odstavka se obdelujejo za vodenje izbirnega postopka za vpis v višješolske
+študijske programe v skladu s tem zakonom.
+56.b člen
+(uporaba evidenc prijavljenih za vpis in dostop do njih)
+(1) Prijavljeni s kvalificiranim digitalnim potrdilom lahko
+vpogleda svojo prijavo v evidenci prijavljenih za vpis iz prvega odstavka
+prejšnjega člena najkasneje do izteka roka za naknadni vpis, ki ga določi
+minister.
+(2) Šola in višješolska prijavna služba lahko pridobita podatke
+iz prvega odstavka prejšnjega člena za vodenje postopkov, povezanih z razpisom
+za vpis, s povezavo svojega informacijskega sistema z evidenco prijavljenih z
+uporabo digitalnega potrdila z obojestranskim preverjanjem istovetnosti in
+avtorizacije.
+(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo do izteka roka
+za naknadni vpis, potem se arhivirajo v anonimizirani obliki. Arhivirani
+podatki se lahko uporabljajo za statistične in analitične raziskave.
+56.c člen
+(zagotavljanje podatkov)
+(1) Podatke za evidenco prijavljenih za vpis iz prvega
+odstavka 56.a člena tega zakona vnašajo kandidati za vpis z elektronsko prijavo
+za vpis v višješolske študijske programe. Za zagotavljanje točnosti podatkov
+prijavljenih ministrstvo pridobi podatke iz prve, četrte, razen datuma rojstva,
+pete in šeste alineje prvega odstavka 56.a člena tega zakona iz centralnega
+registra prebivalstva na podlagi podatka o enotni matični številki občana
+prijavljenega.
+(2) Pri prijavi prijavljenega s kvalificiranim digitalnim
+potrdilom, z AAI-računom ali na način, da je identiteto prijavitelja mogoče
+ugotoviti, se podatki iz prejšnjega odstavka in podatki, ki se o njem vodijo v
+eVŠ, prijavljenemu prikažejo ob izpolnjevanju elektronske vloge.
+(3) Podatke iz osme alineje prvega odstavka 56.a člena tega
+zakona o učnem uspehu ter predhodni srednješolski izobrazbi, relevantni za vpis
+v šolo, ministrstvo pridobi iz centralne evidence udeležencev vzgoje in
+izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: CEUVIZ) oziroma evidence kandidatov
+splošne in poklicne mature Državnega izpitnega centra, na podlagi podatka o
+enotni matični številki občana, če obstaja, sicer pa od kandidata.
+(4) Za ugotavljanje upravičenosti do vpisa v šolo se na
+podlagi enotne matične številke občana izmenjajo podatki o predhodnem trajanju
+izobraževanja kandidata s povezovanjem eVŠ in CEUVIZ.
+56.č člen
+(evidenca predavateljev)
+(1) Ministrstvo vodi evidenco predavateljev z namenom
+ugotavljanja pogojev za imenovanje predavateljev in vodenja postopka o
+imenovanju predavateljev. Zbirka podatkov obsega:
+-
+osebno ime,
+-
+enotno matično številko občana,
+-
+stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna
+številka, občina, država),
+-
+stopnjo in smer izobrazbe na posameznih ravneh,
+-
+datum pridobitve pedagoško-andragoške izobrazbe oziroma
+specialno-pedagoške izobrazbe,
+-
+vrsto in datum podelitve naziva, pridobljenega v vzgoji in
+izobraževanju,
+-
+datum in področje opravljanja strokovnega izpita, izdajatelja in
+številko javne listine o opravljenem strokovnem izpitu,
+-
+datum opravljanja nastopnega predavanja in področje, izdajatelja in
+številko listine, ki to dokazuje,
+-
+datum imenovanja predavatelja in izdajatelja javne listine, ki to
+dokazuje,
+-
+delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju,
+-
+delovne izkušnje izven vzgoje in izobraževanja,
+-
+delovno dobo (delovna doba v celoti, delovna doba v vzgoji in
+izobraževanju, pripravništvo),
+-
+podatek o zaposlitvi (ime, sedež, odgovorna oseba),
+-
+identifikacijske podatke višje strokovne šole (ime, naslov), ki vlaga
+predlog za imenovanje predavateljev (ime, sedež, odgovorna oseba),
+-
+življenjepis (v Europass obliki),
+-
+predmete v študijskih programih, za katere je bil kandidat obravnavan
+oziroma imenovan,
+-
+dokazila o vidnih pedagoških in strokovnih dosežkih,
+-
+datum obravnave vloge,
+-
+datum sklepa o imenovanju in prenehanju imenovanja,
+-
+podatke o seji komisije za akreditacijo (datum seje, številka seje,
+številka zadeve).
+(2) Podatki v evidenci predavateljev se hranijo eno leto po
+prenehanju imenovanja predavatelja ali zavrnitvi vloge kandidata za
+predavatelja, potem se arhivirajo. Arhivirani podatki se lahko v anonimizirani
+obliki uporabljajo za znanstveno-raziskovalne, razvojne in statistične namene.
57. člen
(seznam evidenc z osebnimi podatki zaposlenih)
-(1) Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki
-zaposlenih:
+(1) Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki zaposlenih:
1.
evidenco o zaposlenih delavcih,
2.
@@ -1151,10 +1333,10 @@ odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za katero se
prejema nadomestilo plače, ure dela, daljšega od polnega delovnega časa,
podatke o delovni ter zavarovalni dobi, poprejšnje soglasje za dopolnilno delo,
soglasje za sklenitev pogodbe o delu, podatke o določitvi plače oziroma
-honorarja, o bruto plači oziroma honorarju, o izplačani plači (osnovna plača, delovna
-uspešnost, drugo) oziroma honorarju, o izplačanih osebnih prejemkih po namenih
-(solidarnostna pomoč, odpravnina, jubilejna nagrada, regres za letni dopust), o
-izplačanih nadomestilih plače po namenih, uresničenih v breme drugih
+honorarja, o bruto plači oziroma honorarju, o izplačani plači (osnovna plača,
+delovna uspešnost, drugo) oziroma honorarju, o izplačanih osebnih prejemkih po
+namenih (solidarnostna pomoč, odpravnina, jubilejna nagrada, regres za letni
+dopust), o izplačanih nadomestilih plače po namenih, uresničenih v breme drugih
organizacij ali organov, datum zadnjega napredovanja in število napredovanj.
58. člen
(uporaba evidenc z osebnimi podatki študentov)
@@ -1208,8 +1390,8 @@ skladu z zakonom ali z neustreznimi strokovnimi delavci (33., 34. člen).
pravna oseba in od 500 do 1.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe, ki izvajata
javno veljavni študijski program v neustreznih prostorih ali z neustrezno
opremo (26. člen).
-(4) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
-oseba in od 500 do 1.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe, ki kršita
+(4) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek
+pravna oseba in od 500 do 1.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe, ki kršita
predpisane razpisno-vpisne postopke ali ne izvajata javno veljavnih študijskih
programov v skladu z zakonom in drugimi predpisi (27., 30., 31., 32. člen).
@@ -1224,7 +1406,8 @@ o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/2000)
ter Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 12/96), ki se nanašajo
na višje strokovne šole.
65. člen
-(uskladitev izvršilnih predpisov)
+(uskladitev izvršilnih
+predpisov)
Izvršilni predpisi, določeni s tem zakonom, se morajo izdati
v enem letu od njegove uveljavitve.
66. člen
@@ -1325,4 +1508,24 @@ vsebuje naslednjo končno določbo:
»25. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem
+izobraževanju – ZVSI-B (Uradni list RS, št. 102/23)
+vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
+»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
+5. člen
+(uskladitev podzakonskega
+predpisa)
+Podzakonski predpis iz 30. člena zakona se uskladi s tem
+zakonom do roka za prijavo za vpis v študijsko leto 2025/2026.
+6. člen
+(začetek uporabe)
+(1) Novi 56.a, 56.b in 56.c člen zakona se začnejo
+uporabljati z začetkom roka za prijavo za vpis v študijsko leto 2025/2026.
+(2) Novi 56.č člen zakona se začne uporabljati eno leto po
+začetku veljavnosti tega zakona.
+7. člen
+(začetek veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4093.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO4093.yaml
index aeed6f6803..4d6967b8a5 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4093.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4093.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO4093.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2022-05-04 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-10-16 22:00:00
idPredpisa: ZAKO4093
idPredpisaChng: ZAKO4093
naslov: "ZAKON O VI\u0160JEM STROKOVNEM IZOBRA\u017DEVANJU (ZVSI) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 2)"
-npbNum: 2
-path: /2022/11/2022-01-1186-2004-01-3840-npb2
-sopPredpisa: 2022-01-1186
+ besedilo \u0161t. 3)"
+npbNum: 3
+path: /2023/28/2023-01-2875-2004-01-3840-npb3
+sopPredpisa: 2023-01-2875
sopPredpisaChng: 2004-01-3840
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4291.txt b/podatki/zakoni/ZAKO4291.txt
index 364b0bd1d8..6bf88490d8 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4291.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4291.txt
@@ -2,14 +2,14 @@ I. DEL
SKUPNE DOLOČBE
Prvo poglavje
SPLOŠNO
-1. člen
+1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa temeljna statusna
korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih
podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic posameznic (v nadaljnjem
besedilu: podjetnik), povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj,
podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.
-2. člen
+2. člen
(prenos direktiv in izvajanje uredb
Evropske unije)
(1) S tem zakonom
@@ -113,7 +113,7 @@ in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije,
zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi
pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 10. 6. 2013, str. 1), (v
nadaljnjem besedilu: Uredba 2157/2001/ES).
-3. člen
+3. člen
(pojmi)
(1) Po tem zakonu je gospodarska
družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot
@@ -178,13 +178,13 @@ ureja revidiranje;
-
»točka za podporo poslovnim subjektom« je točka za podporo poslovnim
subjektom po zakonu, ki ureja poslovni register.
-4. člen
+4. člen
(pravna osebnost)
(1) Vse družbe so pravne osebe.
(2) Družbe kot pravne osebe so lahko
lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo
obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene.
-5. člen
+5. člen
(pridobitev lastnosti pravne osebe)
(1) Družbe pridobijo lastnost pravne
osebe z vpisom v register.
@@ -197,7 +197,7 @@ register nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z vsem svojim premoženjem;
(4) Če pri takem nastopanju družbeniki
pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register prenesti na
družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu.
-6. člen
+6. člen
(dejavnost)
(1) Družbe smejo kot dejavnost
opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot
@@ -228,13 +228,13 @@ opravljati dejavnosti, ko pristojni državni organ ali organizacija z javnimi
pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za
opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko
pristojni organ izda tako odločbo.
-7. člen
+7. člen
(odgovornost za obveznosti)
(1) Podjetnik in družba sta odgovorna
za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(2) Zakon določa, kdaj in kako so
poleg družbe odgovorni tudi družbeniki.
-8. člen
+8. člen
(spregled pravne osebnosti)
(1) Ne glede na prejšnji člen so za
obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, in to:
@@ -254,7 +254,7 @@ svojih obveznosti tretjim osebam.
(2) Spore
glede odgovornosti družbenikov iz prvega odstavka tega člena sodišča
obravnavajo prednostno.
-9. člen
+9. člen
(veljavnost določb tega dela zakona)
(1) Določbe tega dela tega zakona
veljajo za vse družbe, če v drugih delih tega zakona posamezna vprašanja niso
@@ -263,7 +263,7 @@ urejena drugače.
skupno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, se ta zakon uporablja le, če
se na njihovo zahtevo v register vpišejo kot družbe ali kot podjetniki v
Poslovni register Slovenije.
-10. člen
+10. člen
(poslovodstvo)
Za poslovodstvo se štejejo organi ali
osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene
@@ -514,7 +514,7 @@ tega člena se šteje, da so vse družbe, ki nimajo vpisane velikosti v Poslovne
registru Slovenije, mikro družbe.
10.b člen
(črtan)
-11. člen
+11. člen
(objava podatkov in sporočil družbe,
uporaba jezika)
(1) Če zakon določa dolžnost objave
@@ -571,24 +571,24 @@ jeziku v uradnem poslovanju v Republiki Sloveniji in o jeziku pri poslovanju s
potrošniki v Republiki Sloveniji.
Drugo poglavje
FIRMA
-12. člen
+12. člen
(pojem firme)
(1) Firma je ime, s katerim družba
posluje.
(2) V firmi mora biti oznaka, ki
nakazuje dejavnost družbe.
-13. člen
+13. člen
(dodatne sestavine)
Firma ima lahko dodatne sestavine, ki
družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo
spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do
zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice
drugih oseb.
-14. člen
+14. člen
(imena tujih držav)
Firma ne sme vsebovati imen ali znakov
tujih držav ali mednarodnih organizacij.
-15. člen
+15. člen
(uporaba besede Slovenija in oznak države
in samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1) Besedo Slovenija v vseh sklonih in
@@ -634,13 +634,13 @@ skupnost (npr. državni, republiški, občinski).
(7) Vlada lahko odvzame dovoljenje, če
ugotovi, da družba pri opravljanju svoje dejavnosti huje krši zakonodajo in s
tem krni ugled Republike Slovenije.
-16. člen
+16. člen
(ime in priimek osebe)
Ime in priimek oziroma psevdonim
zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim
dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do
tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi.
-17. člen
+17. člen
(nedovoljene sestavine)
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov,
ki:
@@ -651,13 +651,13 @@ vsebujejo znamke ali neregistrirane znake, ki uživajo varstvo po
predpisih, ki urejajo znamke, ali
-
vsebujejo ali posnemajo uradne znake.
-18. člen
+18. člen
(izbris sestavine firme)
Na predlog organov ali oseb iz 15. in
16. člena tega zakona registrski organ izbriše sestavino firme iz
registra, če je s poslovanjem družbe kršen ugled države, samoupravne lokalne
skupnosti ali osebe iz 16. člena tega zakona.
-19. člen
+19. člen
(uporaba firme)
(1) Družba mora pri svojem poslovanju
uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register.
@@ -666,7 +666,7 @@ skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuj
od firm drugih družb, in oznako, za kakšno družbo gre.
(3) Skrajšana firma se vpiše v
register.
-20. člen
+20. člen
(jezik firme)
(1) Sestavina firme, ki nakazuje
dejavnost, in oznaka družbe morata biti v slovenskem jeziku.
@@ -681,7 +681,7 @@ ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del
firme, ali
-
ustrezajo registriranim znamkam.
-21. člen
+21. člen
(načelo izključnosti)
(1) Firma družbe se mora jasno
razlikovati od firm vseh drugih družb.
@@ -693,7 +693,7 @@ sestavino, po kateri se bo njegova firma jasno razlikovala od že registriranih
firm.
(3) Povezane družbe lahko v firmi
uporabljajo skupne sestavine.
-22. člen
+22. člen
(nameravana firma)
(1) Vsak lahko zahteva, da registrski
organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba
@@ -704,7 +704,7 @@ določbam tega poglavja o firmi.
nameravano firmo izbriše iz registra, če prijavitelj nameravane firme ne
prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo v enem letu od vpisa nameravane
firme.
-23. člen
+23. člen
(varstvo firme)
(1) Registrski organ zavrne predlog za
vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja ali ki se ne
@@ -719,11 +719,11 @@ vloži tudi družba, katere firma je prizadeta, če druga družba nepravilno
uporablja svojo firmo.
(4) Določbe tega člena ne posegajo v
predpise o varstvu konkurence in druge predpise, ki varujejo firmo.
-24. člen
+24. člen
(prenos firme)
Firma se lahko prenaša samo skupaj s
podjetjem.
-25. člen
+25. člen
(prenehanje družbeništva v družbi)
(1) Če družbenik, čigar ime ali
priimek je v firmi, preneha biti družbenik družbe, lahko družba nadaljuje
@@ -733,13 +733,13 @@ dediči v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo, da se nj
ime ali priimek izbriše iz firme.
(3) V primeru iz prejšnjih odstavkov
mora biti iz firme razvidno, da je družbenik prenehal biti družbenik družbe.
-26. člen
+26. člen
(izbris imena ali priimka nekdanjega
družbenika)
Na predlog družbenika ali njegovega dediča
iz prejšnjega člena registrski organ izbriše njegovo ime ali priimek kot sestavino
firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen njegov ugled.
-27. člen
+27. člen
(firma družbe)
(1) Firma družbe z neomejeno
odgovornostjo mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je
@@ -755,7 +755,7 @@ družba mora imeti v firmi dodatno sestavino iz 13. člena tega zakona in
oznako d.d..
(5) Firma
komanditne delniške družbe mora imeti v firmi oznako k.d.d..
-28. člen
+28. člen
(firma družbe, katere družbenik je druga
družba)
Če je družbenik družbe z neomejeno
@@ -763,13 +763,13 @@ odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe družba, se v firmo iz prvega
in drugega odstavka prejšnjega člena vnese firma družbe kot družbenik.
Tretje poglavje
SEDEŽ
-29. člen
+29. člen
(pojem)
(1) Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež
družbe vpisan v register.
(2) Poleg sedeža se v register vpiše tudi
poslovni naslov družbe.
-30. člen
+30. člen
(določitev sedeža
in poslovnega naslova)
(1) Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer
@@ -777,7 +777,7 @@ družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali
kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe.
(2) Poslovni naslov se nahaja v kraju
sedeža in vsebuje podatek o kraju z ulico in hišno številko.
-31. člen
+31. člen
(podružnice)
(1) Družba lahko ima podružnice, ki so
ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register.
@@ -797,7 +797,7 @@ registrov, vzpostavljenega v skladu z drugim odstavkom 22. člena Direktive
podatke o družbi.
Četrto poglavje
ZASTOPANJE
-32. člen
+32. člen
(zastopanje družbe)
(1) Družbo zastopajo osebe, ki so
določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti
@@ -805,7 +805,7 @@ zastopnik).
(2) Zastopnik lahko opravlja vsa
pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga
omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam.
-33. člen
+33. člen
(prokura)
(1) Družba lahko podeli prokuro eni
ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi.
@@ -813,7 +813,7 @@ ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi.
prokuristov ali prokuristk (v nadaljnjem besedilu: prokurist) tudi samo za
podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu
prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo.
-34. člen
+34. člen
(skupna prokura)
(1) Prokura se lahko podeli tudi dvema
ali več osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo.
@@ -821,7 +821,7 @@ ali več osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo.
izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.
(3) Akt o ustanovitvi lahko določi, da
prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki.
-35. člen
+35. člen
(obseg prokure)
(1) Prokura upravičuje za vsa pravna
dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in
@@ -830,14 +830,14 @@ obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
učinka proti tretjim osebam.
(3) Prokurist v mejah upravičenj iz prvega
odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi.
-36. člen
+36. člen
(prenehanje prokure)
Prokura se lahko vsak čas prekliče.
-37. člen
+37. člen
(prenos prokure)
Prokurist prokure ne more prenesti na drugo
osebo.
-38. člen
+38. člen
(vpis prokure)
(1) Družba mora podelitev in
prenehanje prokure prijaviti za vpis v register.
@@ -869,14 +869,14 @@ jih družba sklene s povezanimi strankami, se uporabljajo določbe 270.a, 281.b
do 281.d, 284.a in 515.a člena tega zakona.
Peto poglavje
POSLOVNA SKRIVNOST IN PREPOVED KONKURENCE
-39. člen
+39. člen
(pojem poslovne skrivnosti)
Za poslovno skrivnost se štejejo
informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom,
ki ureja poslovne skrivnosti.
-40. člen
+40. člen
(črtan)
-41. člen
+41. člen
(prepoved konkurence)
(1) Družbeniki družbe z neomejeno
odgovornostjo, komplementarji komanditne družbe, družbeniki in poslovodje ali
@@ -900,7 +900,7 @@ v primerih iz drugega odstavka 268. člena in tretjega odstavka
515. člena tega zakona, ko prepoved ne sme trajati več kot šest mesecev.
(5) Določbe tega člena ne posegajo v
prepoved konkurence, ki velja za osebe v delovnem razmerju.
-42. člen
+42. člen
(kršitev prepovedi konkurence)
(1) Če oseba prekrši prepoved
konkurence, lahko družba zahteva odškodnino.
@@ -913,16 +913,16 @@ odstavkov zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za kršitev in
kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve.
Šesto poglavje
REGISTER
-43. člen
+43. člen
(predmet vpisa)
V register se vpisujejo podatki o družbi,
za katere to določa ta zakon.
-44. člen
+44. člen
(register)
(1) Register vodi sodišče.
(2) Postopek o registrskih zadevah
ureja poseben zakon.
-45. člen
+45. člen
(obveščanje o registrskih podatkih)
(1) Na vseh dopisih, ki jih družba pošlje naslovniku, morajo biti poleg celotne firme
in sedeža družbe navedeni tudi registrski organ, pri katerem je družba vpisana
@@ -945,12 +945,12 @@ pravico do udeležbe na dobičku ter firmo in matično številko družbe v kater
oseba vlaga premoženjski vložek. Prijavo vloži oseba, ki je po zakonu ali
njenih aktih pooblaščena za zastopanje družbe, v katero oseba iz prvega
odstavka tega člena vlaga premoženjski vložek.
-46. člen
+46. člen
(upravičenci za prijavo)
Prijavo za vpis družbe vloži oseba, ki je
po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem zakonom ni določeno
drugače.
-47. člen
+47. člen
(prijava za prvi vpis v register)
(1) Prijava za prvi vpis družbe v
register mora vsebovati firmo, dejavnost, sedež, poslovni
@@ -961,7 +961,7 @@ ustanovitvi v izvirniku ali overjenem prepisu in akt o imenovanju poslovodstva,
če to ni določeno že z aktom o ustanovitvi.
(3) Prijavo je treba vložiti v 15 dneh
po izpolnitvi pogojev za vpis v register.
-48. člen
+48. člen
(prijava spremembe za vpis v register)
(1) Za vpis v
register je treba prijaviti tudi vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka
@@ -970,12 +970,12 @@ stanje. Za vpis v register je treba prijaviti tudi začetek likvidacijskega
postopka z navedbo likvidacijskih upraviteljev in prenehanje družbe.
(2) Za prijavo spremembe za vpis v
register se smiselno uporablja določba tretjega odstavka prejšnjega člena.
-49. člen
+49. člen
(prenehal
veljati)
Sedmo poglavje
POSTOPEK V NEPRAVDNIH ZADEVAH
-50. člen
+50. člen
(zadeve, o katerih sodišče odloča v
nepravdnem postopku)
(1) Sodišče v nepravdnem postopku odloča o:
@@ -1057,11 +1057,11 @@ sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi.
Sodno imenovani poslovodja ima pravico do plačila za delo in poravnave
stroškov. Če se o višini stroškov in plačila sodno imenovani poslovodja in
družba ne sporazumeta, odloči o stroških in plačilu sodišče.
-51. člen
+51. člen
(stvarna pristojnost sodišča)
Za odločanje o zadevah iz prejšnjega člena
je stvarno pristojno okrožno sodišče.
-52. člen
+52. člen
(posebne določbe o postopku)
(1) Za odločanje o zadevah iz
50. člena tega zakona se smiselno uporablja zakon, ki ureja
@@ -1080,7 +1080,7 @@ Osmo poglavje
POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO
1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE
-53. člen
+53. člen
(uporaba določb in pomen pojmov)
(1) Določbe tega poglavja v celoti
veljajo za:
@@ -1120,7 +1120,7 @@ sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu s tem zakonom, in
-
mednarodni standardi računovodskega poročanja so standardi, ki so kot
mednarodni računovodski standardi določeni z Uredbo 1606/2002/ES in Uredbo 1126/2008/ES.
-54. člen
+54. člen
(splošna pravila o računovodenju)
(1) Družbe in podjetniki morajo voditi
poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem zakonom in slovenskimi
@@ -1195,7 +1195,7 @@ in sedmega odstavka tega člena, ki jih Slovenski inštitut za revizijo opravlja
na podlagi javnega pooblastila, se zagotavljajo v finančnem načrtu ministrstva,
pristojnega za finance. Financiranje se dogovori s pogodbo o izvajanju in
financiranju nalog iz javnega pooblastila.
-55. člen
+55. člen
(mikro, majhne, srednje in velike družbe)
(1) Družbe se pri uporabi tega zakona
razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril
@@ -1263,7 +1263,7 @@ borza vrednostnih papirjev,
-
družba, ki mora po 56. členu tega zakona pripraviti konsolidirano
letno poročilo.
-56. člen
+56. člen
(konsolidirano letno poročilo)
(1) Družba s sedežem v Republiki Sloveniji,
ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj
@@ -1379,7 +1379,7 @@ subjekta javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih v poslovnem
letu je na bilančni presečni dan na ravni skupine večje od 500, vsebuje tudi
konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju. Za sestavo izjave se smiselno
uporabljajo določbe 70.c člena tega zakona.
-57. člen
+57. člen
(revidiranje)
(1) Letna
poročila velikih in srednjih kapitalskih družb ter dvojnih družb pregleda
@@ -1465,7 +1465,7 @@ instrumente, za katere ni objavljene cene na organiziranem trgu, vključno z
izvedenimi finančnimi instrumenti, ter naložbene nepremičnine po pošteni
vrednosti. Preiskava letnih računovodskih izkazov mora biti izvedena v roku
šestih mesecev po koncu poslovnega leta.
-58. člen
+58. člen
(javna objava)
(1) Letna
poročila iz prvega in sedmega odstavka prejšnjega člena ter konsolidirana letna
@@ -1566,7 +1566,7 @@ ter zaključno poročilo iz 68. člena tega zakona je treba predložiti AJPES
v rokih, ki jih za njihovo predložitev določa zakon, ki ureja davčni postopek.
AJPES prejete dokumente informatizira in brezplačno javno objavi na svojih
spletnih straneh tako, da navede tudi razlog njihove sestave.
-59. člen
+59. člen
(pošiljanje podatkov iz letnih poročil)
(1) Družbe in podjetniki, razen
podjetnikov, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki
@@ -1617,7 +1617,7 @@ tiste podatke, ki so se spremenili po opravljeni reviziji oziroma preiskavi
letnih računovodskih izkazov.
2. oddelek
SPLOŠNA PRAVILA O LETNEM POROČILU
-60. člen
+60. člen
(letno poročilo)
(1) Letno poročilo družb iz prvega
odstavka 57. člena tega zakona je sestavljeno iz:
@@ -1683,7 +1683,7 @@ v skladu s pristojnostmi, skrbnostjo in odgovornostmi, kakor jih za posamezno
obliko družbe določa ta zakon.
(2) Letno poročilo in njegove sestavne dele
morajo podpisati vsi člani poslovodstva družbe.
-61. člen
+61. člen
(splošno pravilo)
(1) Letno poročilo mora biti
sestavljeno jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz
@@ -1702,7 +1702,7 @@ odstavka tega člena. V takem primeru je treba v prilogi k izkazom pojasniti
razloge za opustitev uporabe posamezne določbe in opisati, kakšne učinke bi
imela uporaba take določbe na prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega
finančnega položaja ter poslovnega izida.
-62. člen
+62. člen
(splošna pravila o členitvi izkazov)
(1) V izkazih ni dovoljeno pobotati
posameznih aktivnih postavk s posameznimi pasivnimi postavkami ali posameznih
@@ -1746,7 +1746,7 @@ nič, razen če je to potrebno zaradi primerjave z vrednostjo teh postavk v
preteklem letu.
3. oddelek
BILANCA STANJA
-63. člen
+63. člen
(družbe v skupini in pridružene družbe)
(1) Družbe v skupini so obvladujoča družba
in od nje odvisne družbe, kot je določeno v drugem odstavku 56. člena tega
@@ -1756,7 +1756,7 @@ poročilo.
ima druga družba pomemben kapitalski vpliv in ni njej odvisna družba. Za družbo
se šteje, da ima pomemben kapitalski vpliv na drugo družbo, če ima v tej družbi
20 odstotkov ali več glasovalnih pravic.
-64. člen
+64. člen
(rezerve)
(1) Kot kapitalske rezerve (obveznosti
do virov sredstev – postavka A.II.) se izkažejo:
@@ -1906,7 +1906,7 @@ letu.
(14) Če družba sestavlja izkaz gibanja
kapitala, se podatki iz dvanajstega in trinajstega odstavka tega člena namesto
v bilanci stanja ali prilogi k izkazom izkažejo v izkazu gibanja kapitala.
-65. člen
+65. člen
(členitev bilance stanja)
(1) Družba razčleni bilanco stanja na
te postavke:
@@ -4447,7 +4447,7 @@ podobne pravice se izkazujejo pod ustrezno postavko Zemljišča in zgradbe ter s
razkrijejo v prilogi k izkazom.
4. oddelek
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
-66. člen
+66. člen
(členitev izkaza poslovnega izida)
(1) Družba lahko razčleni izkaz
poslovnega izida po drugem ali tretjem odstavku tega člena.
@@ -4592,7 +4592,7 @@ kapitala, se podatki iz petega odstavka tega člena namesto v izkazu poslovnega
izida ali prilogi k izkazom izkažejo v izkazu gibanja kapitala.
5. oddelek
VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
-67. člen
+67. člen
(splošna pravila vrednotenja)
(1) Za vrednotenje postavk v računovodskih
izkazih veljajo naslednja splošna pravila:
@@ -4734,7 +4734,7 @@ način določen s slovenskimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi sta
računovodskega poročanja.
6. oddelek
LETNO POROČILO IN PRAVILA VREDNOTENJA OB ZDRUŽITVI IN DELITVI
-68. člen
+68. člen
(zaključno poročilo prevzetih ali
prenosnih družb; vrednotenje po združitvi ali delitvi)
(1) Prevzeta ali prenosna družba mora
@@ -4749,7 +4749,7 @@ morajo ovrednotiti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
7. oddelek
PRILOGA K IZKAZOM
-69. člen
+69. člen
(vsebina priloge k izkazom)
(1) Pojasnila v prilogi k izkazom je treba
prikazati v vrstnem redu, po katerem so postavke prikazane v bilanci stanja in
@@ -4985,7 +4985,7 @@ storitve davčnega svetovanja in
za druge nerevizijske storitve.
8. oddelek
POSLOVNO POROČILO
-70. člen
+70. člen
(poslovno poročilo)
(1) Poslovno poročilo mora vsebovati
vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega
@@ -5277,7 +5277,7 @@ petega odstavka tega člena, se šteje, da je izpolnila tudi obveznost iz drugeg
odstavka 70. člena tega zakona glede analize nefinančnih informacij.
II. DEL
PODJETNIK
-71. člen
+71. člen
(uporaba določb tega zakona za podjetnika)
Za podjetnika se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o:
@@ -5291,7 +5291,7 @@ sedežu (29. in prvi odstavek 30. člena),
podružnici (31. člen) in
-
prokuri (33. do 37. člen).
-72. člen
+72. člen
(posebne določbe o podjetniku)
(1) Firma podjetnika vsebuje ime in
priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.),
@@ -5388,7 +5388,7 @@ alineje tretjega odstavka, določb petega odstavka glede
izrecnega soglasja podjetnika, glede uporabe imena in priimka podjetnika in
matične številke ter šestega odstavka glede izbrisa
podjetnika po uradni dolžnosti in glede prenehanja opravljanja dejavnosti.
-73. člen
+73. člen
(vodenje poslovnih knjig)
(1) Način vodenja poslovnih knjig in
sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika ureja poseben slovenski
@@ -5416,7 +5416,7 @@ dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. To velja tudi za
podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.
(5) Način, na katerega podjetnik iz
prejšnjega odstavka vodi poslovanje, določa zakon, ki ureja davčni postopek.
-74. člen
+74. člen
(vpis)
(1) Podjetnik lahko začne opravljati
dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije.
@@ -5465,7 +5465,7 @@ prebivalstva in drugih javnih registrov in evidenc.
(5) Način in
postopek vpisa ter vodenja podatkov o podjetnikih v Poslovnem registru
Slovenije predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
-75. člen
+75. člen
(sprememba in prenehanje opravljanja
dejavnosti)
(1) Podjetnik mora vsako spremembo
@@ -5556,19 +5556,19 @@ Prvo poglavje
DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO
1. oddelek
USTANOVITEV
-76. člen
+76. člen
(pojem)
(1) Družba z neomejeno odgovornostjo
je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim
premoženjem.
(2) Družba se ustanovi s pogodbo med
družbeniki.
-77. člen
+77. člen
(subsidiarna uporaba civilnega prava)
Če ni v tem zakonu določeno drugače, se za
družbo z neomejeno odgovornostjo uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni
pogodbi.
-78. člen
+78. člen
(prijava za vpis v register)
(1) Prijava za vpis v register mora
vsebovati tudi ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež vsakega
@@ -5577,11 +5577,11 @@ družbenika.
družbeniki.
2. oddelek
PRAVNA RAZMERJA MED DRUŽBENIKI
-79. člen
+79. člen
(pogodbena svoboda)
Pravna razmerja med družbeniki se uredijo z
družbeno pogodbo.
-80. člen
+80. člen
(vložki v družbo)
(1) Če ni drugače dogovorjeno, morajo
družbeniki vplačati enake vložke.
@@ -5590,7 +5590,7 @@ denar, stvari, pravice ali storitve. Vrednost nedenarnega vložka morajo
družbeniki sporazumno oceniti v denarju.
(3) Družbenik ni dolžan zvišati
dogovorjenega ali dopolniti z izgubo zmanjšanega vložka.
-81. člen
+81. člen
(dolžnost skrbnega ravnanja)
(1) Družbenik mora izpolnjevati
prevzete obveznosti s skrbnostjo kot pri svojih zadevah.
@@ -5600,7 +5600,7 @@ ki jo povzroči družbi namenoma ali iz hude malomarnosti.
za račun družbe vloži tožbo proti drugemu družbeniku, ki ni izpolnil družbeniških
dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe. Pri tem se smiselno uporabljajo
določbe 503. člena tega zakona.
-82. člen
+82. člen
(povračilo za izdatke in odškodnina)
(1) Družbenik ima pravico od družbe
zahtevati povračilo za izdatke, ki jih ima pri zadevah družbe in so glede na okoliščine
@@ -5614,13 +5614,13 @@ za izvedbo zadev družbe nujni, od družbe zahteva akontacijo.
(4) Družbenik mora vse koristi, ki jih
od tretjih oseb prejme za vodenje poslov in pri vodenju poslov, takoj izročiti
družbi.
-83. člen
+83. člen
(dolžnost plačila obresti)
Družbenik, ki svojega denarnega vložka ne
plača pravočasno, ali denarja, prejetega za družbo, ne izroči pravočasno
blagajni družbe, ali neupravičeno uporabi denar družbe zase ali zamudi z
drugimi svojimi vložki, mora plačati zamudne obresti.
-84. člen
+84. člen
(posledice kršitve konkurenčne prepovedi)
(1) Če družbenik prekrši prepoved
konkurence, odločajo o uveljavljanju zahtevkov iz 42. člena tega zakona
@@ -5628,14 +5628,14 @@ drugi družbeniki.
(2) Določbe 42. člena tega zakona
ne posegajo v pravice družbenikov, da zahtevajo prenehanje družbe in uveljavljajo
druge zahtevke po tem zakonu.
-85. člen
+85. člen
(vodenje poslov)
(1) Posle družbe so upravičeni in
dolžni voditi vsi družbeniki.
(2) Če je z družbeno pogodbo vodenje
poslov preneseno na enega ali več družbenikov, drugi družbeniki ne smejo voditi
poslov.
-86. člen
+86. člen
(prenos upravičenja za vodenje poslov)
(1) Družbenik ne sme prenesti
upravičenja za vodenje poslov na tretjega, če tega ne dovoljuje družbena
@@ -5648,7 +5648,7 @@ družbenik.
(4) Družbenik lahko v skladu s tretjim
odstavkom 81. člena tega zakona vloži tožbo tudi zoper osebo, na katero je
preneseno upravičenje za vodenje poslov.
-87. člen
+87. člen
(več družbenikov, ki vodijo posle)
(1) Če so za vodenje poslov upravičeni
vsi družbeniki ali več družbenikov, je vsak upravičen sam poslovati. Če drug
@@ -5658,7 +5658,7 @@ ne sme opraviti.
da lahko družbeniki, ki so upravičeni za vodenje poslov, poslujejo samo skupno,
je za vsak posel potrebna privolitev vseh teh družbenikov, razen če bi bilo z
izvedbo posla nevarno odlašati.
-88. člen
+88. člen
(neupoštevanje navodil in dolžnost
obveščanja)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da
@@ -5670,7 +5670,7 @@ družbeniki odobrili njegovo odločitev, če bi poznali dejansko stanje.
(2) Družbenik, ki vodi posle, mora
dajati družbi potrebna poročila, jo na zahtevo obveščati o stanju poslov in ji
predložiti obračune.
-89. člen
+89. člen
(obseg upravičenja za vodenje poslov)
(1) Upravičenje za vodenje poslov
zajema vsa dejanja, ki se redno izvajajo pri opravljanju dejavnosti družbe.
@@ -5680,13 +5680,13 @@ dejanj iz prejšnjega odstavka, je potrebno soglasje vseh družbenikov.
privolitev vseh družbenikov, upravičenih za vodenje poslov, razen če bi bilo
nevarno odlašati. Prokuro lahko prekliče vsak družbenik, ki jo je upravičen
podeliti ali je upravičen sodelovati pri njeni podelitvi.
-90. člen
+90. člen
(odvzem upravičenja za vodenje poslov)
Na predlog drugih družbenikov lahko sodišče
odvzame družbeniku upravičenje za vodenje poslov, če obstaja utemeljen razlog,
zlasti če gre za hujšo kršitev obveznosti ali nesposobnost za pravilno vodenje
poslov.
-91. člen
+91. člen
(odrek vodenju poslov)
(1) Družbenik se lahko odreče vodenju
poslov le, če obstaja utemeljen razlog. Tej pravici se ne more odpovedati.
@@ -5695,7 +5695,7 @@ samo tako, da lahko družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje
poslov, razen če ne obstaja utemeljen razlog za odrek ob nepravem času. Če
takega razloga ni in se družbenik odreče ob nepravem času, mora družbi povrniti
škodo, ki za družbo zaradi tega nastane.
-92. člen
+92. člen
(pravica do pregleda)
(1) Vsak družbenik, tudi tisti, ki ne
sme voditi poslov, se lahko pouči o zadevah družbe ter ima pravico vpogleda v
@@ -5703,12 +5703,12 @@ njene knjige, listine in dokumentacijo.
(2) Če družbenik utemeljeno meni, da
gre za nepošteno vodenje poslov, lahko uveljavlja pravico iz prejšnjega
odstavka tudi, če jo je družbena pogodba izključila ali omejila.
-93. člen
+93. člen
(odločanje družbenikov)
Družbeniki, ki so upravičeni za vodenje
poslov, sprejemajo odločitve soglasno, če ni z družbeno pogodbo določeno, da
zadošča večina; v dvomu se večina računa po številu družbenikov.
-94. člen
+94. člen
(letni računovodski izkaz)
(1) Na koncu vsakega poslovnega leta
se na temelju letnih računovodskih izkazov ugotovi dobiček ali izguba in se
@@ -5717,7 +5717,7 @@ vsakemu družbeniku izračuna njegov delež pri dobičku ali izgubi.
pripiše njegovemu kapitalskemu deležu; izračunani delež družbenika pri izgubi
ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom, se odpišeta od kapitalskega
deleža.
-95. člen
+95. člen
(razdelitev dobička in izgube)
(1) Od dobička pripada vsakemu
družbeniku najprej delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Če dobiček
@@ -5734,7 +5734,7 @@ poslovnem letu se razdelita med družbenike po enakih delih.
(4) Družbeniki lahko, če družbena pogodba
to omogoča, s sklepom vseh družbenikov odločijo, da se dobiček deli drugače,
kot je določeno v tem členu.
-96. člen
+96. člen
(zmanjšanje kapitalskega deleža)
(1) Vsak družbenik sme v lastno breme
dvigniti denar iz blagajne družbe do zneska 5% svojega, v preteklem poslovnem
@@ -5743,13 +5743,13 @@ očitno v škodo družbe, tudi izplačilo svojega deleža pri dobičku v pretekl
poslovnem letu, ki presega navedeni znesek.
(2) Družbenik ne sme brez privolitve
drugih družbenikov zmanjšati svojega kapitalskega deleža.
-97. člen
+97. člen
(prepoved razpolaganja družbenika)
Družbenik ne more razpolagati s svojim
deležem brez soglasja drugih družbenikov.
3. oddelek
PRAVNA RAZMERJA DRUŽBENIKOV DO TRETJIH OSEB
-98. člen
+98. člen
(zastopanje)
(1) Za zastopanje družbe je upravičen
vsak družbenik, če ni z družbeno pogodbo izvzet od zastopanja.
@@ -5766,13 +5766,13 @@ V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim
odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za
zastopanje morajo za vpis v register prijaviti vsi družbeniki.
-99. člen
+99. člen
(odvzem upravičenja za zastopanje)
Na predlog drugih družbenikov lahko sodišče
odvzame družbeniku upravičenje za zastopanje, če obstaja utemeljen razlog,
zlasti če gre za hujšo kršitev obveznosti ali nesposobnost za pravilno
zastopanje.
-100. člen
+100. člen
(osebna odgovornost družbenikov)
(1) Za obveznosti družbe so upnikom
subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. Če družba
@@ -5783,26 +5783,26 @@ njihovi odgovornosti proti tretjim osebam je brez pravnega učinka.
(3) Če članstvo družbenika preneha, je
ta družbenik odgovoren za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa prenehanja
članstva.
-101. člen
+101. člen
(ugovori posameznega družbenika)
Če je vložen zahtevek proti družbeniku
zaradi obveznosti družbe, lahko družbenik uveljavlja osebne ugovore in ugovore,
ki bi jih lahko uveljavljala družba.
-102. člen
+102. člen
(vrnitev posojil)
Pri družbi, pri kateri noben družbenik ni
fizična oseba, se smiselno uporabljajo določbe 498. in 499. člena tega zakona;
to pa ne velja, če je med družbeniki druga družba z neomejeno odgovornostjo ali
komanditna družba, pri kateri je vsaj en osebno odgovoren družbenik fizična
oseba.
-103. člen
+103. člen
(odgovornost novega družbenika)
(1) Kdor vstopi v že obstoječo družbo,
je odgovoren tako kot drugi družbeniki za obveznosti družbe, prevzete pred njegovim
pristopom, ne glede na to, ali je bila firma spremenjena ali ne.
(2) Drugačen dogovor družbenikov glede
odgovornosti novega družbenika je proti tretjim osebam brez pravnega učinka.
-104. člen
+104. člen
(predlagalna dolžnost pri plačilni
nesposobnosti ali prezadolženosti)
(1) Če postane družba, pri kateri ni
@@ -5827,7 +5827,7 @@ poplačilo upnikov družbe, odškodninska obveznost ne preneha niti z odrekom al
pobotom družbe niti s tem, da dejanje temelji na sklepu družbenikov.
4. oddelek
PRENEHANJE DRUŽBE IN IZLOČITEV DRUŽBENIKOV
-105. člen
+105. člen
(razlogi za prenehanje)
Družba z neomejeno odgovornostjo preneha:
-
@@ -5848,7 +5848,7 @@ na podlagi sodne odločbe;
115. člena tega zakona;
-
v drugih primerih v skladu z zakonom.
-106. člen
+106. člen
(odpoved družbenika)
(1) Če je družba ustanovljena za
nedoločen čas, lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega
@@ -5857,7 +5857,7 @@ dnem.
(2) Vsak dogovor, ki bi izključil
pravico družbenika do odpovedi ali jo drugače otežil, razen s podaljšanjem
odpovednega roka, je ničen.
-107. člen
+107. člen
(prenehanje na podlagi sodne odločbe)
(1) Če obstaja utemeljen razlog, lahko
družbenik s tožbo zahteva, da družba preneha:
@@ -5875,18 +5875,18 @@ odstavku tega člena lahko en ali več družbenikov s tožbo zahteva izključite
družbenika, pri katerem obstaja utemeljen razlog.
(4) Dogovor, s katerim se izključi ali
omeji pravica zahtevati prenehanje družbe ali izključitev družbenika, je ničen.
-108. člen
+108. člen
(družba za čas družbenikovega življenja)
Družba, ki se ustanovi za čas
družbenikovega življenja ali se po poteku za njeno veljavnost določenega časa
tiho nadaljuje, se glede določb o odpovedi družbenika ali prenehanja na podlagi
sodne odločbe šteje za družbo, ustanovljeno za nedoločen čas.
-109. člen
+109. člen
(varstvo dobre vere družbenika)
Če družba preneha drugače kot z odpovedjo,
lahko družbenik, ki ne ve za prenehanje družbe, vodi posle družbe, dokler ne
izve ali ne bi moral izvedeti za prenehanje.
-110. člen
+110. člen
(smrt ali prenehanje družbenika)
(1) Če družba preneha s smrtjo
družbenika, mora dedič umrlega družbenika nemudoma obvestiti o smrti druge
@@ -5896,7 +5896,7 @@ družbeniki skupaj z njim ne poskrbijo za vodenje poslov v skladu s tem zakonom.
prejšnjega odstavka še naprej opravljati posle, ki so jim zaupani.
(3) Določba prejšnjega odstavka se
smiselno uporablja tudi v drugih primerih prenehanja družbenika.
-111. člen
+111. člen
(izločitev družbenika)
(1) V družbeni pogodbi je lahko
določeno, da bo družba obstajala tudi med preostalimi družbeniki, če kdo od
@@ -5904,7 +5904,7 @@ družbenikov odpove pogodbo, umre ali preneha.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka
se šteje, da položaj družbenika preneha v tistem trenutku, v katerem bi
prenehala družba zaradi katerega od razlogov iz prejšnjega odstavka.
-112. člen
+112. člen
(obračun premoženja z izločenim
družbenikom)
(1) Delež izločenega družbenika
@@ -5928,7 +5928,7 @@ deležu pri izgubi.
uporabljajo tudi za obračun premoženja z izključenim družbenikom, pri čemer je
odločilno stanje premoženja družbe v času, ko je bila vložena tožba za
izključitev.
-113. člen
+113. člen
(udeležba izločenega družbenika ob
nedokončanih poslih)
(1) Izločeni družbenik je udeležen pri
@@ -5938,7 +5938,7 @@ najprimerneje.
(2) Izločeni družbenik lahko na koncu
vsakega poslovnega leta zahteva obračun med tem končanih poslov, izplačilo zneska,
ki mu pripada, in obvestilo o stanju še nedokončanih poslov.
-114. člen
+114. člen
(nadaljevanje družbe z dediči)
(1) Po družbenikovi smrti se družba
lahko nadaljuje z njegovimi dediči, če je tako določeno v družbeni pogodbi.
@@ -5960,14 +5960,14 @@ po predpisih o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove.
(5) Z družbeno pogodbo ni mogoče
izključiti uporabe določb tega člena. Če dedič pridobi položaj komanditista, je
lahko njegov delež pri dobičku s pogodbo določen drugače kot zapustnikov.
-115. člen
+115. člen
(nadaljevanje družbe z enim družbenikom)
(1) Če iz kateregakoli razloga ostane
v družbi en sam družbenik, mora v enem letu ukreniti vse potrebno, da prilagodi
družbo pogojem tega zakona, ali nadaljevati dejavnost kot podjetnik.
(2) Če v roku iz prejšnjega odstavka
družbenik ne prijavi vpisa spremembe v register, družba preneha.
-116. člen
+116. člen
(prevzem po enem družbeniku)
(1) Če obstajata samo dva družbenika,
lahko sodišče, če pri enem od njiju nastane razlog, zaradi katerega bi bila pri
@@ -5976,7 +5976,7 @@ družbeniku na njegovo zahtevo dovoli, da brez likvidacije prevzame podjetje z
aktivo in pasivo.
(2) Za delitev premoženja družbe se
smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za izločitev družbenika.
-117. člen
+117. člen
(prijava v register)
(1) Prenehanje družbe morajo prijaviti
za vpis v register vsi družbeniki, razen če družba preneha zaradi stečaja.
@@ -5988,7 +5988,7 @@ preprečujejo posebni zadržki in če je mogoče utemeljeno domnevati, da je smr
družbenika imela za posledico prenehanje družbe ali izločitev družbenika.
5. oddelek
LIKVIDACIJA DRUŽBE
-118. člen
+118. člen
(nujnost likvidacije)
(1) V vseh primerih iz 105. člena
tega zakona, razen v primeru iz tretje alineje, se
@@ -5996,7 +5996,7 @@ opravi likvidacija.
(2) Če v tem oddelku ni posebnih
določb, se za likvidacijo družbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
likvidaciji delniške družbe.
-119. člen
+119. člen
(imenovanje likvidacijskih upraviteljev)
(1) Likvidacijo opravljajo kot
likvidacijski upravitelji vsi družbeniki, razen če je s sklepom družbenikov ali
@@ -6006,7 +6006,7 @@ dedičev enega družbenika mora imenovati skupnega zastopnika.
interes, lahko iz utemeljenih razlogov imenuje likvidacijske upravitelje
sodišče; sodišče lahko v takem primeru za likvidacijske upravitelje imenuje
osebe, ki niso družbeniki.
-120. člen
+120. člen
(odpoklic likvidacijskih upraviteljev)
(1) Likvidacijske upravitelje je
mogoče odpoklicati s soglasnim sklepom oseb iz prvega odstavka prejšnjega
@@ -6014,7 +6014,7 @@ mogoče odpoklicati s soglasnim sklepom oseb iz prvega odstavka prejšnjega
(2) Iz utemeljenih razlogov lahko
likvidacijske upravitelje odpokliče tudi sodišče na predlog osebe, ki ima
pravni interes.
-121. člen
+121. člen
(prijava v register)
(1) Likvidacijske upravitelje morajo
prijaviti za vpis v register vsi družbeniki. Enako velja tudi glede vsake
@@ -6027,7 +6027,7 @@ likvidacijskih upraviteljev in vpis sodnega odpoklica likvidacijskih
upraviteljev se opravi po uradni dolžnosti.
(3) Likvidacijski upravitelji morajo
shraniti svoj podpis pri registrskem organu.
-122. člen
+122. člen
(pravice in obveznosti likvidacijskih
upraviteljev)
(1) Likvidacijski upravitelji morajo
@@ -6036,12 +6036,12 @@ poplačati upnike; za dokončanje nedokončanih poslov smejo sklepati tudi nove
posle.
(2) Likvidacijski upravitelji
zastopajo družbo.
-123. člen
+123. člen
(vrnitev predmetov)
Družbenikom se morajo vrniti predmeti, ki
so jih prepustili družbi v uporabo. Za naključno uničenje, poškodovanje ali zmanjšanje
vrednosti predmeta družbeniki ne morejo zahtevati odškodnine.
-124. člen
+124. člen
(skupno zastopanje in vodenje poslov)
(1) Če obstaja več likvidacijskih
upraviteljev, lahko samo skupno opravljajo dejanja, ki se nanašajo na
@@ -6051,25 +6051,25 @@ določbo je treba vpisati v register.
lahko likvidacijski upravitelji enega med seboj pooblastijo za opravljanje
posameznih poslov ali posameznih vrst poslov. Za izjavo družbi zadostuje, da je
izjavljena enemu od likvidacijskih upraviteljev.
-125. člen
+125. člen
(neomejenost pooblastil)
Omejitve pooblastil likvidacijskim
upraviteljem so proti tretjim osebam brez pravnega učinka.
-126. člen
+126. člen
(vezanost na navodila)
V razmerju do udeležencev morajo
likvidacijski upravitelji, tudi če jih je imenovalo sodišče, upoštevati odločitve,
ki so jih glede vodenja poslov udeleženci soglasno sprejeli.
-127. člen
+127. člen
(firma in podpisovanje)
Likvidacijski upravitelji morajo k svojemu
podpisu in dosedanji firmi dodati pristavek »v likvidaciji«.
-128. člen
+128. člen
(likvidacijski obračun)
Likvidacijski upravitelji morajo sestaviti
obračun ob začetku in koncu likvidacije (začetni in končni likvidacijski
obračun).
-129. člen
+129. člen
(razdelitev premoženja)
(1) Po plačilu dolgov likvidacijski
upravitelji razdelijo preostalo premoženje družbe med družbenike v sorazmerju s
@@ -6083,7 +6083,7 @@ uporabljajo določbe prvega odstavka 96. člena tega zakona.
(3) Če nastane med družbeniki spor
glede razdelitve premoženja družbe, morajo likvidacijski upravitelji razdelitev
premoženja družbe odložiti do pravnomočne rešitve spora.
-130. člen
+130. člen
(poračun med družbeniki)
Če premoženje družbe ne zadošča za
poplačilo obveznosti družbe in kapitalske deleže družbenikov, ga morajo
@@ -6091,13 +6091,13 @@ družbeniki dopolniti za manjkajoči znesek v razmerju, po katerem morajo
pokrivati izgubo. Če od enega družbenika ni mogoče dobiti zneska, ki bi ga
moral plačati, morajo drugi družbeniki za izpad poskrbeti v sorazmerju z
njihovimi kapitalskimi deleži.
-131. člen
+131. člen
(notranje in zunanje razmerje)
Do konca likvidacije se glede pravnih
razmerij med dosedanjimi družbeniki ter glede razmerij družbe proti tretjim
osebam uporabljajo določbe 2. in 3. oddelka tega poglavja, razen če iz tega
oddelka ali zaradi likvidacije izhaja kaj drugega.
-132. člen
+132. člen
(prijava izbrisa firme; poslovne knjige)
(1) Po končani likvidaciji morajo
likvidacijski upravitelji prijaviti izbris družbe iz registra.
@@ -6108,7 +6108,7 @@ tretji osebi. Če ni sporazuma, določi družbenika ali tretjo osebo sodišče.
pravico do vpogleda in uporabe poslovnih knjig in listin.
6. oddelek
ZASTARANJE
-133. člen
+133. člen
(zastaranje terjatev do družbenikov)
(1) Terjatve do družbenikov iz obveznosti
družbe zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika,
@@ -6117,7 +6117,7 @@ razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku.
dnem, ko je objavljen vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika.
(3) Če upnikova terjatev do družbe
dospe šele po vpisu prenehanja družbe, začne zastaranje teči z dnem dospelosti.
-134. člen
+134. člen
(pretrganje zastaranja)
Pretrganje zastaranja proti družbi učinkuje
tudi proti družbenikom.
@@ -6125,7 +6125,7 @@ Drugo poglavje
KOMANDITNA DRUŽBA
1. oddelek
USTANOVITEV DRUŽBE
-135. člen
+135. člen
(pojem)
(1) Komanditna družba je družba dveh
ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z
@@ -6134,7 +6134,7 @@ odgovoren za obveznosti družbe (komanditist).
(2) Če v tem poglavju ni določeno
drugače, se za komanditno družbo smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki
veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo.
-136. člen
+136. člen
(prijava za vpis v register)
(1) Prijava za vpis družbe v register
mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za družbo z neomejeno odgovornostjo,
@@ -6142,11 +6142,11 @@ vsebovati tudi podatke o komanditistih in višini njihovih vložkov.
(2) (črtan).
2. oddelek
PRAVNA RAZMERJA MED DRUŽBENIKI
-137. člen
+137. člen
(pogodbena svoboda)
Pravna razmerja med družbeniki se urejajo z
družbeno pogodbo.
-138. člen
+138. člen
(vodenje družbe)
(1) Komanditist ni upravičen voditi
poslov družbe.
@@ -6156,11 +6156,11 @@ družbe.
(3) Ne glede na prejšnji člen je
komanditist odgovoren kot komplementar, če ravna v nasprotju z določbo prvega
odstavka tega člena.
-139. člen
+139. člen
(kršitev prepovedi konkurence)
Za komanditiste ne veljajo določbe
84. člena tega zakona, razen če družbena pogodba določa drugače.
-140. člen
+140. člen
(pravica nadzora)
(1) Komanditist ima pravico zahtevati
prepis letnega poročila ter, zaradi preverjanja njegove pravilnosti, do
@@ -6169,7 +6169,7 @@ vpogleda v poslovne knjige in knjigovodske listine.
lahko sodišče na komanditistov predlog kadarkoli odredi, da se komanditistu
izroči prepis letnega poročila ali da se mu dajo druga pojasnila ali predložijo
poslovne knjige in knjigovodske listine.
-141. člen
+141. člen
(dobiček in izguba)
(1) Določbe 95. člena tega zakona
veljajo tudi za komanditista. Komanditistov dobiček se pripisuje njegovemu
@@ -6177,7 +6177,7 @@ kapitalskemu deležu le toliko časa, dokler ne doseže zneska njegovega
določenega vložka.
(2) Pri izgubi sodeluje komanditist le
do zneska svojega kapitalskega deleža in svojega še neplačanega vložka.
-142. člen
+142. člen
(razdelitev dobička in izgube)
(1) Če dobiček ne presega 5%
kapitalskih deležev, se deleži družbenikov v dobičku določajo po določbah
@@ -6185,7 +6185,7 @@ prvega in drugega odstavka 95. člena tega zakona.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, se
glede dobička, ki presega odstotek iz prejšnjega odstavka, ali glede izgube
domneva, da je določeno tako razmerje delitve, ki ustreza razmerju med deleži.
-143. člen
+143. člen
(dvigi denarja in izplačilo dobička)
(1) Za komanditista ne veljajo določbe
prvega odstavka 96. člena tega zakona.
@@ -6197,15 +6197,15 @@ ta znesek.
prejetega dobička zaradi poznejših izgub.
3. oddelek
PRAVNA RAZMERJA DRUŽBENIKOV DO TRETJIH OSEB
-144. člen
+144. člen
(zastopanje)
Komanditist ni upravičen zastopati družbe,
lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo.
-145. člen
+145. člen
(komanditistova odgovornost upnikom)
Komanditist je odgovoren upnikom za
obveznosti družbe do višine neplačanega zneska, ki bi ga moral vplačati po pogodbi.
-146. člen
+146. člen
(obseg odgovornosti)
(1) Po vpisu družbe v register velja v
razmerju do upnikov družbe za komanditistov vložek tisti, ki je vpisan v
@@ -6229,59 +6229,59 @@ v komanditno družbo svoj delež v pravni osebi – komplementarju, se šteje, d
komanditistov vložek v komanditni družbi še ni vplačan. To pa ne velja, če je
komplementar taka pravna oseba, za katere obveznosti so odgovorni tudi njeni
družbeniki, ki so fizične osebe.
-147. člen
+147. člen
(vračanje posojil)
Za vračanje posojil v komanditni družbi iz
šestega odstavka prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 498. in
499. člena tega zakona.
-148. člen
+148. člen
(zmanjšanje vložka)
Zmanjšanje komanditistovega vložka je v
razmerju do upnikov brez pravnega učinka, dokler ni vpisano v register.
-149. člen
+149. člen
(odgovornost novega družbenika)
Kdor vstopi v obstoječo družbo kot
komanditist, je odgovoren za obveznosti družbe, prevzete pred njegovim pristopom,
v skladu z določbami 145. in 146. člena tega zakona.
-150. člen
+150. člen
(odgovornost pred vpisom)
Če je družba začela poslovati pred vpisom v
register, jamči komanditist, ki je soglašal z začetkom poslovanja, za obveznosti,
nastale pred vpisom, enako kot komplementar, razen če je bila upniku znana
njegova komanditna udeležba.
-151. člen
+151. člen
(komanditistova smrt)
Zaradi komanditistove smrti družba ne
preneha.
4. oddelek
DVOJNA DRUŽBA
-152. člen
+152. člen
(pojem)
Komanditna družba, v kateri je edini
komplementar družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov ali so vsi
komplementarji take družbe, je dvojna družba.
-153. člen
+153. člen
(družba kot komplementar)
Družba se lahko ustanovi tudi samo zaradi
vključitve kot komplementar v dvojno družbo.
-154. člen
+154. člen
(prepoved preoblikovanja v dvojno družbo)
Delniška družba, družba z omejeno
odgovornostjo in komanditna delniška družba se ne smejo preoblikovati v dvojno
družbo.
-155. člen
+155. člen
(prepoved ustanavljanja novih dvojnih
družb)
Dvojna družba ne sme biti komplementar v
komanditni družbi.
-156. člen
+156. člen
(poslovne listine)
(1) Na vseh poslovnih listinah mora
biti poleg firme dvojne družbe označeno tudi ime in priimek članov poslovodstva
komplementarja v dvojni družbi.
(2) Pri vodenju poslov dvojne družbe
mora biti pri podpisovanju fizične osebe dodana tudi firma komplementarja.
-157. člen
+157. člen
(družba z neomejeno odgovornostjo kot
dvojna družba)
Določbe tega oddelka se smiselno
@@ -6290,31 +6290,31 @@ družbe, ki nimajo osebno odgovornih družbenikov.
Tretje poglavje
TIHA DRUŽBA
(črtano)
-158. člen
+158. člen
(črtan)
-159. člen
+159. člen
(črtan)
-160. člen
+160. člen
(črtan)
-161. člen
+161. člen
(črtan)
-162. člen
+162. člen
(črtan)
-163. člen
+163. člen
(črtan)
-164. člen
+164. člen
(črtan)
-165. člen
+165. člen
(črtan)
-166. člen
+166. člen
(črtan)
-167. člen
+167. člen
(črtan)
Četrto poglavje
DELNIŠKA DRUŽBA
1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE
-168. člen
+168. člen
(pojem)
(1) Delniška družba je družba, ki ima
osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice.
@@ -6357,19 +6357,19 @@ nahaja ali deluje v državi članici, ali
-
nimajo sedeža ali glavnega poslovodstva v državi članici, ko opravljajo
storitve iz prejšnje alineje.
-169. člen
+169. člen
(ustanovitelji)
Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več
fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut.
-170. člen
+170. člen
(osnovni kapital)
Osnovni kapital se glasi na nominalni
znesek v eurih.
-171. člen
+171. člen
(najnižji znesek osnovnega kapitala)
Najnižji znesek osnovnega kapitala je
25.000 eurov.
-172. člen
+172. člen
(oblika in najnižji znesek delnic)
(1) Delnice so lahko oblikovane kot
delnice z nominalnim zneskom ali kot kosovne delnice. Družba ne sme imeti
@@ -6399,7 +6399,7 @@ tem soglašajo vsi delničarji.
(6) Določbe tega člena veljajo tudi za
potrdila o udeležbi, ki se delničarjem izročijo pred izdajo delnic (v
nadaljnjem besedilu: začasnica).
-173. člen
+173. člen
(emisijski znesek delnice)
(1) Delnica se ne sme izdati za znesek
(v nadaljnjem besedilu: emisijski znesek), ki je nižji od nominalnega zneska,
@@ -6409,11 +6409,11 @@ najmanjši emisijski znesek).
dopustna.
2. oddelek
DELNICE
-174. člen
+174. člen
(delnice kot vrednostni papirji)
(1) Delnice so vrednostni papirji.
(2) (črtan).
-175. člen
+175. člen
(prinosniške in imenske delnice)
(1) Delnice se glasijo na prinosnika
ali na ime.
@@ -6423,7 +6423,7 @@ plačil se navede na delnici.
(3) Začasnice se glasijo na ime.
(4) Začasnice na prinosnika so nične.
Za škodo iz take emisije delnic so odgovorni izdajatelji solidarno.
-176. člen
+176. člen
(navadne in prednostne delnice)
(1) Glede na pravice iz delnic so
delnice navadne (redne) in prednostne (ugodnostne).
@@ -6451,11 +6451,11 @@ prednostna delnica daje imetniku poleg prednostne dividende pravico do
izplačila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o
uporabi dobička.
(6) Pravice iz delnic so nedeljive.
-177. člen
+177. člen
(razredi delnic)
Delnice z enako pravico sestavljajo en
razred.
-178. člen
+178. člen
(glasovalna pravica)
(1) Vsaka delnica zagotavlja
glasovalno pravico.
@@ -6464,11 +6464,11 @@ izdajajo samo prednostne delnice, vendar družba ne sme imeti več kot polovice
tovrstnih delnic v sestavi osnovnega kapitala.
(3) Prepovedano je izdajati delnice,
ki bi ob enakem deležu v osnovnem kapitalu dajale različno število glasov.
-179. člen
+179. člen
(črtan)
-180. člen
+180. člen
(črtan)
-181. člen
+181. člen
(potrdilo o izdanih delnicah)
(1) Družba lahko delničarju izda
potrdilo o številu njegovih delnic. Pri delnicah z nominalnim zneskom mora biti
@@ -6476,7 +6476,7 @@ iz potrdila razviden tudi nominalni znesek delnice.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se
lahko uporablja samo kot izkazni papir za uveljavitev pravice do udeležbe in
glasovanja na skupščini delničarjev.
-182. člen
+182. člen
(delnica v nematerializirani obliki)
(1) Delnice morajo biti izražene v
nematerializirani obliki.
@@ -6491,7 +6491,7 @@ klirinškodepotne družbe.
USTANOVITEV
1. pododdelek
Skupne določbe
-183. člen
+183. člen
(vsebina statuta)
(1) Statut, ki mora biti sestavljen v
obliki notarskega zapisa, mora določati:
@@ -6540,17 +6540,17 @@ teh vprašanj ne ureja celovito.
(4) Druga
vprašanja, ki so pomembna za družbo in niso urejena s statutom, se lahko v
skladu s tem zakonom uredijo v drugih aktih družbe.
-184. člen
+184. člen
(preoblikovanje vrste delnic)
Če je določeno v statutu, se lahko na
delničarjevo zahtevo njegova prinosniška delnica preoblikuje v imensko ali
imenska v prinosniško.
-185. člen
+185. člen
(objave podatkov in sporočil družbe)
V glasilu ali elektronskem mediju, ki ga
določi statut družbe, se objavljajo podatki ali sporočila, za katere
poslovodstvo meni, da so pomembni za delničarje.
-186. člen
+186. člen
(posebne ugodnosti in ustanovitveni
stroški)
(1) Posebne ugodnosti se lahko
@@ -6567,7 +6567,7 @@ spremembo statuta, potem ko je družba vpisana v register.
(4) Določbe o posebnih ugodnostih in
stroških iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko spremenijo šele po
petih letih od vpisa družbe v register.
-187. člen
+187. člen
(stvarni vložki in stvarni prevzem)
(1) Če delničarji prispevajo vložke
tako, da ne vplačajo emisijskega zneska delnic v denarju (stvarni vložki) ali
@@ -6593,7 +6593,7 @@ pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka ne da odpraviti s spremembo statuta.
uporabljajo določbe tega zakona o stvarnih vložkih.
2. pododdelek
Poustanovitev
-188. člen
+188. člen
(naknadna ustanovitev poustanovitev)
(1) Pogodba, ki jo sklene družba z
ustanovitelji ali delničarji, ki so v osnovnem kapitalu udeleženi z več kot 10%
@@ -6663,16 +6663,16 @@ premoženje, ki ga družba pridobi pri rednem poslovanju ali ga pridobi na
podlagi izvršbe ali na organiziranem trgu.
3. pododdelek
Sočasna (simultana) ustanovitev
-189. člen
+189. člen
(pojem)
Delniška družba se lahko ustanovi tako, da
vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse
delnice.
-190. člen
+190. člen
(ustanovitev družbe)
Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji
prevzamejo vse delnice.
-191. člen
+191. člen
(vplačilo delnic)
(1) Delnice se lahko vplačajo v
denarju ali s stvarnimi vložki.
@@ -6693,7 +6693,7 @@ družbe v register.
(5) Če družbo ustanovi en
ustanovitelj, mora delnice v celoti vplačati pred vpisom družbe v register ali
zagotoviti družbi ustrezno varščino.
-192. člen
+192. člen
(imenovanje prvih organov družbe)
(1) Ustanovitelji imenujejo prvi
nadzorni svet ali prvi upravni odbor družbe in revizorja za prvo polno ali
@@ -6703,7 +6703,7 @@ upravnega odbora so imenovani le do prve skupščine.
(3) Nadzorni svet imenuje člane prve
uprave, upravni odbor pa lahko imenuje prve izvršne direktorje ali izvršne
direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor).
-193. člen
+193. člen
(ustanovitveno poročilo)
(1) Ustanovitelji morajo sestaviti
pisno poročilo o poteku ustanovitve družbe (v nadaljnjem besedilu:
@@ -6725,7 +6725,7 @@ ali in v kakšnem obsegu so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za račun
-
ali in na kako si je član organa vodenja ali nadzora pridobil posebno
ugodnost ali plačilo za pripravo ustanovitve.
-194. člen
+194. člen
(ustanovitvena revizija)
(1) Člani organov vodenja ali nadzora
morajo preveriti potek ustanovitve družbe.
@@ -6804,7 +6804,7 @@ sodišče na predlog ustanoviteljev, katerih skupni deleži znašajo najmanj
dvajsetino osnovnega kapitala, revizorja, ki pregleda ustanovitev. Predlog
lahko ustanovitelji iz prejšnjega stavka vložijo do izročitve predmeta
stvarnega vložka.
-195. člen
+195. člen
(obseg ustanovitvene revizije)
(1) Ustanovitvena revizija mora
ugotoviti zlasti:
@@ -6826,7 +6826,7 @@ lahko vsakdo ogleda na registrskem organu.
revidiranja se za ustanovitveno revizijo smiselno uporablja zakon, ki ureja
revidiranje. Glede odškodninske odgovornosti ustanovitvenih revizorjev se
smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 57. člena tega zakona.
-196. člen
+196. člen
(nesoglasja med ustanovitelji in
ustanovitvenimi revizorji)
(1) Ustanovitveni revizorji lahko
@@ -6834,16 +6834,16 @@ zahtevajo od ustanoviteljev vsa potrebna pojasnila in dokazila.
(2) Pri nesoglasjih med ustanovitelji
in ustanovitvenimi revizorji glede obsega pojasnil in dokazil, ki jih morajo
zagotoviti ustanovitelji, odloča sodišče.
-197. člen
+197. člen
(plačilo in povračilo stroškov
ustanovitvenih revizorjev)
Ustanovitveni revizorji imajo pravico do
povračila stroškov in plačila za delo, ki bremenita družbo.
-198. člen
+198. člen
(prijava družbe za vpis v register)
Družbo prijavijo za vpis v register člani
organov vodenja ali nadzora.
-199. člen
+199. člen
(vsebina prijave za vpis v register)
(1) Prijava za vpis v register
vsebuje:
@@ -6888,7 +6888,7 @@ poročil.
podpis shraniti pri registrskem organu.
(4) Predloženi dokumenti se na
registrskem organu shranijo v izvirniku ali overjenem prepisu.
-200. člen
+200. člen
(zavrnitev prijave za vpis v register)
(1) Registrski organ mora preveriti,
ali je družba pravilno ustanovljena in prijavljena. Če ni, mora registrski
@@ -6900,7 +6900,7 @@ nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom; to velja tudi, če ustanovitven
revizorji izjavijo ali če registrski organ ugotovi, da je vrednost stvarnih
vložkov ali stvarnega prevzema bistveno manjša od najmanjšega emisijskega
zneska delnic ali plačila, ki jih je zaradi tega treba zagotoviti.
-201. člen
+201. člen
(vsebina vpisa)
V register se vpišejo tudi:
-
@@ -6913,7 +6913,7 @@ imena, priimki in prebivališča članov poslovodstva;
trajanje družbe, če je ustanovljena za določen čas, in
-
upravičenja članov poslovodstva za zastopanje.
-202. člen
+202. člen
(objava vpisa)
(1) Poleg vsebine vpisa v register iz
prejšnjega člena se objavijo še:
@@ -6932,7 +6932,7 @@ upravnega odbora.
(2) Sočasno se objavi, da je na
registrskem organu mogoč vpogled v predloženo dokumentacijo, zlasti v poročila
članov organa vodenja ali nadzora in ustanovitvenih revizorjev.
-203. člen
+203. člen
(odgovornost ustanoviteljev)
(1) Ustanovitelji so odgovorni družbi
kot solidarni dolžniki za škodo, ki nastane zaradi netočnosti podatkov, danih v
@@ -6941,7 +6941,7 @@ zvezi z ustanovitvijo družbe.
hude malomarnosti oškodujejo družbo s stvarnimi vložki ali ustanovitvenimi
stroški, morajo škodo povrniti kot solidarni dolžniki. Ustanovitelj, ki je
ravnal kot dober gospodarstvenik, za to škodo ni odgovoren.
-204. člen
+204. člen
(odgovornost drugih oseb)
Poleg ustanoviteljev in oseb, za katerih
račun so ustanovitelji prevzeli delnice, mora družbi kot solidarni dolžnik
@@ -6959,7 +6959,7 @@ vpisu javno napovedala delnice, zato da bi jih dala v promet, če je vedela ali
bi kot dober gospodarstvenik morala vedeti za nepravilnost ali nepopolnost
podatkov, danih za ustanovitev družbe, ali za oškodovanje družbe s stvarnimi
vložki.
-205. člen
+205. člen
(poslovanje pred vpisom v register)
(1) Če družba prevzame dolg pred
vpisom v register, za veljavnost prevzema ni potrebna privolitev upnika, če
@@ -6969,7 +6969,7 @@ sporoči upniku in dolžniku.
pravica do deleža ne more prenesti, delnica ali začasnica pa se ne more izdati.
Prej izdane delnice ali začasnice so nične. Za škodo, nastalo iz take izdaje,
so odgovorni njihovi izdajatelji imetnikom kot solidarni dolžniki.
-206. člen
+206. člen
(družba z enim delničarjem)
Če postane imetnik vseh delnic en sam
delničar ali poleg njega še družba, mora biti to vpisano v register. V register
@@ -6977,7 +6977,7 @@ se vpišejo tudi ime in priimek ter prebivališče ali firma in sedež edinega
delničarja.
4. pododdelek
Postopna (sukcesivna) ustanovitev
-207. člen
+207. člen
(pojem)
(1) Družba se lahko ustanovi tudi
tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu
@@ -6987,14 +6987,14 @@ se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega pododdelka, če določbe tega
pododdelka ne določajo drugače.
(2) Ustanovitelji sprejmejo statut,
objavijo prospekt in prevzamejo del delnic.
-208. člen
+208. člen
(vpis in vplačilo delnic)
(1) Delnice in denarna vplačila zanje
se vpisujejo samo pri bankah.
(2) Pri banki iz prejšnjega odstavka
morajo biti vpisnikom na vpogled statut, poročila ustanoviteljev in revizorjev
ter prospekt.
-209. člen
+209. člen
(vpisnica)
(1) Vsak vpisnik mora podpisati tri
izvode izjave o vpisu delnic (vpisnica), enega zase, druga dva za družbo. Če
@@ -7021,7 +7021,7 @@ vplačila ter pisno potrdilo o prejetem vplačilu.
(3) Vpisnica, ki ne vsebuje
predpisanih podatkov ali v nasprotju s tem zakonom omejuje vpisnikovo
obveznost, je nična.
-210. člen
+210. člen
(neuspel vpis)
(1) Rok za vpisovanje in vplačilo
delnic ne sme biti daljši od treh mesecev od dneva, določenega za začetek
@@ -7038,7 +7038,7 @@ dneh z novim oglasom pozvati vpisnike, naj dvignejo vplačane zneske.
ali prevzele delnice brez vpisa na podlagi prospekta, je treba posebej
opozoriti, naj prevzamejo, kar so vplačale ali vložile za družbo, katere
ustanovitev ni bila uspešna.
-211. člen
+211. člen
(nepravočasna vplačila)
(1) Če se katero nadaljnje vplačilo,
ki dospe pred vpisom družbe v register, ne opravi pravočasno, lahko
@@ -7046,7 +7046,7 @@ ustanovitelji prevzem ali vpis teh delnic razglasijo za neveljaven, delnice pa
lahko prevzamejo sami ali kdo drug.
(2) Vplačila, ki so jih opravili
prejšnji prevzemniki ali vpisniki, pripadejo družbi.
-212. člen
+212. člen
(razdelitev vpisanih delnic)
(1) Če sta bili vpisovanje in
plačevanje delnic uspešni, morajo ustanovitelji v 15 dneh po poteku roka, ki je
@@ -7062,13 +7062,13 @@ razvidno, koliko delnic vsake vrste ali razreda je bilo vpisanih in dodeljenih
vsakemu vpisniku. Seznam mora vsebovati napotilo, naj vpisniki, ki jim ni bila
dodeljena nobena ali jim niso bile dodeljene vse vpisane delnice, dvignejo
preveč vplačane zneske.
-213. člen
+213. člen
(razpolaganje z vplačili)
Ustanovitelji ne smejo razpolagati z
vplačili za delnice, poslovodstvo pa lahko z vplačili razpolaga šele, ko je
družba vpisana v register. Posebna nadomestila, povračila in nagrade se ne
morejo izplačevati v breme osnovnega kapitala družbe.
-214. člen
+214. člen
(sklic ustanovne skupščine)
(1) Ustanovna skupščina mora biti
najpozneje v dveh mesecih po poteku s prospektom določenega roka za vpisovanje
@@ -7088,7 +7088,7 @@ utemeljenih razlogov na prošnjo ustanoviteljev rok za izvedbo ustanovne
skupščine podaljša za mesec dni.
(4) Če ni za ustanovno skupščino
posebnih določb, veljajo zanjo določbe tega zakona o skupščini.
-215. člen
+215. člen
(posledice, če ni ustanovne skupščine)
(1) Če ustanovna skupščina ni
pravočasna, se šteje, da ustanovitev družbe ni bila uspešna.
@@ -7098,7 +7098,7 @@ prospekt, pozvati vpisnike delnic, naj dvignejo svoja vplačila.
(3) Če ustanovitelji tega oglasa ne
objavijo pravočasno, ga objavi sodišče na predlog katerega od vpisnikov in za
stroške ustanoviteljev.
-216. člen
+216. člen
(sklepčnost in vnovičen sklic)
(1) Ustanovna skupščina mora biti na
sedežu družbe, če ni bil v prospektu določen drug kraj.
@@ -7117,7 +7117,7 @@ dnem nove skupščine mora poteči najmanj osem in največ 15 dni.
(5) Če ustanovitelji skupščine vnovič
ne skličejo ali če tudi ta ni izvedena po pravilih iz prvega do četrtega
odstavka tega člena, se šteje, da ustanovitev družbe ni bila uspešna.
-217. člen
+217. člen
(potek ustanovne skupščine)
(1) Po odprtju izvoli skupščina
predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in dva
@@ -7127,7 +7127,7 @@ vseh glasov navzočih ali zastopanih delničarjev.
(2) Skupščinski zapisnik vodi notar,
poleg njega ga morajo podpisati še predsednik skupščine, oba preštevalca glasov
in ustanovitelji družbe.
-218. člen
+218. člen
(pristojnost ustanovne skupščine)
(1) Ustanovna skupščina:
-
@@ -7149,7 +7149,7 @@ skupščina sprejme vse sklepe iz prejšnjega odstavka.
(3) Poleg prilog iz drugega odstavka
199. člena tega zakona je treba prijavi za vpis v register priložiti sklepe
iz prvega odstavka tega člena.
-219. člen
+219. člen
(glasovanje)
(1) Na ustanovni skupščini daje vsaka
delnica en glas.
@@ -7165,7 +7165,7 @@ večino na skupščini zastopanih delnic, ki niso izvzete iz glasovanja.
prevzemnikov delnic. O spremembi drugih določb statuta je mogoče odločati le,
če so navzoči upravičenci, katerih glasovi pomenijo vsaj dve tretjini osnovnega
kapitala. Odločitev mora biti soglasna.
-220. člen
+220. člen
(vnovični preizkus poročila
ustanoviteljev)
(1) Če ustanovna skupščina zavrne
@@ -7201,15 +7201,15 @@ solidarno tisti, ki so zahtevali vnovični preizkus, v vsakem drugem primeru pa
ustanovitelji.
4. oddelek
PRAVNA RAZMERJA MED DRUŽBO IN DELNIČARJI
-221. člen
+221. člen
(načelo enakega položaja delničarjev)
Organi družbe morajo delničarje ob enakih
pogojih enako obravnavati.
-222. člen
+222. člen
(glavna obveznost delničarjev)
Delničarji morajo vplačati emisijski znesek
vpisanih delnic na račun družbe ali ji izročiti stvarne vložke.
-223. člen
+223. člen
(posledice nepravočasnega vplačila)
(1) Delničarji morajo vplačati vložke
na poziv poslovodstva. Poziv se objavi.
@@ -7218,7 +7218,7 @@ pravočasno, morajo plačati zamudne obresti po obrestni meri, določeni z
zakonom, če ni s statutom določena višja obrestna mera.
(3) Za nepravočasno vplačilo vložka
lahko statut določa tudi pogodbeno kazen.
-224. člen
+224. člen
(izključitev delničarjev zaradi
nepravočasnega vplačila)
(1) Delničarjem, ki vložka ne vplačajo
@@ -7232,7 +7232,7 @@ nove, ki morajo poleg izvedenih delnih plačil vsebovati tudi zaostali znesek.
(4) Izključeni delničar je družbi
odgovoren za neplačan vložek, če družba tega vložka ne dobi plačanega, kot je
določeno v 225. členu tega zakona.
-225. člen
+225. člen
(plačilna obveznost prednikov)
(1) Vsak, v delniško knjigo vpisani
prednik izključenega imenskega delničarja, mora družbi plačati vložek, če tega
@@ -7244,7 +7244,7 @@ vpisan v delniško knjigo. Po plačilu vložka se izročijo nove delnice.
(3) Če se plačilo vložka od prednikov
ne da izterjati, mora družba delnico takoj prodati na borzi ali na drug
običajen način.
-226. člen
+226. člen
(prepoved oprostitve dajatvenih obveznosti
delničarjem)
(1) Delničarji in njihovi predniki ne
@@ -7254,7 +7254,7 @@ zakona.
obveznosti plačila vložkov le z rednim zmanjšanjem osnovnega kapitala ali z
zmanjšanjem osnovnega kapitala z umikom delnic do zneska, za katerega je
osnovni kapital zmanjšan.
-227. člen
+227. člen
(prepoved vračila in obrestovanja vložkov)
(1) Vložki se ne smejo vrniti in ne
obrestovati.
@@ -7273,7 +7273,7 @@ dobička).
lastnega kapitala se za delničarje, ki imajo v družbi več kot 25% delež delnic
z glasovalno pravico, smiselno uporabljajo določbe 498. in 499. člena tega
zakona.
-228. člen
+228. člen
(dodatne obveznosti delničarjev)
(1) V statutu je lahko določeno, da
mora delničar poleg vložka v osnovni kapital opraviti dodatne storitve
@@ -7282,7 +7282,7 @@ delnic potrebno dovoljenje družbe. Obveznosti delničarjev in njihov obseg se
navedejo na delnicah ali začasnicah.
(2) V statutu je lahko določena
pogodbena kazen ob neizpolnitvi ali nepravilni izpolnitvi dodatne obveznosti.
-229. člen
+229. člen
(prepoved vpisa lastnih delnic ter
prevzema delnic)
(1) Družba ne sme vpisovati lastnih
@@ -7301,7 +7301,7 @@ pravic.
kapitala vpisujejo delnice v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka
tega člena, so za celotno vplačilo odgovorni vsi člani poslovodstva, razen če
dokažejo, da niso krivi.
-230. člen
+230. člen
(uporaba čistega dobička in bilančnega
dobička)
(1) Če družba v poslovnem letu izkaže
@@ -7362,7 +7362,7 @@ namene iz prejšnjega odstavka ali da se bilančni dobiček ne razdeli delničar
(preneseni dobiček).
(8) Pred likvidacijo družbe je
dovoljeno med delničarje razdeliti samo bilančni dobiček.
-231. člen
+231. člen
(razdelitev bilančnega dobička
delničarjem)
(1) Deleži delničarjev v bilančnem
@@ -7374,7 +7374,7 @@ vplačili. Vložki, ki so bili vplačani med poslovnim letom, se upoštevajo v
sorazmerju z obdobjem od vplačila do konca poslovnega leta.
(3) Drugačna udeležba delničarjev pri
bilančnem dobičku je dovoljena samo, če tako določa zakon ali statut.
-232. člen
+232. člen
(vmesne dividende)
(1) Statut lahko pooblašča
poslovodstvo, da po poteku poslovnega leta izplača vmesno dividendo glede na
@@ -7387,7 +7387,7 @@ treba oblikovati po zakonu ali statutu. Prav tako znesek vmesnih dividend ne
sme preseči polovice bilančnega dobička iz prejšnjega leta.
(3) Plačilo vmesnih dividend mora
odobriti nadzorni svet.
-233. člen
+233. člen
(vrnitev prepovedanih plačil)
(1) Delničarji ali tretje osebe
morajo družbi vrniti plačila, ki so jih prejeli od družbe v
@@ -7409,13 +7409,13 @@ in vezanih rezerv, ne glede na pravila, s katerimi so urejena obligacijska
razmerja. Delničar ne more biti oproščen vrnitve prepovedanega plačila. Svojega
morebitnega obligacijskopravnega zahtevka delničar ne more pobotati s tem
korporacijskopravnim vrnitvenim zahtevkom družbe.
-234. člen
+234. člen
(plačilo za dodatne storitve)
Za dodatne storitve, ki jih delničarji po
statutu morajo opraviti poleg vložkov v osnovni kapital, se jim sme dati
plačilo, ki ne presega vrednosti storitev, ne glede na to, ali je izkazan
dobiček.
-235. člen
+235. člen
(pravice in obveznosti iz delnic v
razmerju do družbe)
(1) Iz delnic izhajajo pravice in
@@ -7629,7 +7629,7 @@ posrednike in delničarje. Podatki o nadomestilih so javno dostopni najmanj pet
let od dneva objave.
(6) Družba zagotavlja informacije za
uresničevanje pravic delničarjev brezplačno.
-236. člen
+236. člen
(prenos imenskih delnic)
(1) Za prenos imenskih delnic, izdanih
v nematerializirani obliki, velja posebni zakon.
@@ -7643,7 +7643,7 @@ skupščina.
zaznamuje v delniški knjigi.
(4) Določbe tega člena veljajo tudi za
začasnice.
-237. člen
+237. člen
(dovoljenje za prenos delnic, s katerimi
se ne trguje na organiziranem trgu)
(1) Če se z imenskimi delnicami ne
@@ -7675,7 +7675,7 @@ tržno vrednost sodišče na predlog pridobitelja.
(7) Statut za prenos imenskih delnic,
s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, ne sme določiti strožjih pogojev
od pogojev, določenih v tem členu in 238. členu tega zakona.
-238. člen
+238. člen
(učinek dovoljenja za prenos delnic, s
katerimi se ne trguje na organiziranem trgu)
(1) Dokler družba ne izda dovoljenja
@@ -7694,7 +7694,7 @@ pridobitelja v nasprotju s tem zakonom, pridobi pridobitelj pravice iz delnic z
dnem pravnomočnosti sodbe, s katero sodišče družbi naloži, da izda dovoljenje
za prenos delnic. V tem primeru mora družba pridobitelju tudi povrniti škodo,
ki je nastala zaradi neutemeljene zavrnitve dovoljenja za prenos delnic.
-239. člen
+239. člen
(dovoljenje za prenos delnic, s katerimi
se trguje na organiziranem trgu)
(1) Če se z imenskimi delnicami trguje
@@ -7715,7 +7715,7 @@ delnic.
(4) Statut za prenos imenskih delnic,
s katerimi se trguje na organiziranem trgu, ne sme določiti strožjih pogojev od
pogojev, določenih v tem členu in 240. členu tega zakona.
-240. člen
+240. člen
(učinek prenosa delnic, s katerimi se
trguje na organiziranem trgu)
(1) Pridobitelj imenskih delnic, s
@@ -7740,7 +7740,7 @@ glasovalne pravice iz delnic z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero sodišče
družbi naloži, da izda dovoljenje za prenos delnic. V takem primeru mora družba
pridobitelju tudi povrniti škodo, ki je nastala zaradi neutemeljene zavrnitve
dovoljenja za prenos delnic.
-241. člen
+241. člen
(pravna skupnost in delnica)
(1) Če delnica pripada več
upravičencem, uresničuje pravice iz delnice skupni zastopnik.
@@ -7749,7 +7749,7 @@ odgovorni vsi upravičenci kot solidarni dolžniki.
(3) Če mora družba delničarju izjaviti
voljo in če upravičenci niso imenovali skupnega zastopnika, zadostuje, da
družba da izjavo enemu od upravičencev.
-242. člen
+242. člen
(računanje lastninskega časa delnice)
(1) Če je uresničevanje pravic iz delnice
pogojeno s tem, da je bil delničar določen čas imetnik delnice, se lastninski
@@ -7758,15 +7758,15 @@ finančne organizacije.
(2) Lastninski čas pravnega prednika
se prišteje delničarju, če je delnico pridobil neodplačno kot univerzalni
pravni naslednik ali ob delitvi skupnega premoženja.
-243. člen
+243. člen
(črtan)
-244. člen
+244. člen
(črtan)
-245. člen
+245. člen
(črtan)
-246. člen
+246. člen
(črtan)
-247. člen
+247. člen
(pridobivanje lastnih delnic)
(1) Družba sme pridobivati lastne
delnice le:
@@ -7831,7 +7831,7 @@ družbi uveljavlja zahtevke po pravilih, s katerimi so urejena obligacijska
razmerja zaradi ničnosti pravnega posla in druge obligacijskopravne zahtevke,
ki jih ne more pobotati z družbenim korporacijskopravnim zahtevkom iz 233.
člena tega zakona.
-248. člen
+248. člen
(fiktivni posli)
(1) Pravni posel, s katerim družba
zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic, ali drug posel s
@@ -7847,10 +7847,10 @@ družbo in drugo osebo, po katerem naj bi bila druga oseba upravičena pridobiva
delnice družbe za račun družbe ali odvisne družbe ali družbe, v kateri ima
družba večinski delež, če bi družba pridobila delnice v nasprotju z določbami
prejšnjega člena.
-249. člen
+249. člen
(pravice iz lastnih delnic)
Iz lastnih delnic družba nima nobenih pravic.
-250. člen
+250. člen
(odsvojitev in umik lastnih delnic)
(1) Če je družba pridobila lastne
delnice v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 247. člena tega
@@ -7863,7 +7863,7 @@ treh letih po pridobitvi.
(3) Če lastne delnice niso bile
odsvojene v rokih, predvidenih v prvem in drugem odstavku tega člena, jih mora
družba umakniti.
-251. člen
+251. člen
(pridobivanje lastnih delnic prek tretjih
oseb)
Kdor posluje v lastnem imenu, vendar za
@@ -7877,7 +7877,7 @@ ima večinski delež. Pri izračunu skupnega deleža
delnic v skladu z drugim odstavkom 247. in 250. člena tega zakona, veljajo
te delnice za delnice družbe. Tretja oseba ali družba mora družbi na njeno
zahtevo prodati delnice.
-252. člen
+252. člen
(pridobitev lastnih delnic v zastavo)
(1) Za lastne delnice po določbah 247.
in 251. člena tega zakona se štejejo tudi delnice družbe, ki jih družba sprejme
@@ -7893,14 +7893,14 @@ nasprotju s prejšnjim odstavkom.
ORGANI DELNIŠKE DRUŽBE
1. pododdelek
Skupne določbe za organe vodenja ali nadzora
-253. člen
+253. člen
(izbira sistema upravljanja)
(1) Organi vodenja ali nadzora so
uprava, upravni odbor in nadzorni svet.
(2) Družba lahko izbere dvotirni
sistem upravljanja družbe z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem
upravljanja družbe z upravnim odborom.
-254. člen
+254. člen
(sestava in število članov)
(1) Zakon in statut določata sestavo
in število članov organov vodenja ali nadzora.
@@ -7908,7 +7908,7 @@ in število članov organov vodenja ali nadzora.
sestavljajo najmanj trije člani, če zakon ne določa drugače.
(3) Če ima organ vodenja ali nadzora
več članov, se en član imenuje za predsednika.
-255. člen
+255. člen
(imenovanje in mandatna doba članov ter
izmenjava podatkov prek sistema povezovanja poslovnih registrov)
(1) Člani organov vodenja ali nadzora so imenovani
@@ -8042,7 +8042,7 @@ ugotavljanja obstoja okoliščin v skladu z osmim odstavkom tega člena.
(16) Podatki o osebi, vpisani v evidenci iz
trinajstega odstavka tega člena, se vodijo dve leti po pravnomočnosti sodbe,
potem pa se izbrišejo.
-256. člen
+256. člen
(imenovanje prek sodišča)
Če iz kateregakoli razloga en ali več
članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog
@@ -8052,7 +8052,7 @@ statutom. Sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora ima pravico do
plačila za delo in poravnave stroškov. Če se o višini stroškov in plačila sodno
imenovani član organa vodenja ali nadzora in družba ne sporazumeta, odloči o
stroških in plačilu sodišče.
-257. člen
+257. člen
(odločanje)
(1) Organ vodenja ali nadzora mora
biti sklican vsaj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, ki ga določa statut.
@@ -8074,19 +8074,19 @@ pisne glasovnice drugemu članu organa vodenja ali nadzora.
sprejema sklepe dopisno, telefonsko, z uporabo elektronskih medijev ali
drugače, če s tem soglašajo vsi člani organa vodenja ali nadzora, razen če
statut ali poslovnik določata drugače.
-258. člen
+258. člen
(poslovnik)
(1) Organ vodenja ali nadzora sprejme
poslovnik o svojem delu z večino glasov vseh svojih članov.
(2) Posamezna vprašanja o delu organa
vodenja ali nadzora lahko določa statut.
-259. člen
+259. člen
(udeležba na sejah)
Sej organa vodenja ali nadzora se ne smejo
udeleževati osebe, ki niso člani organov vodenja ali nadzora te družbe, če
statut ne določa drugače. K obravnavanju posameznih točk so lahko povabljeni
izvedenci ali poročevalci.
-260. člen
+260. člen
(sklic seje)
(1) Na zahtevo vsakega člana organa
vodenja ali nadzora, ki navede namen in razlog za sklic seje, mora predsednik
@@ -8094,7 +8094,7 @@ takoj sklicati sejo. Seja mora biti v dveh tednih po sklicu.
(2) Če predsednik ni sprejel zahteve
iz prejšnjega odstavka, lahko vsaj dva člana organa vodenja ali nadzora sama
skličeta sejo organa vodenja ali nadzora in predlagata dnevni red.
-261. člen
+261. člen
(odobritev posojila)
(1) Družba lahko članu organa vodenja
ali nadzora in prokuristu odobri posojilo le na podlagi sklepa nadzornega sveta
@@ -8123,7 +8123,7 @@ podlagi prvega odstavka 281.c člena tega zakona.
(5) Če je
posojilo odobreno v nasprotju z določbami tega člena, je treba prejeti znesek
takoj vrniti, razen če nadzorni svet ali upravni odbor pozneje odobri posojilo.
-262. člen
+262. člen
(pogodba o opravljanju funkcije)
(1) Pravice in obveznosti člana uprave ali
izvršnega direktorja, ki niso določene s tem zakonom, se določijo s pogodbo, ki
@@ -8160,7 +8160,7 @@ upravni odbor ni dal soglasja, je treba vrniti, razen če nadzorni svet ali
upravni odbor pogodbo pozneje odobri. Izvajalcu storitev ostane zahtevek iz
naslova neupravičene obogatitve, ki pa ga ni mogoče pobotati z zahtevkom družbe
za vračilo plačila.
-263. člen
+263. člen
(skrbnost in odgovornost)
(1) Član organa vodenja ali nadzora mora
pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in
@@ -8208,7 +8208,7 @@ skupnost neposredno ali posredno preko druge osebe javnega prava posamično ali
skupaj, večinski delež vpisanega kapitala, večino glasovalnih pravic ali
pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega
sveta.
-264. člen
+264. člen
(odškodninska odgovornost zaradi vpliva
tretjih oseb)
(1) Oseba, ki s svojim vplivom na
@@ -8232,7 +8232,7 @@ upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali
upravičenja za vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena.
2. pododdelek
Uprava
-265. člen
+265. člen
(vodstvo družbe)
(1) Uprava vodi posle družbe
samostojno in na lastno odgovornost.
@@ -8243,7 +8243,7 @@ sprejemajo odločitve soglasno, če statut ne določa drugače.
(4) Statut ne sme določiti, da pri
različnih mnenjih glas posameznega člana ali posameznih članov prevlada nad
večino.
-266. člen
+266. člen
(zastopanje in predstavljanje)
(1) Uprava zastopa in predstavlja
družbo.
@@ -8256,7 +8256,7 @@ pooblaščeni vsi skupaj.
če je to s statutom predvideno, lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni
člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj
s prokuristom.
-267. člen
+267. člen
(pristojnosti in odgovornosti uprave do
skupščine)
Pristojnosti in odgovornosti uprave do
@@ -8268,7 +8268,7 @@ pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno
soglasje skupščine, in
-
uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina.
-268. člen
+268. člen
(imenovanje in odpoklic uprave)
(1) Člane uprave in predsednika
imenuje nadzorni svet. Ponovno ne smejo biti imenovani prej kot eno leto pred
@@ -8285,13 +8285,13 @@ očitno neutemeljenih razlogov, ali
-
iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov (pomembnejše spremembe v
strukturi delničarjev, reorganizacija in podobno).
-269. člen
+269. člen
(udeležba članov uprave pri dobičku)
(1) S statutom se lahko določi, da se
članom uprave za njihovo delo zagotovi udeležba pri dobičku.
(2) Višina udeležbe pri dobičku se
praviloma določi v odstotku letnega dobička družbe.
-270. člen
+270. člen
(prejemki članov uprave)
(1) Nadzorni
svet mora pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača in
@@ -8380,12 +8380,12 @@ uporabljajo tudi za prokuriste in njihove družinske člane.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za
družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, če
so člani uprave, prokuristi in njihovi družinski člani edini delničarji.
-271. člen
+271. člen
(prepoved konkurence)
Član uprave ne sme brez soglasja nadzornega
sveta opravljati pridobitne dejavnosti, na področju dejavnosti družbe pa tudi
ne sklepati poslov za svoj ali tuj račun.
-272. člen
+272. člen
(poročila nadzornemu svetu)
(1) Uprava vsaj enkrat v četrtletju
poroča nadzornemu svetu o:
@@ -8414,7 +8414,7 @@ pomembneje vplivale nanj.
vestnosti in verodostojnosti.
3. pododdelek
Nadzorni svet
-273. člen
+273. člen
(posebni pogoji za člane nadzornega sveta)
(1) Član nadzornega sveta ne more
biti:
@@ -8435,7 +8435,7 @@ leto imenuje svojega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča manjkajo
ali zadržanega člana uprave. V tem času ne sme delovati kot član nadzornega
sveta. Ponovno imenovanje ali podaljšanje mandatne dobe je dopustno, če celotna
mandatna doba s tem ni daljša od enega leta.
-274. člen
+274. člen
(volitve članov nadzornega sveta)
(1) Člane nadzornega sveta, ki
zastopajo interese delničarjev, voli skupščina.
@@ -8455,7 +8455,7 @@ lahko določi, da največ eno tretjino članov nadzornega sveta, ki zastopajo
interese delničarjev, imenujejo imetniki imenskih delnic, za prenos katerih je
potrebno dovoljenje družbe. Take delnice ne sestavljajo posebnega razreda
delnic.
-275. člen
+275. člen
(odpoklic članov nadzornega sveta)
(1) Skupščina lahko odpokliče člane
nadzornega sveta, ki jih je izvolila, pred potekom mandatne dobe. Za sklep o
@@ -8466,7 +8466,7 @@ nadzorni svet imenovali upravičeni delničarji v skladu z drugim odstavkom prej
člena, lahko delničarji kadarkoli odpokličejo in ga nadomestijo z drugim
članom. Skupščina ga lahko odpokliče z navadno večino glasov, če preneha
pravica do imenovanja.
-276. člen
+276. člen
(imenovanje in odpoklic člana prek
sodišča)
(1) Uprava mora dati sodišču predlog
@@ -8475,11 +8475,11 @@ zadostno za sklepčnost nadzornega sveta.
(2) Sodišče odpokliče člana nadzornega
sveta na predlog nadzornega sveta ali delničarjev, katerih delnice predstavljajo
najmanj 10% osnovnega kapitala, če gre za utemeljene razloge.
-277. člen
+277. člen
(objava sprememb v nadzornem svetu)
Uprava mora vsako zamenjavo članov
nadzornega sveta takoj prijaviti v register.
-278. člen
+278. člen
(poslovanje nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet mora med svojimi
člani izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika. Uprava mora prijaviti v
@@ -8488,7 +8488,7 @@ in obveznosti predsednika le, če je slednji onemogočen pri njihovem
uresničevanju.
(2) Na sejah nadzornega sveta se piše
zapisnik, ki ga podpiše predsednik ali namestnik.
-279. člen
+279. člen
(komisije)
(1) Nadzorni svet lahko imenuje eno
ali več komisij, na primer revizijsko komisijo, komisijo za imenovanja in
@@ -8508,7 +8508,7 @@ ali poročevalci.
uporabljajo določbe 257. člena tega zakona.
(6) Komisija poroča o svojem delu
nadzornemu svetu.
-280. člen
+280. člen
(revizijska komisija)
(1) Če nadzorni svet imenuje revizijsko
komisijo, mora biti vsaj en član komisije neodvisen strokovnjak in usposobljen
@@ -8557,7 +8557,7 @@ zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo, in
-
sodeluje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o
glavnih zadevah v zvezi z notranjo revizijo.
-281. člen
+281. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet nadzoruje vodenje
poslov družbe.
@@ -8754,7 +8754,7 @@ ga opredeljujejo mednarodni računovodski standardi iz šeste alineje četrtega
odstavka 53. člena tega zakona, se določbe tega člena smiselno uporabljajo
tudi za posle odvisnih podjetij s strankami, povezanimi z družbo, če bi jih
morala družba v primeru, da bi bili opravljeni z njo, javno objaviti.
-282. člen
+282. člen
(pristojnosti nadzornega sveta v zvezi z
letnim poročilom)
(1) Nadzorni svet mora preveriti
@@ -8775,11 +8775,11 @@ od predložitve sestavljenega letnega poročila svoje poročilo izročiti upravi
sicer mora uprava nadzornemu svetu nemudoma postaviti dodaten rok, ki ne sme
biti daljši od enega meseca. Če nadzorni svet tudi v dodatnem roku ne izroči
letnega poročila, se šteje, da ga ni potrdil.
-283. člen
+283. člen
(zastopanje družbe proti članom uprave)
Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo
proti članom uprave.
-284. člen
+284. člen
(plačilo članom nadzornega sveta)
Članom nadzornega sveta se lahko za njihovo
delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Plačilo mora biti v
@@ -8794,7 +8794,7 @@ ali njegovimi družinskimi člani se smiselno uporabljajo določbe
270.a člena tega zakona.
4. pododdelek
Upravni odbor
-285. člen
+285. člen
(pristojnost)
(1) Upravni odbor vodi družbo in
nadzoruje izvajanje njenih poslov.
@@ -8805,7 +8805,7 @@ do 281.d, 284.a ter 294.a in 294.b člena tega zakona.
potrdi letno poročilo ob smiselni uporabi določb prvega in drugega odstavka
282. člena tega zakona. Statut lahko določi, da letno poročilo sprejme
skupščina.
-286. člen
+286. člen
(zastopanje in predstavljanje)
(1) Upravni odbor zastopa in
predstavlja družbo.
@@ -8815,16 +8815,16 @@ določa drugače.
(3) Za zastopanje in predstavljanje se
smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 266. člena tega
zakona.
-287. člen
+287. člen
(posebni pogoji za člane)
Za pogoje za člane upravnega odbora se
smiselno uporabljajo določbe četrte in pete alineje
prvega odstavka 273. člena tega zakona.
-288. člen
+288. člen
(volitve in odpoklic)
Za volitve in odpoklic članov upravnega
odbora se smiselno uporabljajo določbe 274. do 276. člena tega zakona.
-289. člen
+289. člen
(poslovanje in plačilo članom upravnega
odbora)
(1) Za poslovanje upravnega odbora in
@@ -8845,7 +8845,7 @@ komisije lahko le tisti člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji. Up
imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na predlogu revizijske komisije.
(5) Za plačilo članom upravnega odbora
se smiselno uporabljajo določbe 284. člena tega zakona.
-290. člen
+290. člen
(izvršni direktorji)
(1) Upravni odbor lahko imenuje enega
ali več izvršnih direktorjev. Glede obdobja imenovanja se uporablja določba
@@ -8901,7 +8901,7 @@ nobeden od izvršnih direktorjev ni hkrati član upravnega odbora.
(3) Če upravni odbor ne more odločati, ker
niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, ali če upravni odbor ni imenoval
izvršnih direktorjev, odloča o soglasju skupščina.
-291. člen
+291. člen
(javne ali majhne družbe)
(1) Upravni odbor družbe, z
vrednostnimi papirji katere se trguje na organiziranem trgu, mora izmed svojih
@@ -8915,7 +8915,7 @@ določbe prvega odstavka 258. in drugega odstavka 289. člena tega zakona.
Skupščina
1. odsek
Pristojnosti skupščine
-292. člen
+292. člen
(splošno)
(1) Delničarji uresničujejo svoje
pravice pri zadevah družbe na skupščini, če ta zakon ne določa drugače.
@@ -8924,7 +8924,7 @@ se lahko udeležijo skupščine, tudi če niso delničarji. Statut ali poslovnik
skupščine lahko določi, kdaj lahko člani organov vodenja ali nadzora na
skupščini sodelujejo prek prenosa slike in tona ter da se sme potek zasedanja
skupščine slikovno in tonsko prenašati.
-293. člen
+293. člen
(pristojnosti skupščine)
(1) Skupščina odloča o:
-
@@ -8980,7 +8980,7 @@ statutu.
dobička se sprejeto letno poročilo ne spremeni.
(6) Skupščina ne more odločati o
vprašanjih vodenja poslov, razen če tega ne zahteva poslovodstvo.
-294. člen
+294. člen
(razrešnica)
(1) Hkrati z
odločanjem o uporabi bilančnega dobička odloča skupščina tudi o razrešnici
@@ -9179,7 +9179,7 @@ vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
lahko določi uporabo določb tega člena tudi za to družbo.
2. odsek
Sklic skupščine
-295. člen
+295. člen
(sklic skupščine)
(1) Skupščino je treba sklicati v primerih,
določenih z zakonom ali statutom, in takrat, če je to v korist družbe.
@@ -9203,7 +9203,7 @@ možnost za pošiljanje zahteve iz tretjega odstavka tega člena tudi z uporabo
elektronskih sredstev.
(6) Če statut ne določa drugače, je
skupščina na sedežu družbe.
-296. člen
+296. člen
(vsebina in objava sklica)
(1) Sklic skupščine mora vsebovati vsaj
navedbo:
@@ -9309,7 +9309,7 @@ elektronskih sredstev predložijo družbi vprašanja, s katerimi uresničujejo
delničarjevo pravico do obveščenosti iz 305. člena tega zakona.
Poslovodstvo zagotovi pravico delničarjev iz prejšnjega stavka, če tako določa
statut.
-297. člen
+297. člen
(sklicni rok in udeležba)
(1) Sklic skupščine se objavi vsaj 30 dni
pred skupščino. Statut lahko določi daljši najkrajši rok za objavo sklica.
@@ -9404,7 +9404,7 @@ obrazložitvami ali predlogi iz prvega odstavka 298. člena tega zakona ter
predlogi delničarjev iz 300. in 301. člena tega zakona in njihove utemeljitve
ter druge informacije v zvezi z njimi morajo biti dani na pogled nemudoma po
njihovem prejemu.
-298. člen
+298. člen
(dopolnitev dnevnega reda)
(1) Delničarji, katerih skupni deleži
dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko po objavi sklica skupščine pisno
@@ -9427,7 +9427,7 @@ dni pred skupščino, sicer se obravnava na prvi naslednji skupščini.
(4) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu, mora v roku iz prejšnjega odstavka objaviti
čistopis dnevnega reda na enak način kot je objavila sklic.
-299. člen
+299. člen
(sporočila za delničarje in člane
nadzornega sveta)
(1) Poslovodstvo
@@ -9453,7 +9453,7 @@ berljive, zadostuje, da v sporočilu iz prvega odstavka
tega člena navede zgolj spletno stran ali drug informacijski sistem, na katerem so ti podatki dostopni.
(5) Družba ne sme delničarjem zaračunati nobenih
stroškov, ki so povezani s sporočili iz tega člena.
-300. člen
+300. člen
(predlogi delničarjev)
(1) Delničarji lahko k vsaki točki dnevnega
reda v pisni obliki dajejo predloge sklepov. Predlog delničarja se objavi in
@@ -9495,16 +9495,16 @@ utemeljitve, ki jih je o isti zadevi dalo več delničarjev, objavi v povzetku.
(6) Predlogi delničarjev, ki družbi niso
poslani v roku iz prvega odstavka tega člena in so dani najpozneje na sami
skupščini, se obravnavajo na skupščini.
-301. člen
+301. člen
(volilni predlogi delničarjev)
Za delničarjev predlog o volitvah članov
nadzornega sveta, upravnega odbora ali revizorjev se smiselno uporabljajo
določbe prejšnjega člena. Volilnega predloga ni treba utemeljiti.
-302. člen
+302. člen
(črtan)
3. odsek
Zapisnik in pravica do obveščenosti
-303. člen
+303. člen
(seznam udeležencev)
(1) Na skupščini se sestavi seznam
prisotnih ali zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov, ki vsebuje ime,
@@ -9523,7 +9523,7 @@ delnicah z nominalnim zneskom tudi njihov nominalni znesek.
(4) Seznam,
ki ga podpiše predsednik, se pred glasovanjem da na vpogled udeležencem ali pa
se jim omogoči vpogled v seznam, prikazan na elektronskem mediju.
-304. člen
+304. člen
(zapisnik)
(1) Vsak skupščinski sklep potrdi
notar v notarskem zapisniku.
@@ -9564,7 +9564,7 @@ preveri poslovodstvo ali predsednik skupščine.
(9) Predsednik skupščine lahko na daljavo
podpiše zapisnik elektronske ali virtualne skupščine s kvalificiranim
elektronskim podpisom.
-305. člen
+305. člen
(delničarjeva pravica do obveščenosti)
(1) Poslovodstvo mora na skupščini dati delničarjem
zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega
@@ -9592,18 +9592,18 @@ njegovo zahtevo, tudi če ni potreben za presojo zadeve z dnevnega reda.
(4) Če delničarju niso dani podatki,
lahko zahteva, da se njegovo vprašanje in razlog, zaradi katerih je bilo
dajanje podatkov zavrnjeno, vključita v zapisnik.
-306. člen
+306. člen
(sodna odločba o pravici do obveščenosti)
Sodišče na predlog delničarja odloča o tem,
ali mora poslovodstvo dati podatke.
4. odsek
Glasovalna pravica
-307. člen
+307. člen
(načelo navadne večine glasov)
Za sprejetje skupščinskih sklepov je
potrebna večina oddanih glasov delničarjev (navadna večina), razen če zakon ali
statut ne določata višje večine ali drugih zahtev.
-308. člen
+308. člen
(glasovalna pravica)
(1) Glasovalna pravica delničarjev se
uresničuje glede na njihov delež delnic v osnovnem kapitalu. Vsaka kosovna
@@ -9692,7 +9692,7 @@ delničarju v pisni obliki pred podelitvijo pooblastila.
(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki
na skupščini ne zastopa več kot deset delničarjev in več kot 1 % osnovnega kapitala, ni zavezana k razkritju informacij po tem
členu.
-309. člen
+309. člen
(uresničevanje glasovalne pravice prek
posrednikov ter drugih organizacij in oseb)
(1) Posrednik sme uresničevati ali poveriti
@@ -9720,7 +9720,7 @@ glasovalno pravico v imenu delničarja na podlagi pooblastila kot svojo dejavnos
(7) Obveznosti posrednika in drugih, da
povrnejo škodo, ki izhaja iz kršitve tega člena, ni mogoče vnaprej niti
izključiti niti omejiti.
-310. člen
+310. člen
(organizirano zbiranje pooblastil)
(1) Posredniki, združenje delničarjev in druge osebe, ki nameravajo na skupščini
uresničevati glasovalno pravico na podlagi organizirano zbranih pooblastil,
@@ -9743,7 +9743,7 @@ določbo prvega odstavka tega člena, in pooblastila, katerih vsebina je v
nasprotju z določbami tretjega odstavka tega člena, so nična.
(6) Poseben zakon lahko določi
drugačen način organiziranega zbiranja pooblastil za določen namen.
-311. člen
+311. člen
(izključitev glasovalne pravice)
(1) Delničar ne more sodelovati pri odločanju
o tem, da se oprosti posamezne obveznosti, ali o uveljavljanju zahtevka družbe
@@ -9754,7 +9754,7 @@ zaveže, da bo uresničeval glasovalno pravico po navodilih družbe, organa
vodenja ali nadzora ali po navodilih odvisne družbe, je nična. Nična je tudi
pogodba, s katero se delničar zaveže, da bo glasoval za vsakokratne predloge
poslovodstva ali nadzornega sveta.
-312. člen
+312. člen
(glasovanje o volilnih predlogih
delničarjev)
Če delničar pošlje predlog za izvolitev
@@ -9764,7 +9764,7 @@ upravnega odbora, če tako zahteva manjšina delničarjev, katerih deleži skupa
dosegajo desetino zastopanega osnovnega kapitala.
5. odsek
Izredni sklep
-313. člen
+313. člen
(ločeno zasedanje in ločeno glasovanje)
(1) V tem zakonu ali statutu
predpisani izredni sklepi delničarjev se sprejemajo z ločenim glasovanjem na
@@ -9780,13 +9780,13 @@ katerih se pri glasovanju o izrednem sklepu lahko uresničuje glasovalna
pravica.
6. odsek
Delnice brez glasovalne pravice
-314. člen
+314. člen
(prednostne delnice brez glasovalne
pravice)
Delnicam, ki vsebujejo prednostno pravico
pri razdelitvi dobička, se glasovalna pravica lahko izključi (prednostne delnice
brez glasovalne pravice).
-315. člen
+315. člen
(pravice prednostnih delničarjev)
(1) Prednostne delnice brez glasovalne
pravice zagotavljajo vse pravice, ki jih ima delničar iz delnice, razen
@@ -9796,7 +9796,7 @@ enem letu ali ni izplačan v celoti in zaostanek v naslednjem letu ni doplačan,
imajo prednostni delničarji glasovalno pravico, dokler se zaostanki ne
izplačajo. V tem primeru se prednostne delnice upoštevajo tudi pri izračunu z
zakonom ali statutom zahtevane kapitalske večine.
-316. člen
+316. člen
(razveljavitev ali omejitev prednosti)
(1) Za veljavnost sklepa o omejitvi
ali razveljavitvi prednosti je potrebno soglasje prednostnih delničarjev.
@@ -9813,7 +9813,7 @@ potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov delničarjev. Statut ne mo
določati niti drugačne večine niti drugih zahtev.
(4) Če je prednost razveljavljena,
delnice zagotavljajo glasovalno pravico.
-317. člen
+317. člen
(navadne delnice brez glasovalne pravice)
Zakon lahko določi, da se navadne delnice
izdajo brez glasovalne pravice.
@@ -10067,7 +10067,7 @@ Revizija in uveljavljanje odškodninskih zahtevkov
1. odsek
Revizija zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih
poslov družbe
-318. člen
+318. člen
(imenovanje posebnega revizorja)
(1) Skupščina lahko z navadno večino
glasov imenuje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov
@@ -10099,7 +10099,7 @@ razlogi zamenjave.
revizorja naloži sodišče družbi, da založi predujem za kritje stroškov posebne
revizije. Če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti.
Pritožba ne zadrži izvršbe.
-319. člen
+319. člen
(pravice posebnega revizorja)
(1) Poslovodstvo mora posebnemu
revizorju omogočiti, da pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe, kakor
@@ -10114,7 +10114,7 @@ tako nasproti obvladujoči, kot tudi nasproti odvisni družbi.
(4) Glede poteka revidiranja in
pogojev revidiranja se za preveritev ustanovitvenih postopkov ter vodenja
posameznih poslov družbe smiselno uporablja zakon, ki ureja revidiranje.
-320. člen
+320. člen
(posebno revizorjevo poročilo)
(1) Posebni revizor mora o ugotovitvah
revizije pripraviti pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: posebno revizorjevo
@@ -10135,7 +10135,7 @@ brezplačno dati prepis posebnega revizorjevega poročila.
(6) Za odškodninsko odgovornost
revizorja se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 57. člena tega
zakona.
-321. člen
+321. člen
(pravica revizorja do povrnitve stroškov)
(1) Posebni revizor ima pravico do
povrnitve stroškov in plačila za svoje delo. Stroške sodnega postopka v zvezi z
@@ -10154,7 +10154,7 @@ neutemeljene posebne revizije, po splošnih pravilih o odškodninski
odgovornosti.
2. odsek
Izredna revizija zaradi podcenitve postavk v letnem poročilu
-322. člen
+322. člen
(vzroki za izredno revizijo)
(1) Če obstaja vzrok za domnevo, da:
1.
@@ -10188,7 +10188,7 @@ poročilom in poročilom nadzornega sveta, ki je potrdil letno poročilo.
(5) Za potek revidiranja in pogojev
revidiranja se za izredno revizijo smiselno uporablja zakon, ki ureja
revidiranje.
-323. člen
+323. člen
(imenovanje in povračilo stroškov
izrednega revizorja)
(1) Za imenovanje izrednega revizorja
@@ -10200,7 +10200,7 @@ v zadnjih treh letih.
vodenja ali nadzora in koncernsko povezanih družb do izrednega revizorja se
smiselno uporabljajo določbe 319. člena tega zakona. Enake dolžnosti do
izrednega revizorja ima tudi revizor, ki je revidiral letno poročilo družbe.
-324. člen
+324. člen
(izredno revizorjevo poročilo)
(1) Izredni revizor mora o izidu
izredne revizije pripraviti pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: izredno
@@ -10253,7 +10253,7 @@ brezplačno dati prepis izrednega revizorjevega poročila.
(10) Glede odškodninske odgovornosti
izrednega revizorja se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka
57. člena tega zakona.
-325. člen
+325. člen
(izpodbijanje ugotovitev izrednega
revizijskega poročila)
(1) V primeru iz tretjega ali četrtega
@@ -10273,7 +10273,7 @@ v izrednem revizorjevem poročilu.
(4) Družba lahko v ugovoru zahteva
tudi, da sodišče ugotovi, da računovodski izkazi, ki so sestavni del
izpodbijanega letnega poročila, ne vsebujejo bistveno podcenjenih postavk.
-326. člen
+326. člen
(upoštevanje ugotovitev izrednega
revizorjevega poročila)
Če proti ugotovitvam izrednega revizijskega
@@ -10285,7 +10285,7 @@ upoštevati ugotovitve izrednega revizorjevega poročila in postavke ovrednotiti
z vrednostmi ali zneski, ugotovljenimi v izrednem revizorjevem poročilu.
3. odsek
Tožba za povrnitev škode
-327. člen
+327. člen
(vložitev tožbe za povrnitev škode)
(1) Poslovodstvo družbe mora v šestih
mesecih od dneva skupščine vložiti tožbo za povrnitev škode, ki so jo družbi v
@@ -10301,7 +10301,7 @@ zastopnika.
postopku pred sodiščem, ki odloča o utemeljenosti odškodninskega zahtevka in
postopku v zvezi z izvršitvijo sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o
utemeljenosti takega zahtevka.
-328. člen
+328. člen
(vložitev tožbe v imenu družbe na zahtevo
manjšine)
(1) Če predlog za vložitev tožbe iz
@@ -10324,7 +10324,7 @@ posebnega zastopnika se smiselno uporabljajo določbe šestega odstavka
SPREMEMBE STATUTA IN POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA
1. pododdelek
Spremembe statuta
-329. člen
+329. člen
(skupščinski sklep)
(1) Za vsako spremembo statuta je
potreben sklep skupščine. Skupščina lahko prenese pooblastilo za spremembo
@@ -10342,7 +10342,7 @@ iz prejšnjega odstavka, s katerim se dosedanje razmerje več razredov delnic
spremeni v škodo enega razreda, je potrebno soglasje delničarjev tega razreda.
O soglasju morajo prizadeti delničarji sprejeti izredni sklep. Za sprejetje
tega sklepa veljajo določbe prejšnjega odstavka.
-330. člen
+330. člen
(prenos najmanj 25% premoženja družbe)
(1) Za sklenitev pogodb in drugih
pravnih poslov, s katerimi se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25%
@@ -10362,7 +10362,7 @@ obrazložiti vsebino pogodbe. Pogodba se priloži zapisniku skupščine.
(4) Če zaradi prenosa najmanj 25%
premoženja družbe družba preneha, je treba predlogu za vpis prenehanja
priložiti izvirnik pogodbe ali notarsko overjen prepis pogodbe.
-331. člen
+331. člen
(soglasje delničarjev)
(1) Za veljavnost sklepa, s katerim se
nalagajo delničarjem dodatne obveznosti v skladu s tem zakonom in statutom, je
@@ -10370,7 +10370,7 @@ potrebno soglasje vseh prizadetih delničarjev.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja
tudi za sklep, s katerim se za prenos imenskih delnic ali začasnic zahteva
soglasje družbe.
-332. člen
+332. člen
(vpis spremembe statuta)
(1) Poslovodstvo mora spremembo
statuta prijaviti za vpis v register. Prijavi se priloži prečiščeno besedilo
@@ -10388,7 +10388,7 @@ vpisom v register.
Ukrepi za povečanje osnovnega kapitala
1. odsek
Povečanje osnovnega kapitala z vložki
-333. člen
+333. člen
(pogoji)
(1) O povečanju osnovnega kapitala z
vložki se odloča z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega
@@ -10409,7 +10409,7 @@ kapitala določi najnižji znesek, ki mora biti plačan ob nakupu delnice.
(5) Osnovnega kapitala ni mogoče
povečati, dokler dosedanji vložki niso v celoti plačani, razen če je ostal
nevplačan le neznaten znesek.
-334. člen
+334. člen
(povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi
vložki)
(1) Če se vlagajo stvarni vložki, je treba v sklepu o
@@ -10466,7 +10466,7 @@ povečanju osnovnega kapitala, revizorja, ki pregleda povečanje osnovnega
kapitala s stvarnimi vložki. Predlog lahko delničarji iz prejšnjega stavka
vložijo do dneva izročitve predmeta stvarnega vložka. Delničarji morajo ostati
imetniki delnic do vložitve predloga.
-335. člen
+335. člen
(prijava sklepa za vpis v register)
(1) Poslovodstvo in predsednik nadzornega
sveta morata prijaviti sklep o povečanju osnovnega kapitala za vpis v register.
@@ -10480,7 +10480,7 @@ prvega odstavka 194.a člena tega zakona potrdilo o tehtanem povprečju enotnega
tečaja iz drugega odstavka 194.a člena tega zakona.
(2) V prijavi se navede, kateri vložki
v dosedanji osnovni kapital še niso plačani in zakaj se ne dajo pridobiti.
-336. člen
+336. člen
(vpisovanje novih delnic)
(1) Nove delnice se vpisujejo s pisno
izjavo (v nadaljnjem besedilu: vpisno potrdilo), iz katere je razviden njihov
@@ -10501,7 +10501,7 @@ povečanja osnovnega kapitala.
popolnih podatkov iz prejšnjega odstavka, so nična.
(3) Omejitev, ki ni določena na
vpisnem potrdilu, je proti družbi neveljavna.
-337. člen
+337. člen
(prednostna pravica do novih delnic)
(1) Dosedanji delničarji imajo v
sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa
@@ -10529,7 +10529,7 @@ obveznostjo, da jih bo ponudila delničarjem. Poslovodstvo v glasilu ali
elektronskem mediju družbe objavi ponudbo finančne organizacije z navedbo
plačila za delnice in rok, določen za sprejetje ponudbe; enako velja, če
delnice prevzame kdo drug z obveznostjo, da jih bo ponudil delničarjem.
-338. člen
+338. člen
(zagotovitev opcij in drugih upravičenj do
vpisa novih delnic)
(1) Opcije in druga upravičenja do
@@ -10539,7 +10539,7 @@ prednostni pravici delničarjev do novih delnic.
do vpisa novih delnic zagotovljena pred sprejetjem ustreznega sklepa o povečanju
osnovnega kapitala, je taka zagotovitev v razmerju do družbe brez pravnega
učinka.
-339. člen
+339. člen
(prijava in vpis povečanja osnovnega
kapitala)
(1) Poslovodstvo in predsednik
@@ -10567,12 +10567,12 @@ dovoljenje državnega organa, če je to potrebno za povečanje osnovnega
kapitala.
(4) Predloženi dokumenti se shranijo
pri registrskem organu v izvirniku ali overjenem prepisu.
-340. člen
+340. člen
(začetek veljavnosti povečanja osnovnega
kapitala)
Povečanje osnovnega kapitala začne veljati
z dnem vpisa v register.
-341. člen
+341. člen
(objava)
V objavi vpisa povečanja osnovnega kapitala
se poleg njegove vsebine navedejo emisijski znesek delnic, podatki, predvideni
@@ -10580,7 +10580,7 @@ za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, in poročilo o reviziji
stvarnih vložkov, če ga je bilo treba izdelati. Pri
objavi teh podatkov zadostuje sklicevanje na listine, predložene registrskem
organu.
-342. člen
+342. člen
(prepoved izdaje delnic in začasnic)
Pred vpisom povečanja osnovnega kapitala se
pravice do novih deležev ne morejo prenesti, nove delnice in začasnice pa ne
@@ -10588,7 +10588,7 @@ izdati. Pred tem izdane delnice in začasnice so nične. Za škodo iz take izdaj
so izdajatelji imetnikom odgovorni kot solidarni dolžniki.
2. odsek
Pogojno povečanje osnovnega kapitala
-343. člen
+343. člen
(pogoji)
(1) Skupščina lahko sklene pogojno
povečati osnovni kapital le zaradi:
@@ -10615,7 +10615,7 @@ nasprotju s prejšnjimi odstavki, je ničen.
(4) Določbe tega zakona o prednostni
pravici do nakupa novih delnic se smiselno uporabljajo tudi za zamenljive
obveznice.
-344. člen
+344. člen
(veljavnost sklepa)
(1) Za veljavnost sklepa o pogojnem
povečanju osnovnega kapitala je potrebna večina najmanj treh četrtin pri
@@ -10629,7 +10629,7 @@ namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala;
upravičenci, in
-
emisijski znesek ali merila, po katerih se ta znesek izračuna.
-345. člen
+345. člen
(pogojno povečanje osnovnega kapitala s
stvarnimi vložki)
(1) Pri stvarnih vložkih se v sklepu o
@@ -10654,7 +10654,7 @@ stvarnimi vložki brez revizije)
Za pogojno povečanje osnovnega kapitala s
stvarnimi vložki, ki ga revizorju ni treba pregledati, se smiselno uporabljajo
določbe 334.a člena tega zakona.
-346. člen
+346. člen
(prijava sklepa)
(1) Poslovodstvo in predsednik
nadzornega sveta morata prijaviti sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala
@@ -10682,7 +10682,7 @@ dovoljenje državnega organa, če je to potrebno za povečanje osnovnega
kapitala.
(3) Predloženi dokumenti se hranijo
pri registrskem organu v izvirniku ali overjenem prepisu.
-347. člen
+347. člen
(objava vpisa)
V objavi vpisa sklepa o pogojnem povečanju
osnovnega kapitala se poleg njegove vsebine navedejo podatki iz drugega
@@ -10691,14 +10691,14 @@ pri pridobitvi stvarnega vložka in obvestilo o opravljeni reviziji stvarnih
vložkov, če jo je bilo treba opraviti. Za podatke iz
345. člena tega zakona zadostuje sklicevanje na listine, predložene
registrskemu organu.
-348. člen
+348. člen
(prepovedana izdaja delnic)
Do vpisa sklepa o pogojnem povečanju
osnovnega kapitala v register se delnice ne smejo izdati, upravičenec pa ne
more uveljavljati svoje pravice do prednostnega nakupa novih delnic. Pred tem
izdane delnice so nične. Za škodo iz take izdaje so izdajatelji imetnikom
odgovorni kot solidarni dolžniki.
-349. člen
+349. člen
(izjava o uresničitvi prednostne pravice)
(1) Prednostna pravica se uresničuje s
pisno izjavo, ki se izda v dvojniku. V njej morajo biti navedeni število
@@ -10713,7 +10713,7 @@ prejšnjega odstavka ali ki vsebujejo omejitve upravičenčeve obveznosti, so
nične.
(3) Vsaka omejitev, ki ni navedena v
izjavi, je proti družbi neveljavna.
-350. člen
+350. člen
(izdaja delnic)
(1) Poslovodstvo sme ob upoštevanju
določb drugega odstavka 333. člena tega zakona izdati delnice le za namen,
@@ -10725,11 +10725,11 @@ namenjenih zamenjavi, in višjim najmanjšim emisijskim zneskom delnic, ki jih j
treba zanje zagotoviti, krije iz drugih rezerv iz dobička, ki se lahko
uporabijo v ta namen, ali z doplačilom, ki ga opravi imetnik zamenljive
obveznice.
-351. člen
+351. člen
(začetek veljavnosti pogojnega povečanja
osnovnega kapitala)
Z izdajo delnic je osnovni kapital povečan.
-352. člen
+352. člen
(prijava izdaje delnic)
(1) Poslovodstvo mora v enem mesecu po
izteku poslovnega leta prijaviti za vpis v register skupni znesek pogojno povečanega
@@ -10745,7 +10745,7 @@ povečanju kapitala, in ne pred polnim plačilom delnic.
pri registrskem organu v izvirniku ali overjenem prepisu.
3. odsek
Odobreni kapital
-353. člen
+353. člen
(pogoji)
(1) Statut lahko pooblasti poslovodstvo
za najdlje pet let po vpisu družbe v register, da osnovni kapital poveča do
@@ -10761,7 +10761,7 @@ preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v času, ko je bilo pooblastilo
dano. Nove delnice se izdajo samo s soglasjem nadzornega sveta.
(4) Statut lahko določi, da se nove
delnice izdajo delavcem družbe.
-354. člen
+354. člen
(izdaja novih delnic)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, se
za izdajo novih delnic smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka
@@ -10778,7 +10778,7 @@ izdajo. V prijavi izvedbe povečanja osnovnega kapitala se navede, kateri vložk
v dosedanji osnovni kapital še niso plačani in zakaj.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov ne
veljajo za izdajo delnic delavcem družbe.
-355. člen
+355. člen
(pogoji za izdajo delnic)
(1) O vsebini pravic iz delnic in
pogojih za izdajo delnic odloča poslovodstvo, ki mora za svojo odločitev
@@ -10789,7 +10789,7 @@ prednostne pravice do novih delnic.
brez glasovalne pravice, se lahko prednostne delnice, ki imajo pri razdelitvi
dobička ali premoženja družbe prednost pred njimi ali so z njimi izenačene,
izdajo le, če to določa pooblastilo.
-356. člen
+356. člen
(izdaja delnic za stvarne vložke)
(1) Za stvarne vložke se izdajo
delnice le, če to določa pooblastilo in če poslovodstvo pridobi soglasje
@@ -10857,7 +10857,7 @@ za stvarne vložke. Predlog lahko delničarji vložijo do dneva izročitve predm
stvarnega vložka. Delničarji morajo ostati imetniki delnic do vložitve predloga.
Če revizor pregleda izdajo delnic za stvarne vložke, se izjava iz drugega
stavka prejšnjega odstavka ne predloži registrskemu organu in ne objavi.
-357. člen
+357. člen
(pogodbe o stvarnih vložkih pred vpisom
družbe)
Če so bile pred vpisom družbe sklenjene
@@ -10867,7 +10867,7 @@ uporabljajo določbe tretjega in petega odstavka 187. člena, 193. do 197.,
199. ter 200. člena tega zakona.
4. odsek
Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe
-358. člen
+358. člen
(pogoji)
(1) Skupščina lahko sklene, da se
osnovni kapital poveča s preoblikovanjem drugih postavk lastnega kapitala v
@@ -10880,7 +10880,7 @@ navajati način povečanja.
(3) Skupščina lahko odloča o povečanju
osnovnega kapitala šele, ko je bilo sprejeto letno poročilo za zadnje poslovno leto,
ki se je končalo pred odločanjem o povečanju osnovnega kapitala.
-359. člen
+359. člen
(rezerve in dobiček, ki se lahko
preoblikujejo v osnovni kapital)
(1) V osnovni kapital se lahko
@@ -10911,7 +10911,7 @@ stanja.
lastnega kapitala v osnovni kapital ni dopustno, če je v bilanci stanja, ki je
podlaga za preoblikovanje, izkazana prenesena izguba ali čista izguba
poslovnega leta.
-360. člen
+360. člen
(bilanca stanja kot osnova)
(1) Sklep o povečanju osnovnega
kapitala mora temeljiti na bilanci stanja iz drugega odstavka prejšnjega člena,
@@ -10921,7 +10921,7 @@ o njej dal mnenje brez pridržka.
(2) Če skupščina ne imenuje drugega
revizorja, opravi revizijo tisti, ki ga je za revizorja zadnjih letnih
računovodskih izkazov izvolila skupščina ali ga je imenovalo sodišče.
-361. člen
+361. člen
(prijava in vpis sklepa)
(1) Prijavi sklepa za vpis v register
se priložita bilanca stanja, na podlagi katere je bil osnovni kapital povečan,
@@ -10935,20 +10935,20 @@ povečanju osnovnega kapitala v register, če so izpolnjeni pogoji iz prvega
odstavka prejšnjega člena.
(3) Pri vpisu sklepa v register se
navede, da gre za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe.
-362. člen
+362. člen
(začetek veljavnosti povečanja osnovnega
kapitala)
(1) Z vpisom sklepa o povečanju
osnovnega kapitala v register je osnovni kapital povečan.
(2) Ko je sklep iz prejšnjega odstavka
vpisan v register, se šteje, da so nove delnice polno vplačane.
-363. člen
+363. člen
(upravičenci iz povečanja osnovnega
kapitala)
Delničarjem pripadajo nove delnice v
sorazmerju z njihovimi deleži v dosedanjem osnovnem kapitalu družbe. Drugačen
skupščinski sklep je ničen.
-364. člen
+364. člen
(delne pravice)
(1) Če pri povečanju osnovnega
kapitala na delež v dosedanjem osnovnem kapitalu odpade le del nove delnice, je
@@ -10958,7 +10958,7 @@ z zahtevo po izstavitvi delniškega potrdila, se uresničujejo le, če so delne
pravice, ki skupaj oblikujejo polno pravico, združene pri enem delničarju ali
če se združi več upravičencev, katerih delne pravice oblikujejo skupaj polno
delnico.
-365. člen
+365. člen
(poziv delničarjem)
(1) Po vpisu sklepa o povečanju
osnovnega kapitala z izdajo novih delnic v register mora poslovodstvo takoj
@@ -10979,7 +10979,7 @@ objave opozorila mora družba prodati neprevzete delnice za račun delničarjev
uradni borzni ceni s pomočjo borznega posrednika ali na javni dražbi, če ni
borzne cene.
(4) (črtan).
-366. člen
+366. člen
(lastne delnice in delno vplačane delnice)
(1) Lastne delnice so udeležene pri
povečanju osnovnega kapitala.
@@ -10996,7 +10996,7 @@ delnic; sklep o povečanju osnovnega kapitala mora določati način povečanja.
se osnovni kapital poveča s povečanjem nominalnega zneska delnic, se povečanje
izvede tako, da na nobeno delnico z nominalnim zneskom ne odpadejo zneski, ki
se ne dajo pokriti s takšnim povečanjem.
-367. člen
+367. člen
(varstvo pravic delničarjev in tretjih
oseb)
(1) Razmerja pravic iz delnic se s
@@ -11006,7 +11006,7 @@ vplačanih delnic določajo po vložku, plačanem na delnico, te pravice pripada
delničarjem do plačila še neporavnanih vložkov glede na višino plačanega
vložka, povečanega za odstotek povečanja osnovnega kapitala; z nadaljnjimi
plačili se pravice ustrezno povečajo.
-368. člen
+368. člen
(začetek udeležbe pri dobičku)
(1) Če ni določeno drugače, nove
delnice sodelujejo pri dobičku celega poslovnega leta, v katerem je bil sprejet
@@ -11022,7 +11022,7 @@ povečanju osnovnega kapitala v treh mesecih po sprejetju ni vpisan v register.
Ta rok ne teče, dokler teče na sodišču izpodbojna ali ničnostna tožba ali
dokler še ni izdano dovoljenje državnega organa, če je to potrebno za povečanje
osnovnega kapitala.
-369. člen
+369. člen
(pogojni kapital)
Pogojni kapital se poveča v enakem razmerju
kot osnovni kapital. Če je bil sklep o pogojnem kapitalu sprejet za zagotovitev
@@ -11030,13 +11030,13 @@ pravic imetnikom zamenljivih obveznic, je treba oblikovati druge rezerve iz
dobička za pokrivanje razlike med skupnim emisijskim zneskom obveznic in višjim
skupnim najmanjšim emisijskim zneskom delnic, ki jih je treba zanje zagotoviti,
če ni dogovorjeno, da bodo razliko doplačali upravičenci do zamenjave.
-370. člen
+370. člen
(prepoved izdaje delnic in začasnic)
Nove delnice in začasnice se ne smejo
izdati pred vpisom sklepa o povečanju osnovnega kapitala v register.
5. odsek
Zamenljive obveznice in dividendne obveznice
-371. člen
+371. člen
(vrste in izdaja obveznic)
(1) Obveznice, s katerimi se imetnikom
zagotovi pravica do zamenjave z delnicami (zamenljive obveznice) ali pravica do
@@ -11059,7 +11059,7 @@ uporabljajo določbe 337. člena tega zakona.
Ukrepi za zmanjšanje osnovnega kapitala
1. odsek
Redno zmanjšanje osnovnega kapitala
-372. člen
+372. člen
(pogoji)
(1) Za veljavnost sklepa o zmanjšanju
osnovnega kapitala je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega
@@ -11078,15 +11078,15 @@ tretjega odstavka 172. člena tega zakona, se zmanjšanje izvede z
združevanjem delnic.
(5) V sklepu se določita razlog in
način zmanjšanja osnovnega kapitala.
-373. člen
+373. člen
(prijava sklepa)
Poslovodstvo in predsednik nadzornega sveta
morata sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala prijaviti za vpis v register.
-374. člen
+374. člen
(začetek veljavnosti zmanjšanja kapitala)
Z vpisom sklepa o zmanjšanju osnovnega
kapitala v register je osnovni kapital zmanjšan. Sklep se objavi.
-375. člen
+375. člen
(varstvo upnikov)
(1) Upnikom, katerih terjatve so
nastale pred objavo vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v register, je
@@ -11117,7 +11117,7 @@ delničarjem upniki uveljavljajo terjatev družbe iz drugega odstavka 233. člen
tega zakona tudi še v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe, s katero je ugotovljena
utemeljenost zahtevka upnikov po prejšnjem odstavku, ne glede na potek
zastaralnega roka iz 233. člena tega zakona.
-376. člen
+376. člen
(pravna skupnost)
(1) Z združevanjem delnic ni mogoče
izključiti delničarja iz družbe, temveč je treba oblikovati pravno skupnost teh
@@ -11131,7 +11131,7 @@ oseb, udeleženih v pravni skupnosti, po uradni borzni ceni s pomočjo borznega
posrednika ali na javni dražbi, če ni borzne cene. Do prodaje lahko pride le,
če je bil poziv objavljen tako, kot je določeno v prvem odstavku
224. člena tega zakona za podaljšan rok.
-377. člen
+377. člen
(prijava)
(1) Poslovodstvo mora zmanjšanje
osnovnega kapitala prijaviti za vpis v register.
@@ -11140,7 +11140,7 @@ osnovnega kapitala se lahko združita s prijavo in vpisom sklepa o zmanjšanju.
Če se osnovni kapital zmanjša z združitvijo delnic, se lahko vloži prijava
zmanjšanja osnovnega kapitala in opravi vpis v register šele po končanem
postopku združitve delnic v skladu z določbo prejšnjega člena tega zakona.
-378. člen
+378. člen
(zmanjšanje pod najnižji nominalni znesek)
Osnovni kapital se lahko zmanjša pod
najnižji znesek iz 171. člena tega zakona, če se ta ponovno doseže s
@@ -11149,7 +11149,7 @@ zmanjšanjem osnovnega kapitala in pri katerem povečanje ni mogoče s stvarnimi
vložki.
2. odsek
Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala
-379. člen
+379. člen
(pogoji)
(1) Zmanjšanje osnovnega kapitala, ki
je namenjeno kritju prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta ali
@@ -11168,7 +11168,7 @@ določenem višjem odstotku po zmanjšanju preostalega osnovnega kapitala, in
(3) Za zmanjšanje osnovnega kapitala v
skladu s prejšnjima odstavkoma se smiselno uporabljajo določbe 372. do 374. in
376. do 378. člena tega zakona.
-380. člen
+380. člen
(omejitve uporabe dobička po
poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala)
Po poenostavljenem zmanjšanju osnovnega
@@ -11181,7 +11181,7 @@ dobička, ki ga je dovoljeno letno odvesti v zakonske rezerve iz četrtega
odstavka 64. člena tega zakona, ne velja.
3. odsek
Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic
-381. člen
+381. člen
(pogoji)
(1) Družba lahko umakne delnice
prisilno ali s pridobitvijo s strani družbe. Prisilni umik je dopusten le, če
@@ -11213,7 +11213,7 @@ najmanjšemu emisijskemu znesku umaknjenih delnic.
je prisilni umik delnic določen s statutom. Pri uporabi določb o rednem
zmanjšanju osnovnega kapitala namesto skupščinskega sklepa zadostuje odločitev
poslovodstva o umiku.
-382. člen
+382. člen
(začetek veljavnosti zmanjšanja osnovnega
kapitala)
Osnovni kapital je zmanjšan za skupni
@@ -11222,7 +11222,7 @@ dnem umika delnic. Če gre za prisilni umik, določen s statutom, in če o
zmanjšanju kapitala ne odloča skupščina, se osnovni kapital zmanjša s prisilnim
umikom. Za umik delnic je potrebno dejanje družbe, ki razveljavi pravice iz
delnic.
-383. člen
+383. člen
(prijava zmanjšanja)
Za prijavo zmanjšanja osnovnega kapitala za
vpis v sodni register se smiselno uporabljajo določbe 372. do 374. in 376. do
@@ -11231,7 +11231,7 @@ vpis v sodni register se smiselno uporabljajo določbe 372. do 374. in 376. do
POSEBNE DOLOČBE O OBRAVNAVI MANJŠINSKIH DELNIČARJEV
1. pododdelek
Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe
-384. člen
+384. člen
(prenos delnic proti plačilu denarne
odpravnine)
(1) Skupščina delniške družbe lahko na
@@ -11243,7 +11243,7 @@ odpravnine.
(2) Za ugotavljanje deleža delnic, ki
pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno uporabljajo določbe drugega
in četrtega odstavka 528. člena tega zakona.
-385. člen
+385. člen
(denarna odpravnina)
(1) Višino denarne odpravnine določi
glavni delničar ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega
@@ -11254,7 +11254,7 @@ delničar poslovodstvu družbe predložiti izjavo banke, s katero je banka
solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo
nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register v korist manjšinskih
delničarjev plačal odpravnino za pridobljene delnice.
-386. člen
+386. člen
(priprava in izvedba skupščine)
(1) Objava dnevnega reda skupščine, ki
bo odločala o prenosu delnic na glavnega delničarja, mora vsebovati:
@@ -11296,7 +11296,7 @@ delničarje obvestiti o vseh pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju
sestave predloga sklepa o prenosu delnic do zasedanja skupščine. Za pomembno se
šteje zlasti tista sprememba, zaradi katere bi bila primerna drugačna denarna
odpravnina.
-387. člen
+387. člen
(vpis sklepa o prenosu delnic; pravne
posledice)
(1) Poslovodstvo družbe mora vložiti
@@ -11316,7 +11316,7 @@ odpravnine.
interes, če je vložil tožbo, za katero se zahteva pravni interes, ki izhaja iz
lastništva delnic družbe, do dne skupščine, ki odloča o prenosu delnic na
glavnega delničarja.
-388. člen
+388. člen
(sodni preizkus denarne odpravnine)
(1) Sklepa skupščine o soglasju za
prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna
@@ -11330,7 +11330,7 @@ smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega
odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona.
2. pododdelek
Pravica manjšinskih delničarjev do izstopa iz družbe
-389. člen
+389. člen
(zahtevek za odkup vseh preostalih delnic;
primerna denarna odpravnina)
(1) Glavni delničar mora na zahtevo
@@ -11342,7 +11342,7 @@ denarnega nadomestila se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka
385. člena in drugega odstavka 388. člena tega zakona.
8. oddelek
NIČNOST IN IZPODBOJNOST
-390. člen
+390. člen
(ničnostni razlogi)
Sklep skupščine je poleg primerov,
določenih v prvem in drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom
@@ -11369,7 +11369,7 @@ sklep skupščine iz 378. člena tega zakona je ničen, če v šestih
mesecih po njegovem sprejetju sklep o povečanju osnovnega kapitala in izvedba
povečanja osnovnega kapitala nista vpisana v register; ta rok ne teče, dokler
pred sodiščem teče postopek zaradi uveljavljanja ničnosti ali izpodbojnosti.
-391. člen
+391. člen
(roki za uveljavljanje ničnosti)
(1) Ničnosti skupščinskega sklepa
zaradi razloga iz druge alineje prejšnjega člena ni
@@ -11378,7 +11378,7 @@ več mogoče uveljavljati, potem ko je bil sklep vpisan v register.
zaradi razlogov iz prve, tretje, četrte in pete alineje
prejšnjega člena ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa
v register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa.
-392. člen
+392. člen
(ničnost volitev)
Volitve članov nadzornega sveta ali
upravnega odbora so poleg primerov iz 390. člena tega zakona nične tudi,
@@ -11391,15 +11391,15 @@ skupščina izvoli osebo, ki ni bila predlagana v skladu z zakonom ali
statutom, ali
-
je izvoljenih več članov, kot je to določeno z zakonom ali statutom.
-393. člen
+393. člen
(postopek ugotavljanja ničnosti)
Postopek ugotavljanja ničnosti je hiter.
-394. člen
+394. člen
(pravne posledice ničnosti)
Nični sklep nima nobenih pravnih posledic.
Tisti, ki je karkoli prejel na podlagi ničnega sklepa, mora vrniti družbi
celotno vrednost skupaj s stroški.
-395. člen
+395. člen
(razlogi za izpodbojnost; konvalidacija
izpodbojnih sklepov)
(1) Sklep skupščine je izpodbojen, če:
@@ -11446,7 +11446,7 @@ poslovodstvo,
-
vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa
skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom.
-396. člen
+396. člen
(izpodbojna tožba)
(1) Izpodbojna tožba se vloži v enem
mesecu. Ta rok začne teči:
@@ -11457,7 +11457,7 @@ mesecu. Ta rok začne teči:
izvedeti.
(2) Če je bil sklep objavljen, začne
teči rok z dnem objave.
-397. člen
+397. člen
(napoved izpodbijanja)
(1) Delničar, ki je bil navzoč na skupščini,
lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino
@@ -11471,13 +11471,13 @@ po začetku skupščine.
(3) Poslovodstvo
mora objaviti, da je vložena izpodbojna tožba na enak način, kot mora biti
objavljen izpodbijani sklep.
-398. člen
+398. člen
(učinek razveljavljenega sklepa)
Če sodišče razveljavi sklep skupščine ali
ga razglasi za ničnega, učinkuje sodba proti vsem delničarjem ter članom organov
vodenja ali nadzora. Če gre za sklep, ki se vpiše v register, se vsebina sodbe
vpiše po uradni dolžnosti. Poslovodstvo mora objaviti vsebino sodbe.
-399. člen
+399. člen
(izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega
dobička)
(1) Sklep skupščine o uporabi
@@ -11491,7 +11491,7 @@ deleži delnic dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala ali katerih skupni
najmanjši emisijski znesek dosega 400.000 eurov. Če sodišče ugotovi, da
obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, na zahtevo
delničarjev spremeni sklep skupščine.
-400. člen
+400. člen
(izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega
kapitala)
(1) Sklep o povečanju osnovnega
@@ -11502,7 +11502,7 @@ to, da je emisijski znesek ali najnižji znesek, pod katerim se nove delnice ne
smejo izdati, v sklepu o povečanju osnovnega kapitala določen nesorazmerno
nizko. To ne velja, če nove delnice prevzame tretja oseba z obveznostjo, da jih
bo ponudila delničarjem.
-401. člen
+401. člen
(ničnost letnega poročila in izpodbojnost
sklepa o sprejetju letnega poročila)
(1) Letno poročilo je nično, če:
@@ -11540,7 +11540,7 @@ poročila z zakonom in statutom.
PRENEHANJE DRUŽBE
1. pododdelek
Redno prenehanje
-402. člen
+402. člen
(razlogi prenehanja)
(1) Družba preneha:
-
@@ -11576,7 +11576,7 @@ družbe, ki niso v skladu s tem zakonom. Če se pomanjkljivosti lahko odpravijo,
se lahko tožba vloži šele, ko je upravičenec do tožbe družbo pozval, da odpravi
pomanjkljivosti in ta v treh mesecih ni ukrepala ali nepravilnosti niso
odpravljene v enem letu.
-403. člen
+403. člen
(sprejetje sklepa o prenehanju družbe in
začetku likvidacije)
(1) V primerih iz prve in druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena sprejme sklep o prenehanju
@@ -11585,7 +11585,7 @@ družbe in začetku likvidacije (sklep o likvidaciji) skupščina.
likvidaciji najpozneje v 30 dneh po preteku v statutu določenega časa.
(3) V primerih iz tretje, četrte, šeste in devete alineje prvega odstavka prejšnjega člena izda sklep o likvidaciji
sodišče.
-404. člen
+404. člen
(začetek likvidacijskega postopka)
(1) Na podlagi sklepa o likvidaciji iz
razlogov iz prve in druge alineje prvega odstavka
@@ -11607,7 +11607,7 @@ premoženja družbe, če to ne zadostuje, pa tudi iz premoženja ustanoviteljev.
odstavka 402. člena tega zakona lahko vloži pri sodišču predlog za
prisilno likvidacijo družbe poleg oseb iz četrtega odstavka tega člena tudi
pristojni organ, ki kršitev ugotovi v postopku nadzora.
-405. člen
+405. člen
(vsebina sklepa o likvidaciji)
(1) Sklep o likvidaciji vsebuje te
podatke:
@@ -11628,18 +11628,18 @@ tudi druge podatke v zvezi s prenehanjem in likvidacijo družbe.
(3) Organ, ki sprejme sklep o
likvidaciji, pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v
register.
-406. člen
+406. člen
(postopek likvidacije)
(1) Po vpisu začetka likvidacije v
register se opravi postopek likvidacije.
(2) Če v tem oddelku ni posebnih
določb, se za družbo do konca likvidacije še naprej uporabljajo določbe tega
zakona, ki veljajo za družbo pred sprejetjem sklepa o likvidaciji.
-407. člen
+407. člen
(oznaka v firmi)
Po vpisu začetka likvidacijskega postopka v
register mora družba v svoji firmi uporabljati pristavek »v likvidaciji«.
-408. člen
+408. člen
(organi likvidacijskega postopka)
(1) Likvidacijo opravi en ali več
likvidacijskih upraviteljev.
@@ -11651,19 +11651,19 @@ kapitala, iz utemeljenih razlogov imenuje likvidacijskega upravitelja sodišče.
(4) Za odločanje likvidacijskih
upraviteljev se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in statuta, ki veljajo
za odločanje poslovodstva, če s sklepom o likvidaciji ni določeno drugače.
-409. člen
+409. člen
(likvidacijsko podjetje)
Za likvidacijskega upravitelja se lahko
določi tudi pravna oseba (likvidacijsko podjetje).
-410. člen
+410. člen
(izjava likvidacijskega upravitelja)
Likvidacijski upravitelj mora dati pisno
izjavo, da bo vestno in pošteno opravljal vse naloge v zvezi z likvidacijo.
-411. člen
+411. člen
(razrešitev likvidacijskega upravitelja)
Organ, ki je imenoval likvidacijskega
upravitelja, ga lahko kadarkoli in brez obrazložitve razreši.
-412. člen
+412. člen
(pooblastila likvidacijskega upravitelja)
Likvidacijski upravitelj:
-
@@ -11689,25 +11689,25 @@ predlaga izbris družbe iz registra, in
-
opravlja druge naloge v zvezi z likvidacijo, ki so določene v zakonu,
statutu ali sklepu o likvidaciji družbe.
-413. člen
+413. člen
(nadaljevanje dejavnosti)
Likvidacijski upravitelj je upravičen
nadaljevati dejavnost s sklepanjem novih poslov le s soglasjem organa, ki je
sprejel sklep o likvidaciji.
-414. člen
+414. člen
(ustavitev postopka likvidacije in
nadaljevanje postopka stečaja)
Če likvidacijski upravitelj na podlagi
prijavljenih terjatev ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo
vseh terjatev upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi, mora nemudoma ustaviti
postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka.
-415. člen
+415. člen
(poročilo o poteku postopka in predlog za
razdelitev premoženja)
Po plačilu dolgov družbe likvidacijski
upravitelj pripravi poročilo o poteku likvidacije in predlog za razdelitev
premoženja, če v sklepu o likvidaciji ni določeno drugače.
-416. člen
+416. člen
(sprejetje poročila o poteku postopka in
razdelitvi premoženja)
(1) O predlogu poročila o poteku
@@ -11717,13 +11717,13 @@ je sprejel sklep o likvidaciji, če v njem ni določeno drugače.
sklepa o razdelitvi pristojna skupščina, ki se kljub dvakratnemu sklicu ni
sestala ali ni bila sklepčna, se šteje, da je predlog, ki ga pripravi
likvidacijski upravitelj, sprejet s sklepom skupščine.
-417. člen
+417. člen
(rok za razdelitev premoženja)
(1) Na podlagi sklepa o razdelitvi
premoženja likvidacijski upravitelj razdeli premoženje v 30 dneh.
(2) Če je sklep iz prejšnjega odstavka
sprejelo sodišče, začne rok teči z dnem pravnomočnosti sklepa.
-418. člen
+418. člen
(razdelitev premoženja)
(1) Po poplačilu vseh obveznosti
družbe se preostalo premoženje razdeli med delničarje v sorazmerju z njihovimi
@@ -11734,7 +11734,7 @@ likvidacijski upravitelj izroči registrskemu organu na skupščini sprejeto
poročilo o poteku likvidacijskega postopka in sklep skupščine o razdelitvi
premoženja, izjavi, da je vse premoženje razdeljeno v skladu s sklepom o
razdelitvi, in predlaga izbris družbe iz registra.
-419. člen
+419. člen
(odškodninska odgovornost)
(1) Po izbrisu družbe iz registra ni
mogoče izpodbijati dejanj likvidacijskega upravitelja, lahko pa se od njega zahteva
@@ -11755,11 +11755,11 @@ likvidacijskemu upravitelju zastara v enem letu od dneva izbrisa družbe iz
registra.
(5) Če je likvidacijskih upraviteljev
več, so odgovorni solidarno.
-420. člen
+420. člen
(terjatve delničarjev)
Delničarji lahko v postopku likvidacije
uveljavljajo svoje terjatve iz pravnih poslov z družbo.
-421. člen
+421. člen
(varstvo upnikov)
(1) Premoženja ni mogoče razdeliti med
delničarje, dokler ne preteče šest mesecev od zadnje objave po 405. členu
@@ -11767,7 +11767,7 @@ tega zakona.
(2) Likvidacijski upravitelj mora
zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in
znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil.
-422. člen
+422. člen
(nadaljevanje družbe)
(1) Če je bil sprejet sklep o
likvidaciji iz razlogov iz prve ali druge alineje
@@ -11777,7 +11777,7 @@ osnovnega kapitala odloči, da družba deluje dalje.
(2) Likvidacijski upravitelj mora v
takšnem primeru predlagati registru izbris vpisa začetka likvidacije in
predlogu priložiti sklep skupščine.
-423. člen
+423. člen
(nagrada likvidacijskemu upravitelju)
(1) Likvidacijski upravitelj ima
pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo iz premoženja družbe.
@@ -11785,7 +11785,7 @@ Višino plačila določi skupščina ali sodišče.
(2) Plačilo za delo in povrnitev
stroškov se likvidacijskemu upravitelju izplača po izplačilu obveznosti
upnikom, vendar pa pred razdelitvijo premoženja med delničarje.
-424. člen
+424. člen
(shranjevanje poslovnih knjig)
(1) Poslovne knjige, knjigovodska
dokumentacija in dokumentacija o likvidacijskem postopku morajo biti shranjene
@@ -11798,7 +11798,7 @@ likvidacijskem postopku.
kom so listine iz prvega odstavka tega člena.
2. pododdelek
Prenehanje družbe po skrajšanem postopku
-425. člen
+425. člen
(pogoji)
(1) Družba lahko preneha po skrajšanem
postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu
@@ -11815,7 +11815,7 @@ odstavka so delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.
delničarjev dokazila o resničnosti izjave iz prvega odstavka tega člena. Za
prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi druge
oblike zavarovanja.
-426. člen
+426. člen
(vsebina sklepa o prenehanju družbe po
skrajšanem postopku)
Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem
@@ -11823,7 +11823,7 @@ postopku vsebuje firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep o
prenehanju, podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku, število
delničarjev in njihova imena in priimke s prebivališči ter predlog o delitvi
premoženja.
-427. člen
+427. člen
(objava sklepa o prenehanju in prevzemu
odgovornosti delničarjev)
(1) Sklep o prenehanju registrski
@@ -11833,7 +11833,7 @@ upnikom.
(2) V objavi mora biti navedeno tudi,
da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15 dneh in da bo registrski
organ sicer sprejel sklep o izbrisu družbe iz registra.
-428. člen
+428. člen
(ugovor proti sklepu o prenehanju)
(1) Zoper sklep o prenehanju družbe po
skrajšanem postopku lahko delničarji, upniki ali pristojni državni organi
@@ -11850,7 +11850,7 @@ delničarjev o prevzemu odgovornosti za obveznosti družbe.
(4) O razveljavitvi sklepa o
prenehanju družbe po skrajšanem postopku registrski organ obvesti javnost na
enak način kot o sklepu o prenehanju.
-429. člen
+429. člen
(izbris družbe iz registra)
(1) Če ugovor ni vložen ali ga
registrski organ zavrne, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz
@@ -11864,12 +11864,12 @@ Peto poglavje
EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA (SE)
1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE
-430. člen
+430. člen
(namen posebnih določb o SE)
Za izvajanje Uredbe 2157/2001/ES določa to
poglavje način ustanavljanja, upravljanja, prenosa sedeža in prenehanja evropske
delniške družbe (v nadaljnjem besedilu: SE).
-431. člen
+431. člen
(vpis v register)
(1) SE se vpiše v register. Za prijavo
družbe za vpis v register se uporabljajo določbe tega zakona o vpisu delniške
@@ -11887,14 +11887,14 @@ ali
-
izjavo vseh članov poslovodstva, da sporazum iz prve alineje tega
odstavka ni bil dosežen v ustreznem roku.
-432. člen
+432. člen
(objavljanje sporočil SE v Uradnem listu
Evropske unije)
O podatkih ali sporočilih, ki se v skladu s
14. členom Uredbe 2157/2001/ES objavljajo v Uradnem listu Evropske unije, mora
AJPES v mesecu dni po njihovi objavi na svoji spletni strani obvestiti organ,
ki je pristojen za objave v Uradnem listu Evropske unije.
-433. člen
+433. člen
(sedež SE)
(1) Statut določi sedež SE v skladu s
30. členom tega zakona.
@@ -11909,7 +11909,7 @@ družbe. Proti sklepu o prenehanju družbe je dopustna pritožba, ki zadrži
izvršitev sklepa.
2. oddelek
PRENOS SEDEŽA SE
-434. člen
+434. člen
(ponudba denarne odpravnine v predlogu
prenosa sedeža)
(1) Predlog prenosa sedeža SE v drugo
@@ -11922,7 +11922,7 @@ protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina ni bila pra
sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni bil pravilno objavljen.
(2) Obveznost zagotoviti denarno
odpravnino lahko prevzame SE ali druga oseba.
-435. člen
+435. člen
(revizija primernosti višine denarne
odpravnine)
(1) Primernost višine denarne
@@ -11936,7 +11936,7 @@ višine denarne odpravnine mora vsebovati mnenje revizorja o tem, ali je
ponujena odpravnina primerno nadomestilo za prevzete delnice. Za revizorjevo
mnenje se smiselno uporabljajo določbe petega odstavka 583. člena tega
zakona.
-436. člen
+436. člen
(pregled prenosa sedeža SE po nadzornem
svetu)
Nadzorni svet mora na podlagi poročila
@@ -11944,7 +11944,7 @@ poslovodstva o prenosu sedeža SE in poročila o reviziji primernosti višine
denarne odpravnine pregledati nameravani prenos sedeža SE ter o tem pripraviti
pisno poročilo. V poročilu o pregledu prenosa sedeža SE nadzorni svet ni dolžan
razkriti informacij zaradi razlogov iz prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena tega zakona.
-437. člen
+437. člen
(objava predloga prenosa sedeža SE)
(1) Poslovodstvo mora vsaj dva meseca
pred dnem zasedanja skupščine, ki bo odločala o prenosu sedeža SE v drugo
@@ -11973,13 +11973,13 @@ poslovodstvo ustno razložiti vsebino predloga prenosa sedeža SE. Pred
odločanjem o soglasju za prenos sedeža SE mora poslovodstvo delničarje
obvestiti o vseh pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave
predloga prenosa sedeža SE do zasedanja skupščine.
-438. člen
+438. člen
(posebne zahteve za soglasje skupščine za
prenos sedeža SE)
Če imajo posamezni delničarji po statutu
posebne pravice, je za veljavnost sklepa skupščine potrebno soglasje iz prvega
odstavka 632. člena tega zakona.
-439. člen
+439. člen
(poenostavljeni prenos sedeža SE)
Če je ista oseba imetnica vseh delnic SE
ali če vsi delničarji z izjavo v obliki notarskega zapisa izjavijo, da se
@@ -11988,7 +11988,7 @@ zakona o ponudbi denarne odpravnine v predlogu prenosa sedeža in reviziji o
primernosti višine denarne odpravnine. Izjavo o odpovedi lahko dajo delničarji
tudi ustno na zasedanju skupščine, ki odloča o soglasju za prenos sedeža SE. V
takem primeru se ta izjava vključi v zapisnik skupščine.
-440. člen
+440. člen
(pravica delničarjev zahtevati prevzem
delnic za plačilo denarne odpravnine)
(1) Vsak delničar, ki na skupščini, ki
@@ -12012,7 +12012,7 @@ odpravnino dati ustrezno zavarovanje.
delnic potrebno dovoljenje družbe, se lahko delnice od dneva sprejetja sklepa o
soglasju za prenos sedeža SE do izteka roka za sprejem ponudbe denarne
odpravnine prenašajo brez dovoljenja.
-441. člen
+441. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje,
sodni preizkus primernosti višine denarne odpravnine)
(1) Sklepa skupščine, ki je odločila o
@@ -12033,14 +12033,14 @@ skupščini ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odloč
na skupščini ni bil pravilno objavljen. Za postopek sodnega preizkusa
primernosti višine denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe
603. člena tega zakona.
-442. člen
+442. člen
(varstvo upnikov)
Upniki SE imajo pravico zahtevati
zavarovanje za svoje nezapadle, negotove ali pogojne terjatve, če tako
zavarovanje pisno zahtevajo v enem mesecu po sprejetju sklepa o soglasju za
prenos sedeža SE. Upniki lahko to pravico uveljavljajo samo, če verjetno
izkažejo, da je zaradi prenosa sedeža SE ogrožena izpolnitev njihovih terjatev.
-443. člen
+443. člen
(vpis namere prenosa sedeža SE v register
v drugi državi članici; izdaja potrdila)
(1) Poslovodstvo predlaga vpis namere
@@ -12086,7 +12086,7 @@ se opremi z zaznamkom, da je bilo izdano potrdilo iz osmega odstavka
(6) Registrski organ mora po prejemu
obvestila o vpisu prenosa sedeža SE v register v drugi državi članici po uradni
dolžnosti vpisati izbris družbe iz registra.
-444. člen
+444. člen
(prijava prenosa sedeža SE iz druge države
članice v Republiko Slovenijo)
(1) Poslovodstvo, ki želi prenesti svoj
@@ -12124,7 +12124,7 @@ pristojni organ za vpis družb v državi članici, iz katere se prenaša sedež
USTANOVITEV SE
1. pododdelek
Ustanovitev SE z združitvijo
-445. člen
+445. člen
(ponudba denarne odpravnine v pogodbi o
združitvi v SE)
(1) Pogodba o združitvi v SE (v
@@ -12140,7 +12140,7 @@ pravilno sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni bil pravilno
objavljen.
(2) Obveznost zagotoviti denarno
odpravnino lahko prevzame SE ali druga oseba.
-446. člen
+446. člen
(revizija združitve v SE)
(1) Pogodbo o združitvi mora za vsako
družbo, ki je udeležena pri združitvi, pregledati en ali več revizorjev. Za revizijo
@@ -12149,7 +12149,7 @@ stavka četrtega, šestega, sedmega in prvega stavka osmega odstavka
583. člena tega zakona.
(2) Za pripravo poročila o reviziji se
smiselno uporabljajo določbe petega odstavka 583. člena tega zakona.
-447. člen
+447. člen
(objava pogodbe o združitvi)
(1) Pogodbo o združitvi je treba
predložiti registrskemu organu in o tem objaviti obvestilo v skladu z določbami
@@ -12164,7 +12164,7 @@ družbe, katere premoženje, pravice in obveznosti se z združitvijo prenašajo
SE s sedežem v drugi državi članici, je treba na njegovo zahtevo najpozneje
naslednji delovni dan brezplačno dati prepis listin iz drugega odstavka
586. člena tega zakona.
-448. člen
+448. člen
(poenostavljena združitev v SE)
Če je ista oseba imetnica vseh delnic
družbe ali če vsi delničarji z izjavo v obliki notarskega zapisa izjavijo, da
@@ -12173,7 +12173,7 @@ zakona o ponudbi denarne odpravnine v pogodbi o združitvi in o reviziji
primernosti višine denarne odpravnine. Izjavo o odpovedi lahko dajo delničarji
tudi ustno na zasedanju skupščine, ki odloča o soglasju za združitev. V takem
primeru se ta izjava vključi v zapisnik skupščine.
-449. člen
+449. člen
(pravica delničarjev zahtevati prevzem
delnic za plačilo denarne odpravnine)
Vsak delničar, ki na skupščini, ki odločala
@@ -12185,7 +12185,7 @@ denarne odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni udeleži
bila pravilno sklicana, ali če predmet odločanja na skupščini ni bil pravilno
objavljen. Za pravico delničarjev zahtevati prevzem delnic za plačilo denarne
odpravnine se smiselno uporabljajo določbe 440. in 441. člena tega zakona.
-450. člen
+450. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje;
sodni preizkus menjalnega razmerja)
(1) Sklepa skupščine, ki je odločila o
@@ -12220,13 +12220,13 @@ iz razlogov v zvezi z menjalnim razmerjem, in
2.
vse prevzete družbe s sedeži v drugih državah članicah soglašajo z
vložitvijo predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja.
-451. člen
+451. člen
(varstvo upnikov in imetnikov posebnih
pravic)
Za varstvo upnikov družbe, ki z združitvijo
prenaša svoje premoženje, pravice in obveznosti na SE s sedežem v drugi državi
članici, se smiselno uporabljajo določbe 442. člena tega zakona.
-452. člen
+452. člen
(prijava za vpis prenosa premoženja,
pravic in obveznosti družbe s sedežem v Republiki Sloveniji z združitvijo v SE
s sedežem v drugi državi članici; izdaja potrdila)
@@ -12286,7 +12286,7 @@ katerem bo SE vpisana. Vpis se opremi z zaznamkom, da je bilo izdano potrdilo
iz drugega odstavka 25. člena Uredbe 2157/2001/ES.
2. pododdelek
Ustanovitev holdinga SE
-453. člen
+453. člen
(ustanovitev holdinga SE)
(1) Notarski zapis statuta holdinga SE
se lahko izdela šele, ko so po poteku dodatnega prijavnega roka, določenega v
@@ -12303,7 +12303,7 @@ Uredbe 2157/2001/ES, določen tudi znesek osnovnega kapitala, potreben za
ustanovitev holdinga SE, in najvišji znesek osnovnega kapitala, ki bo dosežen,
če bodo holdingu SE izročeni vsi deleži družb, ki si prizadevajo za njeno
ustanovitev.
-454. člen
+454. člen
(smiselna uporaba določb o združitvi)
(1) Za ustanovitveno poročilo,
revizijo in objavo načrta ustanovitve, izključitev razlogov za izpodbijanje ter
@@ -12317,7 +12317,7 @@ zakona. Če si za ustanovitev holdinga SE prizadeva družba, ki je organizirana
kot družba z omejeno odgovornostjo, se za veljavnost sklepa o soglasju za
ustanovitev smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 620. člena tega
zakona.
-455. člen
+455. člen
(vpis izpolnjenosti predpostavk za
nameravano ustanovitev holdinga SE, potrdilo o opravljenih pravnih opravilih v
postopku ustanovitve)
@@ -12368,7 +12368,7 @@ izpolnjene predpostavke, določene v drugem odstavku 32. člena Uredbe
morajo poslovodstva družb, ki so si prizadevale za njeno ustanovitev, registrom
po svojih sedežih prijaviti, da je bil holding SE vpisan. Prijavi je treba
priložiti izpis iz registra, v katerega je bil holding SE vpisan.
-456. člen
+456. člen
(prijava holdinga SE za vpis v register)
Prijavi za vpis holdinga SE v register je
treba poleg listin iz 199. člena tega zakona priložiti:
@@ -12392,7 +12392,7 @@ katerih sedež je v drugih državah članicah, izpise iz registrov, v katere so
vpisane te družbe.
3. pododdelek
Preoblikovanje delniške družbe v SE in SE v delniško družbo
-457. člen
+457. člen
(načrt preoblikovanja)
Načrt preoblikovanja delniške družbe
v SE (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: načrt preoblikovanja) mora
@@ -12406,7 +12406,7 @@ predvideni časovni okvir preoblikovanja, in
4.
poročilo poslovodstva o preoblikovanju v skladu s četrtim odstavkom
37. člena Uredbe 2157/2001/ES.
-458. člen
+458. člen
(revizija preoblikovanja)
(1) Načrt preoblikovanja mora
pregledati revizor.
@@ -12417,7 +12417,7 @@ sredstev družbe, zmanjšanih za obveznosti, najmanj enaka višini osnovnega
kapitala, povečani za vsoto rezerv, ki jih mora družba oblikovati.
(3) Za revizijo preoblikovanja se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ustanovitveni reviziji.
-459. člen
+459. člen
(objava načrta preoblikovanja)
(1) Poslovodstvo mora vsaj mesec dni
pred dnem zasedanja skupščine, ki bo odločala o preoblikovanju, registrskemu
@@ -12445,7 +12445,7 @@ mora poslovodstvo ustno razložiti vsebino načrta preoblikovanja. Pred
odločanjem o soglasju za preoblikovanje mora poslovodstvo delničarje obvestiti
o vseh pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave načrta
preoblikovanja do zasedanja skupščine.
-460. člen
+460. člen
(prijava preoblikovanja za vpis v
register)
(1) Poslovodstvo predlaga vpis
@@ -12471,7 +12471,7 @@ vsi delničarji ali so bili zastopani in niso ugovarjali sklepu o soglasju za
preoblikovanje, in
7.
dovoljenje pristojnega organa, če se za združitev to zahteva.
-461. člen
+461. člen
(preoblikovanje SE v delniško družbo)
Za preoblikovanje SE v delniško družbo se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o preoblikovanju delniške družbe v SE.
@@ -12483,7 +12483,7 @@ Za upravljanje SE se uporabljajo določbe
tega zakona, če Uredba 2175/2001/ES ne določa drugače.
5. oddelek
PRENEHANJE SE
-463. člen
+463. člen
(prenehanje SE pri razhajanju kraja sedeža
in glavnega poslovodstva)
(1) Če SE ne izpolnjuje več zahtev iz
@@ -12497,7 +12497,7 @@ organa v določenem roku ne odpravi nepravilnosti, registrski organ po uradni
dolžnosti ugotovi pomanjkljivosti statuta.
Šesto poglavje
KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA
-464. člen
+464. člen
(pojem)
(1) Komanditna delniška družba je
družba, pri kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z
@@ -12510,7 +12510,7 @@ uporabljajo določbe tega zakona o komanditni družbi.
(3) Za druga vprašanja o komanditni
delniški družbi se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi,
če v tem poglavju ni določeno drugače.
-465. člen
+465. člen
(sprejetje statuta)
(1) Statut komanditne delniške družbe
mora sprejeti najmanj pet oseb. V statutu se navedejo osnovni kapital družbe in
@@ -12522,21 +12522,21 @@ sodelovati vsi komplementarji in tisti komanditni delničarji, ki pri
ustanovitvi prevzamejo delnice.
(3) Družbeniki, ki sprejmejo statut,
so ustanovitelji družbe.
-466. člen
+466. člen
(vsebina statuta)
(1) Poleg podatkov iz 183. člena
tega zakona mora statut družbe vsebovati še ime in priimek ter prebivališče ali
firmo in sedež vsakega komplementarja.
(2) Gotovinski in stvarni vložki
komplementarjev morajo biti v statutu navedeni po višini in vrsti.
-467. člen
+467. člen
(komplementarji in njihov vpis v register)
(1) Za komplementarje se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o upravi delniške družbe.
(2) Ob vpisu družbe v register se
namesto članov uprave vpišejo vsi komplementarji in obseg njihovih upravičenj
za zastopanje.
-468. člen
+468. člen
(glasovanje na skupščini)
(1) Komplementarji imajo na skupščini
glasovalno pravico v sorazmerju s svojo udeležbo pri osnovnem kapitalu. Glasovalne
@@ -12564,7 +12564,7 @@ potrebno soglasje komplementarjev, se predložijo za vpis v register šele, ko j
bilo doseženo soglasje.
(4) Pri sklepih, ki se vpišejo v
register, mora biti soglasje zapisniško ugotovljeno.
-469. člen
+469. člen
(odbor komanditnih delničarjev)
(1) Sklepe komanditnih delničarjev
izvaja odbor komanditnih delničarjev, če statut ne določa drugače.
@@ -12575,7 +12575,7 @@ spora, ki gredo v breme komanditnih delničarjev, plača družba, vendar sme
zahtevati, da ji ti povrnejo sorazmeren del neupravičeno nastalih stroškov.
(3) Komplementarji ne morejo biti
člani odbora komanditnih delničarjev.
-470. člen
+470. člen
(dvigi komplementarjev)
(1) Če ima komplementar izgubo, ki
presega njegov kapitalski delež, ne sme dvigniti dividende na svoj kapitalski
@@ -12593,7 +12593,7 @@ Sedmo poglavje
DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
1. oddelek
USTANOVITEV DRUŽBE
-471. člen
+471. člen
(pojem)
(1) Družba z omejeno odgovornostjo je
družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vrednost
@@ -12605,11 +12605,11 @@ prispeva le en osnovni vložek in ima le en poslovni delež.
(3) Za poslovne deleže iz prejšnjega
odstavka ni mogoče izdati vrednostnih papirjev, lahko pa družba izda družbeniku
potrdilo kot dokazilo, da je imetnik poslovnega deleža.
-472. člen
+472. člen
(odgovornost družbenikov)
Za obveznosti družbe z omejeno
odgovornostjo družbeniki niso odgovorni.
-473. člen
+473. člen
(ustanovitelji)
(1) Družbo lahko ustanovi ena ali več
fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki.
@@ -12617,7 +12617,7 @@ fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki.
družbenikov.
(3) Družba ima lahko več kot 50
družbenikov le, če to dovoli minister, pristojen za gospodarstvo.
-474. člen
+474. člen
(družbena pogodba)
(1) Družba se ustanovi s pogodbo, ki
je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v
@@ -12666,7 +12666,7 @@ družbenik, ki je stvarni vložek prispeval.
lahko poleg sestavin iz šestega in sedmega odstavka tega člena vsebuje še druge sestavine.
(9) Minister,
pristojen za gospodarstvo, predpiše obliko in vsebino posebnega obrazca.
-475. člen
+475. člen
(osnovni kapital in osnovni vložki)
(1) Osnovni kapital (osnovna glavnica)
mora znašati vsaj 7500 eurov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 eurov.
@@ -12689,7 +12689,7 @@ denarju.
izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga.
(7) Vplačila denarnih vložkov morajo
biti nakazana na bančni račun.
-476. člen
+476. člen
(poročilo o stvarnih vložkih)
(1) Če se za ustanovitev družbe
zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v
@@ -12710,7 +12710,7 @@ revizorjevega poročila nista potrebni, če gre za stvarne vložke v obliki trž
vrednostnih papirjev, že vrednotenih stvarnih vložkov ali stvarnih vložkov, ki
se ocenijo po knjigovodskih vrednostih iz revidiranega letnega poročila ob
smiselni uporabi določb tega zakona, ki se nanašajo na delniške družbe.
-477. člen
+477. člen
(ustanovitveni stroški)
(1) Družbeniki morajo zagotoviti
sredstva za ustanovitev družbe sorazmerno z višino svojih osnovnih vložkov.
@@ -12721,7 +12721,7 @@ izplača nagrada za delo pri ustanovitvi družbe.
odstavka se lahko izplačajo družbenikom samo iz dobička družbe; družbeniki pa
lahko sklenejo, da imajo ta izplačila prednost pred siceršnjimi zahtevki
družbenikov do udeležbe pri dobičku.
-478. člen
+478. člen
(prijava za vpis v register)
(1) Poslovodja prijavi družbo za vpis
v register pri registrskem organu ali na točki za
@@ -12749,7 +12749,7 @@ revizor ugotovi ali če je očitno, da je poročilo iz prvega odstavka
476. člena tega zakona nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom,
ali če revizor izjavi ali registrski organ meni, da je vrednost stvarnega vložka
bistveno manjša od zneska osnovnega vložka, za katerega je dan stvarni vložek.
-479. člen
+479. člen
(odgovornost družbenikov in poslovodij ob
ustanovitvi)
(1) Družbeniki in poslovodje so družbi
@@ -12769,7 +12769,7 @@ takih okoliščin, ki jih je poznal ali bi jih ob skrbnosti dobrega
gospodarstvenika moral poznati družbenik, ki je ravnal za njihov račun.
2. oddelek
RAZMERJA MED DRUŽBO IN DRUŽBENIKI
-480. člen
+480. člen
(poslovni delež in njegovi deli)
(1) Poslovni delež lahko pripada eni
ali več osebam. Če pripada več osebam, uresničujejo pravice in so odgovorne za
@@ -12783,7 +12783,7 @@ tudi, če so opravljena samo proti enemu med njimi.
(4) Imetniki istega poslovnega deleža
lahko uresničujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti tudi po skupnem
zastopniku.
-481. člen
+481. člen
(prenos poslovnega deleža)
(1) Poslovni deleži se lahko odsvojijo
in dedujejo.
@@ -12812,7 +12812,7 @@ soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja.
pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za
prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz
družbe.
-482. člen
+482. člen
(položaj odsvojitelja in pridobitelja
poslovnega deleža)
(1) Za pridobitelja poslovnega deleža
@@ -12824,7 +12824,7 @@ ali kot pridobiteljeva dejanja.
(3) Za obveznosti do družbe, ki so
dospele pred prijavo prenosa poslovnega deleža, sta družbi odgovorna
odsvojitelj in pridobitelj solidarno.
-483. člen
+483. člen
(odsvojitev dela poslovnega deleža)
(1) Družbenik lahko odsvoji del
poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni
@@ -12838,7 +12838,7 @@ deleža se smiselno uporabljajo določbe tretjega do sedmega odstavka
(4) Delitev poslovnega deleža ni
dopustna, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali
dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega deleža prepove.
-484. člen
+484. člen
(način vplačila osnovnih vložkov)
(1) S pogodbo se določi, kako
družbeniki vplačujejo denarne zneske osnovnih vložkov. Če ni določeno drugače,
@@ -12850,11 +12850,11 @@ družbe za vplačilo osnovnega vložka.
(3) Ob zmanjšanju osnovnega kapitala
je mogoče družbenike oprostiti vplačila osnovnega vložka največ za znesek, ki
je sorazmeren z zmanjšanjem osnovnega kapitala.
-485. člen
+485. člen
(zamudne obresti)
Družbenik, ki ni pravočasno vplačal
zahtevanega zneska kot osnovni vložek, mora plačati zamudne obresti.
-486. člen
+486. člen
(izključitev družbenika, ki zamuja z
vplačilom)
(1) Družbeniku, ki zamuja z vplačilom
@@ -12869,7 +12869,7 @@ družbo, o čemer je treba družbenika pisno obvestiti.
(3) Družbenik je tudi po zamudi
odgovoren za plačilo neplačanega zneska. S tem ni izključena njegova
odškodninska odgovornost.
-487. člen
+487. člen
(jamstvo zamudnikovih prednikov)
(1) Za plačilo zneska osnovnega
vložka, ki ga ni vplačal izključeni družbenik, jamčijo njegov neposredni
@@ -12882,25 +12882,25 @@ prednikom začne teči z dnem, ko je bil prenos deleža v skladu s
482. členom tega zakona vpisan v register.
(4) Z vplačilom zamujenega zneska
pridobi zamudnikov prednik poslovni delež izključenega družbenika.
-488. člen
+488. člen
(dražba poslovnega deleža)
Če ni mogoče zahtevati plačila zamujenega
zneska od zamudnikovih prednikov, lahko družba zamudnikov poslovni delež proda
na javni dražbi. Drugačen način prodaje je mogoč le v soglasju z izključenim
družbenikom.
-489. člen
+489. člen
(odgovornost družbenikov za vplačilo)
Če osnovnega vložka niso vplačali niti
zavezanci niti ni bil vplačan s prodajo poslovnega deleža, ga morajo vplačati
drugi družbeniki sorazmerno z velikostjo svojih poslovnih deležev. V enakem
sorazmerju se poveča dolžnost drugih družbenikov, če od nekaterih med njimi ni
mogoče zahtevati vplačila.
-490. člen
+490. člen
(kogentnost določb)
Družba ne more z družbeno pogodbo ali s
sklepom oprostiti družbenika obveznosti, določenih v 486. do 489. členu
tega zakona.
-491. člen
+491. člen
(naknadna vplačila)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da
so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi
@@ -12914,7 +12914,7 @@ so sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži, v družbeni pogodbi pa je lahko
določen tudi njihov najvišji znesek.
(3) Z naknadnimi vplačili se ne
povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži.
-492. člen
+492. člen
(zamuda pri naknadnem vplačilu)
(1) Če družbena pogodba za
neizpolnitev družbenikove obveznosti pri naknadnem vplačilu ne določa kaj
@@ -12923,7 +12923,7 @@ določbe 485. do 489. člena tega zakona.
(2) V družbeni pogodbi je lahko
določeno, da je mogoče zahtevati naknadna vplačila že pred popolnim vplačilom
osnovnih vložkov.
-493. člen
+493. člen
(obveznosti družbe do družbenikov)
(1) Z družbeno pogodbo se lahko določi,
da je družba dolžna v korist enega ali več družbenikov nekaj dati, storiti,
@@ -12931,14 +12931,14 @@ dopustiti ali opustiti.
(2) Dolžnost družbe iz prejšnjega
odstavka ne sme biti v nasprotju z določbami 486. do 489. člena in
495. člena tega zakona.
-494. člen
+494. člen
(razdelitev bilančnega dobička)
(1) Družbeniki imajo pravico do deleža
pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, če družbena
pogodba ne določa drugače.
(2) Dobiček se deli sorazmerno z
višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.
-495. člen
+495. člen
(ohranjanje osnovnega kapitala)
(1) Premoženje, ki je potrebno za
ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se
@@ -12956,7 +12956,7 @@ o vračilu objavljen na predpisan način. Če gre za naknadna vplačila pred
popolnim vplačilom osnovnega vložka iz drugega odstavka 492. člena tega
zakona, je vračilo naknadnih vplačil pred popolnim vplačilom osnovnega vložka
nično. Za vrnjena naknadna vplačila se šteje, da niso bila vplačana.
-496. člen
+496. člen
(vračilo prepovedanih plačil)
(1) Plačila, ki so opravljena v
nasprotju s prejšnjim členom, je treba družbi vrniti.
@@ -12974,12 +12974,12 @@ z največjim poslovnim deležem.
odstavkov ni mogoče oprostiti dolžnosti plačila.
(5) Zastaranje zahtevka za vračilo
začne teči z dnem, ko je bilo neupravičeno plačilo opravljeno.
-497. člen
+497. člen
(vračilo dobička)
Družbeniki niso v nobenem primeru dolžni
vrniti zneskov, ki so jih v dobri veri dobili kot delež pri dobičku, razen v
primeru iz prvega odstavka prejšnjega člena.
-498. člen
+498. člen
(posojila družbi namesto lastnega
kapitala)
(1) Družbenik, ki je v času, ko bi
@@ -13000,7 +13000,7 @@ zagotovitvi posojila.
(4) Ne šteje se za posojilo družbi
namesto lastnega kapitala, če tretji ni izkoristil pravice zahtevati
zavarovanje ali pravice odpovedi pogodbe in vračila danega posojila.
-499. člen
+499. člen
(vračilo posojila pred uvedbo stečaja ali
prisilne poravnave)
(1) Če je družba v primerih iz
@@ -13015,7 +13015,7 @@ poplačilo.
(2) Določbe prejšnjega odstavka
veljajo tudi za druga pravna dejanja, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi
posojila.
-500. člen
+500. člen
(lastni poslovni deleži)
(1) Družba ne more lastnih poslovnih
deležev, za katere vložki niso v celoti vplačani, niti pridobiti niti sprejeti
@@ -13031,7 +13031,7 @@ prejšnjim odstavkom, se smiselno uporabljajo določbe 496. člena tega
zakona.
(4) Družba ne more pridobiti vseh
poslovnih deležev.
-501. člen
+501. člen
(izključitev in izstop družbenika)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da
sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter
@@ -13052,7 +13052,7 @@ povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupš
uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo.
(4) Družbenik se pravici iz drugega in
tretjega odstavka tega člena ne more vnaprej odpovedati.
-502. člen
+502. člen
(prenehanje poslovnega deleža zaradi
izstopa ali izključitve družbenika)
(1) Z izstopom ali izključitvijo
@@ -13104,7 +13104,7 @@ stvarnega vložka po petem odstavku tega člena se lahko opravi šele po vpisu
zmanjšanja osnovnega kapitala v register ali po vpisu spremembe določb družbene
pogodbe o spremembi poslovnih deležev družbenikov v skladu z drugo alineo
drugega odstavka tega člena v register.
-503. člen
+503. člen
(tožba družbenika)
(1) Družbenik lahko vloži tožbo v
svojem imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil družbeniških
@@ -13133,7 +13133,7 @@ povrnitev stroškov od družbenika, ki je vložil tožbo iz prvega odstavka tega
člena, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
3. oddelek
UPRAVLJANJE DRUŽBE
-504. člen
+504. člen
(pravice družbenikov)
(1) Pravice, ki jih imajo družbeniki
pri upravljanju družbe, in način njihovega uresničevanja se določijo z družbeno
@@ -13141,7 +13141,7 @@ pogodbo, če zakon ne določa drugače.
(2) Če družbena pogodba ne vsebuje
določb o upravljanju družbe, se uporabljajo določbe 505. do 510. člena
tega zakona.
-505. člen
+505. člen
(odločanje družbenikov)
Družbeniki odločajo o:
-
@@ -13165,7 +13165,7 @@ s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;
zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
-
drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.
-506. člen
+506. člen
(glasovalna pravica)
(1) Vsakih dopolnjenih 50 eurov
osnovnega vložka daje družbeniku en glas. Družbena pogodba lahko določi, da
@@ -13179,7 +13179,7 @@ začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom, ne more glasovati v tej zadevi
in tudi ne more uresničevati glasovalne pravice za drugega.
(4) Družba ne more uresničevati pravic
iz lastnih deležev.
-507. člen
+507. člen
(skupščina družbenikov)
(1) Družbeniki sprejemajo sklepe na
skupščini. Skupščina se lahko
@@ -13189,7 +13189,7 @@ družbeniki s pisno izjavo.
sklenejo, da se skupščina ne opravi. Sklep o tem morajo sprejeti vsi
družbeniki. V tem primeru družbeniki sporočijo svoje glasove poslovodji pisno,
telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev.
-508. člen
+508. člen
(sklic skupščine družbenikov)
Skupščino skliče poslovodja:
-
@@ -13201,7 +13201,7 @@ Skupščino skliče poslovodja:
izgubljena polovica osnovnega kapitala;
-
v drugih primerih, določenih z zakonom ali družbeno pogodbo.
-509. člen
+509. člen
(oblika sklica skupščine)
(1) Skupščina se skliče s priporočenim
pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine
@@ -13213,7 +13213,7 @@ lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki.
(3) Določba prejšnjega odstavka velja
tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način, predpisan za sklic,
vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.
-510. člen
+510. člen
(sklepčnost in odločanje skupščine
družbenikov)
(1) Skupščina družbenikov veljavno
@@ -13228,7 +13228,7 @@ prvotno določenem času ne bi bila sklepčna; skupščina na naknadnem zasedanj
veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov.
(4) Naknadni dan zasedanja skupščine
ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu.
-511. člen
+511. člen
(pravice manjšinskih družbenikov)
(1) Družbeniki, katerih poslovni
deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, smejo zahtevati sklic
@@ -13244,7 +13244,7 @@ na katere bi morala biti zahteva naslovljena, odsotne.
(4) Za skupščino, sklicano po določbah
tega člena, veljajo splošne določbe tega oddelka. Ta skupščina odloča tudi o
tem, ali bo družba krila stroške sklica skupščine ali razširitve dnevnega reda.
-512. člen
+512. člen
(pravica družbenika do informacij in
vpogleda)
(1) Poslovodja mora družbenika na
@@ -13255,7 +13255,7 @@ informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za
namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo
povezani družbi prizadel občutno škodo. O odklonitvi zahteve dokončno odločajo
družbeniki.
-513. člen
+513. člen
(sodna odločba o pravici do informacije in
vpogleda)
Družbenik, ki mu informacije nisi bile dane
@@ -13263,7 +13263,7 @@ ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil
njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom prejšnjega člena, sme od sodišča
zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli
vpogled.
-514. člen
+514. člen
(nadzorni svet)
(1) Če je v družbeni pogodbi določeno, da
ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o nadzornem
@@ -13287,7 +13287,7 @@ v kateri naloge revizijske komisije opravlja
revizijska komisija obvladujoče družbe.
(3) Za revizijsko komisijo se smiselno
uporabljajo določbe 279. in 280. člena tega zakona.
-515. člen
+515. člen
(poslovodja)
(1) Družba ima enega ali več
poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo
@@ -13321,7 +13321,7 @@ njunimi družinskimi člani, smiselno uporabljajo določbe 270.a člen tega zako
Če družba nima nadzornega sveta, odloča o soglasju skupščina.
4. oddelek
SPREMEMBA DRUŽBENE POGODBE
-516. člen
+516. člen
(sklep družbenikov)
(1) O spremembi družbene pogodbe
odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh
@@ -13348,7 +13348,7 @@ biti družbena pogodba v prečiščenem besedilu sklenjena v obliki notarskega
zapisa.
(6) Sprememba družbene pogodbe začne
veljati z vpisom v register.
-517. člen
+517. člen
(povečanje osnovnega kapitala)
(1) Skupščina družbenikov lahko
sklene, da se poveča osnovni kapital.
@@ -13373,17 +13373,17 @@ povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe se smiselno uporabljajo določ
358. in 359. člena ter prvega odstavka 360. člena tega zakona, razen
določb o revidiranju bilance, če družba ni zavezana k revidiranju letnih
poročil.
-518. člen
+518. člen
(stvarni vložki)
Za povečanje osnovnega kapitala z
izročitvijo enega ali več stvarnih vložkov se smiselno uporabljajo določbe o
stvarnih vložkih pri ustanovitvi družbe.
-519. člen
+519. člen
(prevzem novih vložkov)
Vložke povečanega osnovnega kapitala lahko
prevzame vsak dosedanji ali nov družbenik, lahko pa tudi vsi družbeniki skupaj.
Prevzem mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa.
-520. člen
+520. člen
(zmanjšanje osnovnega kapitala)
(1) Skupščina družbenikov lahko
sklene, da se osnovni kapital družbe zmanjša.
@@ -13413,7 +13413,7 @@ lahko opravi tudi z umikom poslovnih deležev. Za tako zmanjšanje osnovnega kap
se smiselno uporabljajo določbe 381. do 383. člena tega zakona.
5. oddelek
PRENEHANJE DRUŽBE
-521. člen
+521. člen
(razlogi za prenehanje)
(1) Družba preneha:
-
@@ -13442,14 +13442,14 @@ doseči ciljev družbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za
prenehanje družbe.
6. oddelek
UPORABA DOLOČB O DELNIŠKI DRUŽBI
-522. člen
+522. člen
(smiselna uporaba)
Za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem
postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi.
7. oddelek
DRUŽBA Z ENIM DRUŽBENIKOM
-523. člen
+523. člen
(ustanovitev)
(1) Če družbo
ustanavlja samo ena oseba (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj), sprejme ta
@@ -13462,7 +13462,7 @@ gospodarstvo, predpiše obliko in vsebino posebnega obrazca.
(3) Za družbo z enim družbenikom se
uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni v tem oddelku
drugače določeno.
-524. člen
+524. člen
(vplačilo osnovnega vložka)
(1) Če ustanovitelj pred prijavo
družbe za vpis v register ni v celoti vplačal denarnega dela osnovnega vložka,
@@ -13474,7 +13474,7 @@ v register vsi poslovni deleži združijo v rokah enega samega družbenika ali
poleg njega še v rokah družbe, mora družbenik v treh mesecih po združitvi v
celoti vplačati vse zneske osnovnih vložkov ali zagotoviti družbi ustrezno
varščino.
-525. člen
+525. člen
(veljavnost pravnih poslov)
(1) Pravni posli, ki jih sklene edini
družbenik v imenu družbe s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko, morajo biti
@@ -13483,7 +13483,7 @@ v pisni obliki, pri čemer kolizijski zastopnik družbe ni potreben.
velja za pravne posle, sklenjene pri rednem poslovanju.
(3) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za delniško družbo z enim delničarjem.
-526. člen
+526. člen
(upravljanje družbe)
(1) Ustanovitelj samostojno odloča o
vprašanjih iz 505. člena tega zakona.
@@ -13509,7 +13509,7 @@ IV. DEL
POVEZANE DRUŽBE
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
-527. člen
+527. člen
(vrste povezanih družb)
Za povezane družbe se štejejo pravno
samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
@@ -13524,7 +13524,7 @@ so koncernske družbe;
sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
-
so povezane s podjetniškimi pogodbami.
-528. člen
+528. člen
(družbe v večinski lasti in družbe z
večinskim deležem)
(1) Če večina deležev pravno
@@ -13548,14 +13548,14 @@ družbe.
deležem veljajo tudi tisti deleži, ki pripadajo od nje odvisni družbi, drugemu
za račun te družbe ali za račun od nje odvisne družbe, če je imetnik družbe
podjetnik, in deleži, ki pomenijo imetnikovo premoženje.
-529. člen
+529. člen
(odvisna in obvladujoča družba)
(1) Odvisna družba je pravno
samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba
(obvladujoča družba).
(2) Domneva se, da je družba v
večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež.
-530. člen
+530. člen
(koncern in koncernske družbe)
(1) Koncern sestavljajo:
-
@@ -13570,7 +13570,7 @@ tem družbe medsebojno odvisne (koncern z razmerjem enakopravnosti).
obvladujočo družbo koncern.
(3) V koncern vključene in z enotnim
vodstvom povezane družbe so koncernske družbe.
-531. člen
+531. člen
(vzajemno kapitalsko udeležene družbe)
(1) Vzajemno kapitalsko udeležene
družbe so kapitalske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so povezane
@@ -13585,7 +13585,7 @@ družbo.
udeležena družba v drugi družbi večinski delež ali če lahko vsaka družba drugo
neposredno ali posredno obvladuje, veljata obe družbi za obvladujoči in
odvisni.
-532. člen
+532. člen
(dolžnost obveščanja in posledice kršitve
dolžnosti obveščanja)
(1) Kakor hitro ima družba več kot
@@ -13606,7 +13606,7 @@ stori.
(7) Ta člen se ne uporablja za družbe, za katere
se uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o
obveznostih glede informacij o pomembnih deležih v družbi.
-533. člen
+533. člen
(pogodba o obvladovanju in pogodba o
prenosu dobička)
(1) Pogodba, s katero družba podredi
@@ -13622,7 +13622,7 @@ družbe, ki sklepa pogodbo, potem ne gre za pogodbo o obvladovanju.
(4) Plačila družbe na podlagi pogodbe
o obvladovanju ali pogodbe o prenosu dobička se ne štejejo za kršitev 227. in
230. člena tega zakona.
-534. člen
+534. člen
(druge podjetniške pogodbe)
(1) Podjetniške pogodbe so tudi
pogodbe, s katerimi se družba:
@@ -13639,7 +13639,7 @@ drugače prepusti (pogodba o zakupu obrata, pogodba o prepustitvi obrata).
(2) Pogodba o udeležbi pri dobičku v okviru
pogodb tekočega poslovnega prometa ali licenčnih pogodb ni pogodba o delnem
prenosu dobička.
-535. člen
+535. člen
(soglasje skupščine k podjetniški pogodbi)
(1) Podjetniška pogodba začne veljati
šele, ko da k njej soglasje skupščina. Za sklep je potrebna najmanj
@@ -13737,7 +13737,7 @@ na njegovo zahtevo ustno pojasniti tudi zadeve o drugih družbah, ki sklepajo
pogodbo, če so te pomembne za sklenitev. Za dolžnost poslovodstva dati
pojasnila se smiselno uporabljata prva in druga alineja drugega odstavka
305. člena tega zakona. Pogodba je priloga k zapisniku skupščine družbe.
-536. člen
+536. člen
(vpis v register)
(1) Zastopnik družbe mora za vpis v
register prijaviti vrsto pogodbe ter ime in priimek ali firmo sopogodbenika,
@@ -13747,7 +13747,7 @@ soglasjem drugega sopogodbenika, tudi zapisnik tega sklepa in njegove priloge v
izvirniku ali overjenem prepisu.
(2) Pogodba začne veljati, šele ko je
vpisana v register.
-537. člen
+537. člen
(sprememba podjetniške pogodbe)
(1) Podjetniška pogodba se spremeni le
s soglasjem skupščine v skladu z določbami 535. do
@@ -13760,7 +13760,7 @@ poseben sklep teh delničarjev. Za poseben sklep se uporablja določba prvega
odstavka 535. člena tega zakona. Vsakemu od zunanjih delničarjev se dajo
na skupščini, ki sklepa o soglasju, pojasnila o vseh za spremembo bistvenih
zadevah druge pogodbene stranke.
-538. člen
+538. člen
(razveza podjetniške pogodbe)
(1) Podjetniška pogodba se lahko
razveže le ob koncu poslovnega leta ali drugega v pogodbi določenega
@@ -13770,7 +13770,7 @@ obračunskega obdobja. Pogodbe ni mogoče razvezati z učinkom za nazaj.
nadomestila zunanjim delničarjem ali pridobitvi njihovih delnic, se razveže le,
če ti delničarji dajo soglasje z izrednim sklepom. Za izredni sklep se smiselno
uporablja določba prvega odstavka 535. člena tega zakona.
-539. člen
+539. člen
(odpoved podjetniške pogodbe)
(1) Podjetniška pogodba se lahko
odpove zaradi utemeljenega razloga ne glede na odpovedni rok. Utemeljen razlog
@@ -13782,7 +13782,7 @@ delnic, brez utemeljenega razloga odpove le, če ti delničarji dajo soglasje z
izrednim sklepom. Za izredni sklep se smiselno uporablja prvi odstavek
535. člena tega zakona.
(3) Odpoved mora biti pisna.
-540. člen
+540. člen
(prijava in vpis prenehanja podjetniške
pogodbe)
Zastopnik družbe mora za vpis v register
@@ -13792,7 +13792,7 @@ Drugo poglavje
VODENJE IN ODGOVORNOST OBVLADUJOČE DRUŽBE
1. oddelek
VODENJE IN ODGOVORNOST PRI POGODBI O OBVLADOVANJU
-541. člen
+541. člen
(pravica vodenja)
(1) Pri pogodbi o obvladovanju ima obvladujoča
družba pravico, da odvisni družbi daje navodila za vodenje poslov. Če pogodba
@@ -13808,7 +13808,7 @@ to soglasje pa ni dano v ustreznem roku, mora poslovodstvo to sporočiti
obvladujoči družbi. Če obvladujoča družba po tem sporočilu ponovi navodilo,
soglasje nadzornega sveta ni več potrebno; če ima obvladujoča družba nadzorni
svet, se sme navodilo ponoviti le z njegovim soglasjem.
-542. člen
+542. člen
(odgovornost obvladujoče družbe)
(1) Obvladujoča družba mora odvisni
družbi poravnati vsako med trajanjem pogodbe nastalo letno izgubo, če ta ni
@@ -13826,7 +13826,7 @@ manjšina delničarjev, katere deleži dosegajo skupno najmanj desetino pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
(4) Zahtevki iz tega člena zastarajo v
petih letih od dneva objave vpisa prenehanja pogodbe v register.
-543. člen
+543. člen
(odgovornost zastopnikov obvladujoče
družbe)
(1) Zastopniki obvladujoče družbe
@@ -13848,7 +13848,7 @@ nasproti upnikom nimata pravnega učinka. Če je zoper družbo začet stečajni
postopek, uveljavlja pravico delničarjev ali družbenikov in upnikov do
uveljavljanja zahtevka stečajni upravitelj. Zahtevki iz določb tega člena
zastarajo v petih letih.
-544. člen
+544. člen
(odgovornost poslovodstva in nadzornega
sveta odvisne družbe)
(1) Člani poslovodstva in nadzornega
@@ -13865,7 +13865,7 @@ družbe se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka
543. člena tega zakona.
2. oddelek
VODENJE IN ODGOVORNOST PRI DEJANSKIH KONCERNIH
-545. člen
+545. člen
(obseg vplivanja in poročilo poslovodstva)
(1) Če ni sklenjena pogodba o
obvladovanju, obvladujoča družba ne sme uporabiti svojega vpliva, da bi
@@ -13897,7 +13897,7 @@ bil opravljen pravni posel ali storjeno ali opuščeno dejanje, pri vsakem
pravnem poslu dobila ustrezno vračilo in ali s tem, ko je bilo storjeno ali
opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana. Če je bila prikrajšana, mora pojasniti,
ali je bilo prikrajšanje nadomeščeno. Pojasnilo se vključi v poslovno poročilo.
-546. člen
+546. člen
(poročilo o odnosih do povezanih družb)
(1) Če mora letno poročilo pregledati
revizor, mu je treba skupaj z njim predložiti tudi poročilo o razmerjih s povezanimi
@@ -13988,7 +13988,7 @@ dokažejo, da so bili imetniki delnic ali poslovodnih deležev vsaj tri mesece
pred vložitvijo predloga. Če je posebnega revizorja za preveritev istih zadev
že imenovala skupščina, lahko predlog iz četrtega odstavka 318. člena tega
zakona vloži vsak delničar oziroma družbenik.
-547. člen
+547. člen
(odgovornost obvladujoče družbe in njenih
zakonskih zastopnikov)
(1) Če obvladujoča družba pripravi odvisno
@@ -14003,7 +14003,7 @@ kot solidarni dolžniki tisti zastopniki obvladujoče družbe, ki so odvisno
družbo pripravili do pravnega posla ali drugega dejanja.
(3) Za uveljavljanje odškodninskih
zahtevkov iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 543. člena tega zakona.
-548. člen
+548. člen
(odgovornost organov odvisne družbe)
(1) Člani poslovodstva odvisne družbe
so odgovorni kot solidarni dolžniki, če niso navedli škodljivega pravnega posla
@@ -14022,11 +14022,11 @@ družbe se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka
543. člena tega zakona.
Tretje poglavje
ZAVAROVANJE DRUŽBE IN UPNIKOV PRI PODJETNIŠKIH POGODBAH
-549. člen
+549. člen
(zakonske rezerve)
V zakonske rezerve se odvajajo zneski v
skladu s tem zakonom in akti družbe.
-550. člen
+550. člen
(najvišji znesek odvajanega dobička)
Ne glede na dogovor o višini prenesenega
dobička lahko družba prenese kot svoj dobiček največ znesek dobička, ki je bil
@@ -14035,7 +14035,7 @@ znesek zakonskih rezerv iz 549. člena tega zakona. Če so bili med
trajanjem pogodbe odvedeni zneski v druge rezerve iz dobička, se lahko ti
zneski iz drugih rezerv iz dobička sprostijo in na podlagi pogodbe prenesejo
kot dobiček.
-551. člen
+551. člen
(varstvo upnikov)
(1) Če pogodba o obvladovanju ali
pogodba o prenosu dobička preneha, mora obvladujoča družba dati upnikom zavarovanje
@@ -14046,7 +14046,7 @@ upniki, ki imajo ob stečaju pravico do prednostnega poplačila.
Četrto poglavje
ZAVAROVANJE ZUNANJIH DELNIČARJEV PRI POGODBAH O OBVLADOVANJU IN POGODBAH O
PRENOSU DOBIČKA
-552. člen
+552. člen
(primerno nadomestilo)
(1) Pogodba o obvladovanju in pogodba
o prenosu dobička morata vsebovati določbo o primernem nadomestilu zunanjim
@@ -14072,7 +14072,7 @@ uporabljajo določbe 603. člena, razen 2. točke tretjega odstavka
(5) Če nadomestilo določi sodišče,
lahko druga pogodbena stranka odpove pogodbo v treh mesecih od pravnomočnosti
odločbe ne glede na odpovedni rok.
-553. člen
+553. člen
(odpravnina)
(1) Poleg določb o nadomestilu morata
pogodba o obvladovanju in pogodba o prenosu dobička vsebovati določbo o obveznosti
@@ -14101,7 +14101,7 @@ katere je ta odvisna. Sodna odločba velja za vse zunanje delničarje.
pravnomočno sodno odločbo objaviti v glasilih družbe.
Peto poglavje
VZAJEMNO POVEZANE DRUŽBE
-554. člen
+554. člen
(omejitev pravic)
(1) Vzajemno povezani družbi, ki nista
v razmerju odvisnosti, lahko, ko sta obveščeni o medsebojni udeležbi ali
@@ -14116,7 +14116,7 @@ sprejela tako obvestilo ali preden je za medsebojno udeležbo izvedela.
druga drugi takoj pisno sporočati višino svojega deleža in vsako spremembo.
Šesto poglavje
VKLJUČENE DRUŽBE
-555. člen
+555. člen
(vključitev z večinskim sklepom)
(1) Če pripada 95% vseh delnic drugi
družbi (glavna družba), se lahko delniška družba s sklepom skupščine vključi v
@@ -14184,7 +14184,7 @@ na njegovo zahtevo ustno pojasniti tudi zadeve o drugih družbah, udeleženih pr
vključitvi, če so te pomembne za odločanje o vključitvi. Za dolžnost
poslovodstva dati pojasnila se smiselno uporabljata prva in druga alineja
drugega odstavka 305. člena tega zakona.
-556. člen
+556. člen
(posledice vključitve z večinskim sklepom)
(1) Vse delnice, ki niso v rokah
glavne družbe, preidejo nanjo z vpisom vključitve v register.
@@ -14205,7 +14205,7 @@ odpravnino. Enako velja, če glavna družba ni ponudila odpravnine ali je ni
ponudila pravilno. Za postopek določitve primerne odpravnine se smiselno
uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka
605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona.
-557. člen
+557. člen
(varstvo upnikov)
(1) Upnikom vključene družbe, katerih
terjatve so nastale pred vpisom vključitve v register, mora glavna družba na
@@ -14213,7 +14213,7 @@ njihovo zahtevo dati zavarovanje, če to zahtevajo v šestih mesecih po objavi
vpisa.
(2) Upniki, ki imajo pravico do
prednostnega poplačila ob stečaju, nimajo pravice zahtevati zavarovanja.
-558. člen
+558. člen
(jamstvo glavne družbe)
(1) Po vključitvi upnikom jamči glavna
družba za obveznosti vključene družbe, nastale pred vključitvijo vključene
@@ -14222,7 +14222,7 @@ družbe. Enako jamči glavna družba za vse obveznosti, nastale po vključitvi.
ugovore le, če bi jih lahko uveljavljala vključena družba.
(3) Izvršilni naslov proti vključeni
družbi ni podlaga za izvršbo proti glavni družbi.
-559. člen
+559. člen
(vodenje in odgovornost glavne družbe)
(1) Glavna družba ima pravico, da
poslovodstvu vključene družbe daje navodila za vodenje. Za vodenje in
@@ -14237,12 +14237,12 @@ družbi poravnati bilančno izgubo.
(4) Za vključene družbe se ne
uporabljajo določbe tega zakona o obveznosti oblikovanja zakonskih rezerv in
njihovi uporabi.
-560. člen
+560. člen
(pravica delničarjev glavne družbe do
obveščenosti)
Vsakemu delničarju glavne družbe je treba
dati pojasnila o zadevah vključene družbe in tudi zadevah glavne družbe.
-561. člen
+561. člen
(prenehanje vključitve)
(1) Vključitev preneha:
-
@@ -14263,7 +14263,7 @@ prenehanja.
iz obveznosti doslej vključene družbe zastarajo v petih letih po objavi vpisa,
če za zahtevek do doslej vključene družbe ni določen krajši zastaralni rok. Če
upnikov zahtevek dospe pozneje, začne zastaranje teči s trenutkom dospelosti.
-562. člen
+562. člen
(holding)
(1) Družba, ki ima v lasti večino
deležev pravno samostojne družbe in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja,
@@ -14272,7 +14272,7 @@ financiranja in upravljanja teh družb (holding), je družba z večinskim delež
drugega odstavka 529. in drugega odstavka 530. člena tega zakona.
V. DEL
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE
-563. člen
+563. člen
(ustanovitev, cilj in dejavnost)
(1) Gospodarsko interesno združenje (v
nadaljnjem besedilu: združenje) lahko ustanovita vsaj dve družbi oziroma podjetnika.
@@ -14299,20 +14299,20 @@ sedežu (29. in 30. člen),
podružnici (31. člen) in
-
prokuri (33. do 37. člen).
-564. člen
+564. člen
(kapital, pravice članov)
(1) Združenje se lahko ustanovi brez
osnovnega kapitala.
(2) Pravice članov združenja ne morejo
biti izražene v vrednostnih papirjih; vsaka drugačna določba je nična.
-565. člen
+565. člen
(pravna osebnost, prevzemanje obveznosti)
(1) Združenje pridobi lastnost pravne
osebe z vpisom v register.
(2) Združenje lahko poleg nalog za
svoje člane na običajen način opravlja tudi vse gospodarske posle za svoj
račun.
-566. člen
+566. člen
(odgovornost članov)
(1) Člani so odgovorni za obveznosti
združenja z vsem svojim premoženjem. Član, ki pristopi po ustanovitvi
@@ -14323,13 +14323,13 @@ objavljena. Če ni s tretjim sopogodbenikom drugače dogovorjeno, je odgovornost
(2) Upniki združenja ne morejo
zahtevati poplačila od članov, dokler niso neuspešno uveljavljali plačila od
združenja samega.
-567. člen
+567. člen
(izdajanje obveznic)
Združenje lahko izdaja vrednostne papirje
pod pogoji, ki veljajo za njihovo izdajo za družbe, vendar le, če so člani
združenja izključno družbe, ki imajo po zakonu pravico izdajati vrednostne
papirje take vrste in izpolnjujejo za to predpisane pogoje.
-568. člen
+568. člen
(pogodba o ustanovitvi)
(1) Pogodba o ustanovitvi določi
organizacijo združenja in mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa ter
@@ -14352,14 +14352,14 @@ mora spremembo pogodbe o ustanovitvi prijaviti za vpis v register. Prijavi se
priloži prečiščeno besedilo pogodbe, ki mu mora biti priloženo notarjevo
potrdilo, da se spremenjene določbe pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi
pogodbe. Sprememba pogodbe začne veljati z vpisom v register.
-569. člen
+569. člen
(članstvo v združenju)
(1) Združenje lahko sprejema nove
člane pod pogoji, določenimi v pogodbi o ustanovitvi.
(2) Vsak član lahko iz združenja
izstopi pod pogojem, da je poravnal svoje obveznosti. Pogodba o ustanovitvi
lahko določi tudi druge pogoje za izstop.
-570. člen
+570. člen
(skupščina združenja)
(1) Skupščina združenja sprejema
odločitve, tudi o predčasnem prenehanju ali podaljšanju združenja, v skladu s
@@ -14372,7 +14372,7 @@ določi, da imajo nekateri člani več glasov kot drugi, sicer se šteje, da
pripada vsakemu članu en glas.
(3) Skupščina se mora obvezno sestati,
če to zahteva vsaj četrtina članov združenja.
-571. člen
+571. člen
(upravljanje združenja)
(1) Združenje ima poslovodstvo, v
kateri je ena ali več oseb.
@@ -14391,7 +14391,7 @@ odpoklic se uredijo s pogodbo o ustanovitvi ali s sklepom skupščine.
(5) V razmerjih do tretjih oseb
zavezuje združenje vsako dejanje posameznega člana poslovodstva, ki sodi v dejavnost
združenja. Omejitve pooblastil so proti tretjim osebam brez pravnega učinka.
-572. člen
+572. člen
(nadzor nad poslovanjem in vodenje
poslovnih knjig)
(1) Nadzor nad poslovanjem združenja,
@@ -14407,14 +14407,14 @@ in pod pogoji, ki veljajo za družbe.
določbe tega zakona o poslovnih knjigah in letnem poročilu, kot veljajo za
osebne družbe iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona, razen v
primerih, ko ta zakon določa drugače.
-573. člen
+573. člen
(nastopanje združenja proti tretjim
osebam)
Vsi akti in dokumenti združenja, ki so
namenjeni tretjim osebam, zlasti pa dopisi, računi, oglasi in razna obvestila
in objave, morajo vsebovati jasno oznako firme združenja z dodatkom
»gospodarsko interesno združenje« ali kratico »GIZ«.
-574. člen
+574. člen
(preoblikovanje pravnih oseb v združenje
in obratno)
(1) Vsaka pravna oseba, katere
@@ -14423,7 +14423,7 @@ združenje brez prenehanja ene in nastanka nove pravne osebe.
(2) Združenje se lahko preoblikuje v
družbo z neomejeno odgovornostjo brez prenehanja ene in nastanka nove pravne
osebe.
-575. člen
+575. člen
(nesposobnost člana)
Ob začetku stečaja, likvidacije ali izgube
poslovne sposobnosti posameznega člana združenja takemu članu preneha članstvo
@@ -14431,7 +14431,7 @@ z dnem začetka stečaja ali postopka likvidacije ali z dnem ugotovitve izgube
sposobnosti. Združenje v takem primeru obstaja še naprej, razen če je v pogodbi
o ustanovitvi določeno, da združenje samodejno preneha ob prenehanju posameznega
člana.
-576. člen
+576. člen
(prenehanje in likvidacija)
(1) Združenje preneha:
-
@@ -14446,7 +14446,7 @@ na podlagi sodne odločbe.
združenja iz prejšnjega odstavka je treba začeti likvidacijski postopek.
(3) Za postopek likvidacije se
smiselno uporabljajo določbe o likvidaciji delniške družbe.
-577. člen
+577. člen
(evropsko gospodarsko interesno združenje)
(1) V Republiki Sloveniji se lahko
ustanovi evropsko gospodarsko interesno združenje (v nadaljnjem besedilu:
@@ -14454,7 +14454,7 @@ evropsko združenje) v skladu z Uredbo 2137/85/EGS.
(2) Glede vprašanj, ki z Uredbo
2137/85/EGS niso izrecno urejena, se tudi za evropsko združenje uporabljajo
določbe tega dela zakona, ki veljajo za združenje.
-578. člen
+578. člen
(posebne določbe za evropsko združenje)
(1) Evropsko združenje pridobi
lastnost pravne osebe z vpisom v register v Republiki Sloveniji.
@@ -14479,7 +14479,7 @@ VI. DEL
STATUSNO PREOBLIKOVANJE DRUŽB
Prvo poglavje
SPLOŠNO
-579. člen
+579. člen
(splošno pravilo)
(1) Družba se lahko statusno preoblikuje:
-
@@ -14498,7 +14498,7 @@ Drugo poglavje
ZDRUŽITEV
1. oddelek
ZDRUŽITEV DELNIŠKIH DRUŽB
-580. člen
+580. člen
(pojem)
(1) Dve ali več delniških družb se
lahko združi s pripojitvijo ali spojitvijo.
@@ -14524,7 +14524,7 @@ prevzete družbe zaradi pripojitve.
družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba
kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt
je bila prevzeta družba.
-581. člen
+581. člen
(pogodba o pripojitvi)
(1) Poslovodstva družb, ki se
združujejo, morajo skleniti pogodbo o pripojitvi.
@@ -14571,7 +14571,7 @@ denarno odpravnino.
(3) Izjava druge osebe, da bo
zagotovila denarno doplačilo ali denarno odpravnino, mora biti v obliki
notarskega zapisa.
-582. člen
+582. člen
(poročilo poslovodstva o pripojitvi)
(1) Poslovodstvo vsake družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi, mora izdelati podrobno pisno poročilo o pripojitvi.
@@ -14604,7 +14604,7 @@ družbe, ki so nastale v obdobju od sklenitve pogodbe o pripojitvi ali sestave
predloga pogodbe o pripojitvi do zasedanja skupščine, ki bo odločala o soglasju
k pripojitvi. Poslovodstva drugih družb, udeleženih pri pripojitvi, morajo o
teh spremembah premoženja obvestiti svoje skupščine.
-583. člen
+583. člen
(revizija pripojitve)
(1) Pogodbo o pripojitvi mora za vsako
družbo, ki je udeležena pri pripojitvi, pregledati en ali več revizorjev (v
@@ -14650,7 +14650,7 @@ ureja revidiranje, o reviziji letnih poročil.
pripojitvenih revizorjev se smiselno uporablja določba tretjega odstavka
57. člena tega zakona. Pripojitveni revizorji so odškodninsko odgovorni
vsem družbam, ki so udeležene pri pripojitvi, in vsem delničarjem teh družb.
-584. člen
+584. člen
(pregled pripojitve po nadzornem svetu)
Nadzorni svet vsake družbe, ki je udeležena
pri pripojitvi, mora na podlagi poročila poslovodstva o pripojitvi in poročila
@@ -14658,7 +14658,7 @@ o reviziji pripojitve pregledati nameravano pripojitev ter o tem izdelati pisno
poročilo. V poročilu o pregledu pripojitve nadzorni svet ni dolžan razkriti
informacij zaradi razlogov iz prve in tretje alineje
drugega odstavka 305. člena tega zakona.
-585. člen
+585. člen
(soglasje skupščine za pripojitev)
(1) Za veljavnost pogodbe o pripojitvi
je potrebno soglasje skupščine vsake družbe, ki je udeležena pri pripojitvi.
@@ -14676,7 +14676,7 @@ velja.
(4) Pogodba o pripojitvi ali predlog
pogodbe o pripojitvi, o kateri je odločala skupščina, se vključi v zapisnik
skupščine ali se mu priloži.
-586. člen
+586. člen
(priprava in izvedba skupščine)
(1) Poslovodstvo vsake družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi, mora vsaj mesec dni pred dnem zasedanja skupščine, ki
@@ -14770,11 +14770,11 @@ tudi zadeve o drugih družbah, ki so udeležene pri pripojitvi, če so te pomemb
za pripojitev. Za dolžnost poslovodstva dati pojasnila se smiselno uporabljajo
določbe prve in tretje alineje drugega odstavka
305. člena tega zakona.
-587. člen
+587. člen
(oblika pripojitvene pogodbe)
Pogodba o pripojitvi mora biti sklenjena v
obliki notarskega zapisa.
-588. člen
+588. člen
(povečanje osnovnega kapitala zaradi
pripojitve)
(1) Če prevzemna družba poveča osnovni
@@ -14790,7 +14790,7 @@ izvedbo pripojitve mora pregledati en ali več revizorjev.
(4) Za revizijo povečanja osnovnega
kapitala zaradi pripojitve se smiselno uporabljajo določbe 194. do
197. člena tega zakona. Revizijo lahko opravi tudi pripojitveni revizor.
-589. člen
+589. člen
(primeri, ko se zaradi pripojitve ne
zagotovijo delnice)
(1) Prevzemna družba ne sme zagotoviti
@@ -14820,7 +14820,7 @@ niso bile v celoti vplačane.
(4) Kot delnice, katerih imetnik je
prevzemna ali prevzeta družba, se štejejo tudi delnice, katerih imetnik je
druga oseba za račun prevzete ali prevzemne družbe.
-590. člen
+590. člen
(predlog za vpis pripojitve)
(1) Poslovodstvo vsake družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi, mora vložiti predlog za vpis pripojitve pri
@@ -14886,7 +14886,7 @@ drugi pogoji za vpis.
interes za hitro odločitev, registrski organ upošteva pomen pravice, katere
kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo,
ki lahko družbam, udeleženim pri pripojitvi, nastane zaradi poznejšega vpisa.
-591. člen
+591. člen
(vpis in pravne posledice pripojitve)
(1) Registrski organ po sedežu
prevzemne družbe v register hkrati vpiše pripojitev vseh prevzetih družb
@@ -14924,7 +14924,7 @@ delnicah prevzete družbe na delnice prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zarad
pripojitve, ali na pravice do morebitnih denarnih doplačil.
(4) Za združitev delnic prevzete
družbe se smiselno uporabljajo določbe 376. člena tega zakona.
-592. člen
+592. člen
(varstvo upnikov)
(1) Upniki vseh družb, ki so bile
udeležene pri pripojitvi, imajo pravico zahtevati zavarovanje za svoje
@@ -14962,7 +14962,7 @@ upošteva pri izračunu večinskega soglasja, njihov predstavnik, v skladu z
zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(5) Upniki in predstavnik delavcev dajo
izjavo o soglasju v obliki notarskega zapisa.
-593. člen
+593. člen
(varstvo imetnikov posebnih pravic)
Če je prevzeta družba izdala zamenljive
obveznice, obveznice s pravico do prednostnega nakupa delnic ali dividendne
@@ -14974,7 +14974,7 @@ določitve denarnega doplačila, do katerega so upravičeni imetniki posebnih
pravic, se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 605. člena in
606. do 615. člena, razen drugega stavka četrtega odstavka 607. in drugega
do šestega odstavka 612. člena tega zakona.
-594. člen
+594. člen
(odškodninska odgovornost organov vodenja
ali nadzora prevzete družbe)
(1) Člani organov vodenja ali nadzora
@@ -14990,7 +14990,7 @@ prevzeta družba obstaja še naprej. Medsebojne terjatve in obveznosti se v tem
obsegu s pripojitvijo ne pobotajo.
(3) Tožbeni zahtevki po tem členu
zastarajo v petih letih po objavi vpisa pripojitve v register.
-595. člen
+595. člen
(uveljavljanje odškodninskih zahtevkov)
(1) Tožbo za uveljavitev odškodninskih
zahtevkov po prejšnjem členu lahko vloži samo posebni zastopnik, ki te zahtevke
@@ -15045,19 +15045,19 @@ zneskov, ki jih zastopnik doseže z uveljavitvijo odškodninskih zahtevkov. Gled
na okoliščine primera lahko sodišče odloči, da morajo stroške in nagrado
posebnega zastopnika plačati delničarji in upniki, za račun katerih zastopnik
uveljavlja odškodninske zahtevke.
-596. člen
+596. člen
(zastaranje odškodninskih zahtevkov proti
članom organov vodenja ali nadzora prevzemne družbe)
Odškodninski zahtevki proti članom organov
vodenja ali nadzora prevzemne družbe za škodo zaradi pripojitve zastarajo v
petih letih od objave vpisa pripojitve v register.
-597. člen
+597. člen
(ničnost in izpodbojnost sklepa skupščine
prevzete družbe o soglasju za pripojitev)
Po vpisu pripojitve v register se tožba za
ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa skupščine prevzete družbe o
soglasju za pripojitev vloži proti prevzemni družbi.
-598. člen
+598. člen
(konvalidacija sklepa o soglasju za
pripojitev)
Po vpisu pripojitve v register morebitne
@@ -15067,7 +15067,7 @@ pripojitve v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje
sklepa o soglasju za pripojitev, lahko brez soglasja toženca tožbo spremeni
tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom pripojitve v
register.
-599. člen
+599. člen
(poenostavljena pripojitev)
(1) Za veljavnost pogodbe o pripojitvi
ni potrebno soglasje skupščine prevzemne družbe za pripojitev:
@@ -15118,7 +15118,7 @@ pri pripojitvi, dajo izjavo v obliki notarskega zapisa, da se odpovedujejo
uporabi teh določb. Izjavo o odpovedi lahko dajo delničarji tudi ustno na
zasedanju skupščine, ki odloča o soglasju za pripojitev. V takem primeru se ta
izjava vključi v zapisnik skupščine.
-600. člen
+600. člen
(ponudba denarne odpravnine v pogodbi o
pripojitvi)
(1) Če so delnice prevzete družbe
@@ -15138,7 +15138,7 @@ pripojitev, mora biti navedeno, da je prevzemna družba ponudila denarno
odpravnino.
(3) Stroške prevzema delnic iz prvega
odstavka tega člena krije prevzemna družba.
-601. člen
+601. člen
(višina denarne odpravnine in revizija
primernosti višine denarne odpravnine)
(1) Pri določitvi višine denarne
@@ -15154,14 +15154,14 @@ odpravnine se smiselno uporabljajo določbe 583. člena tega zakona.
se lahko reviziji primernosti višine denarne odpravnine ali poročilu o reviziji
primernosti višine denarne odpravnine odpovedo. Izjava o odpovedi mora biti
dana v obliki notarskega zapisa.
-602. člen
+602. člen
(sprejetje ponudbe denarne odpravnine)
Ponudba denarne odpravnine veže prevzemno
družbo do izteka dveh mesecev od objave vpisa pripojitve v register. Pri sodnem
preizkusu denarne odpravnine veže ponudba denarne odpravnine prevzemno družbo
do izteka dveh mesecev od objave po 613. členu v zvezi s 603. členom
tega zakona.
-603. člen
+603. člen
(sodni preizkus višine denarne odpravnine)
Delničarji iz prvega odstavka
600. člena tega zakona lahko zahtevajo sodni preizkus višine denarne
@@ -15169,7 +15169,7 @@ odpravnine. Za sodni preizkus višine denarne odpravnine se smiselno uporabljajo
določbe drugega in tretjega odstavka 605. člena in 606. do
615. člena, razen drugega stavka četrtega odstavka 607. člena in
drugega do šestega odstavka 612. člena tega zakona.
-604. člen
+604. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje)
Sklepa skupščine, ki je udeležena pri
pripojitvi, o soglasju za pripojitev ni mogoče izpodbijati zaradi razlogov:
@@ -15184,7 +15184,7 @@ bila ponujena ali ni bila pravilno ponujena, ali
ker utemeljitev ali obrazložitev menjalnega razmerja in morebitnih
denarnih doplačil v poročilih iz 582. do 584. člena tega zakona ni v
skladu s tem zakonom.
-605. člen
+605. člen
(sodni preizkus menjalnega razmerja;
upravičeni predlagatelji)
(1) Če zagotovitev delnic prevzemne
@@ -15211,7 +15211,7 @@ pripojitvi, dosegali najmanj eno stotino osnovnega kapitala te družbe ali da
vrednost njihovega skupnega najmanjšega emisijskega zneska dosega najmanj
25.000 eurov ali so skupaj imetniki vseh delnic, ki izpolnjujejo pogoje iz prve
in druge alineje tega odstavka.
-606. člen
+606. člen
(odpoved pravici do dodatnega denarnega
doplačila)
Delničarji se lahko odpovedo pravici do
@@ -15221,7 +15221,7 @@ skupščine, ki odloča o soglasju za pripojitev. V takem primeru se ta izjava
vključi v zapisnik skupščine. Odpoved pravici do dodatnega denarnega doplačila
učinkuje tudi za nadaljnje pridobitelje delnic, katerih imetniki so se pravici
do dodatnega denarnega doplačila odpovedali.
-607. člen
+607. člen
(postopek sodnega preizkusa menjalnega
razmerja)
(1) Za odločanje o predlogu za sodni
@@ -15255,7 +15255,7 @@ prevzemne družbe, katerih pravice so zaradi zagotovitve dodatnih delnic
okrnjene. Rok za odgovor na pritožbo je en mesec.
(6) V postopku sodnega preizkusa
menjalnega razmerja je dovoljena revizija.
-608. člen
+608. člen
(skupni zastopnik)
(1) Zaradi varstva pravic delničarjev
vsake družbe, udeležene pri pripojitvi, ki niso vložili predloga za sodni
@@ -15297,7 +15297,7 @@ naloži tudi plačilo predujma za kritje stroškov in nagrade skupnega zastopnik
(7) Skupni zastopnik mora po umiku
vseh predlogov za sodni preizkus menjalnega razmerja nadaljevati postopek, če
je po presoji dobrega gospodarstvenika mogoče pričakovati ugoden izid postopka.
-609. člen
+609. člen
(poravnalni odbor za preizkus menjalnega
razmerja)
(1) Sodišče lahko pridobi mnenje
@@ -15331,7 +15331,7 @@ zahtevati pojasnila od vseh družb, udeleženih pri pripojitvi. Poslovodstva teh
družb morajo poravnalnemu odboru omogočiti, da pregleda poslovne knjige in
dokumentacijo družbe. Obveznost dati pojasnila poravnalnemu odboru velja tudi
za zunanje izvedence iz prejšnjega odstavka.
-610. člen
+610. člen
(poravnava pred poravnalnim odborom)
(1) Poravnalni odbor opozori
udeležence postopka na možnost poravnave in jim pomaga, da se poravnajo.
@@ -15343,7 +15343,7 @@ pošlje sodišču, ki sklenjeno poravnavo potrdi, če so izpolnjeni pogoji iz
drugega in tretjega stavka prejšnjega odstavka. Potrjena poravnava ima učinke
sodne poravnave. Udeležencem postopka se na njihovo zahtevo izda overjen prepis
zapisnika, v katerem je vpisana poravnava.
-611. člen
+611. člen
(učinki pravnomočnih sodnih odločb in
poravnav)
(1) Pravnomočna sodna odločba, s
@@ -15359,7 +15359,7 @@ denarno doplačilo.
(3) Prejšnji odstavek ne velja za
delničarje, ki so se v skladu s 606. členom tega zakona odpovedali pravici
do dodatnega denarnega doplačila.
-612. člen
+612. člen
(obrestovanje dodatnih denarnih doplačil,
izdaja dodatnih delnic)
(1) Dodatna denarna doplačila, ki so
@@ -15398,14 +15398,14 @@ zaradi izdaje dodatnih delnic se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega
odstavka 588. člena tega zakona, v primeru iz 2. točke prejšnjega
odstavka pa tudi določbe tretjega in četrtega odstavka 588. člena tega
zakona.
-613. člen
+613. člen
(objava pravnomočne sodne odločbe ali
poravnave)
Poslovodstvo prevzemne družbe mora izrek
pravnomočne sodne odločbe ali poravnave iz prvega odstavka 611. člena tega
zakona objaviti na spletni strani AJPES v 30 dneh od
dne, ko je zvedela za pravnomočnost.
-614. člen
+614. člen
(stroški postopka)
(1) Stroške postopka za sodni preizkus
menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna
@@ -15429,7 +15429,7 @@ družbi naloži, da predlagateljem povrne tiste stroške njihovih pravnih
pooblaščencev, ki so nastali do dneva, do katerega predlagatelji niso mogli
vedeti, da nastajajo stroški, nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku
uveljavljajo.
-615. člen
+615. člen
(imenovanje in nagrada članom poravnalnega
odbora; varovanje zaupnih podatkov)
(1) Za člane poravnalnega odbora so
@@ -15458,7 +15458,7 @@ in jih smejo uporabiti le pri opravljanju te funkcije. Pri opravljanju svoje
funkcije so člani poravnalnega odbora neodvisni.
(7) Ministri iz drugega odstavka tega
člena izdajo predpis o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora.
-616. člen
+616. člen
(spojitev)
(1) Za spojitev delniških družb se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pripojitvi. Novoustanovljena družba
@@ -15486,7 +15486,7 @@ družbe mora prijaviti spojitev za vpis v register vseh družb, ki se spajajo.
Spojitev se sme vpisati šele potem, ko je bila vpisana nova družba.
2. oddelek
ZDRUŽITEV KOMANDITNIH DELNIŠKIH DRUŽB IN DELNIŠKIH DRUŽB
-617. člen
+617. člen
(uporaba določb o združitvi delniških
družb)
(1) Komanditne delniške družbe se
@@ -15497,7 +15497,7 @@ delniško družbo.
uporabljajo določbe tega zakona o združitvi delniških družb.
3. oddelek
ZDRUŽITEV DRUŽB Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
-618. člen
+618. člen
(splošno; vsebina pogodbe o združitvi)
(1) Družbe z omejeno odgovornostjo so
lahko udeležene pri združitvi kapitalskih družb.
@@ -15538,7 +15538,7 @@ se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 600. člena in
družba udeležena družba z omejeno odgovornostjo in je ali bo prevzemna družba
organizirana kot delniška družba, se za pravice družbenika prevzete družbe z
omejeno odgovornostjo smiselno uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
-619. člen
+619. člen
(priprava in izvedba skupščine)
(1) Za pripravo skupščine družbe z
omejeno odgovornostjo, ki je udeležena pri združitvi, se ne uporabljajo določbe
@@ -15555,7 +15555,7 @@ te pomembne za pripojitev. Za obveznost poslovodij dati pojasnila se smiselno
uporabljajo določbe prve in tretje alineje drugega
odstavka 305. člena tega zakona. V sklicu skupščine je treba družbenike
opozoriti na to pravico.
-620. člen
+620. člen
(soglasje skupščine za združitev)
(1) Sklep skupščine družbe z omejeno
odgovornostjo o soglasju za združitev je veljavno sprejet, če zanj glasujejo
@@ -15588,7 +15588,7 @@ soglasje iz drugega do petega odstavka tega člena tudi zunaj skupščine, če j
tej družbi dana najpozneje v treh mesecih po sprejemu sklepa o soglasju za
združitev. Izjava o soglasju iz prejšnjega stavka mora biti dana v obliki
notarskega zapisa, v katerega je vključena pogodba o združitvi.
-621. člen
+621. člen
(pregled po nadzornem svetu; revizija
združitve)
(1) Družbeniki družbe z omejeno
@@ -15601,7 +15601,7 @@ uporabljajo samo, če tako predlaga eden od družbenikov te družbe.
družbenika iz prejšnjega odstavka, mora družbenik na zasedanju skupščine, ki
odloča o soglasju za pripojitev, na zapisnik izjaviti, da njegov predlog ni bil
upoštevan. Izjava iz prejšnjega stavka se šteje za ugovor proti združitvi.
-622. člen
+622. člen
(povečanje osnovnega kapitala)
Če družba z omejeno odgovornostjo kot
prevzemna družba zaradi pripojitve poveča osnovni kapital, se za tako povečanje
@@ -16194,7 +16194,7 @@ Tretje poglavje
DELITEV
1. oddelek
SPLOŠNO PRAVILO
-623. člen
+623. člen
(pojem)
(1) Kapitalska
družba se lahko deli z razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo.
@@ -16262,7 +16262,7 @@ se smiselno uporabljajo pri izčlenitvi. Šteje se, da je izčlenitev delitev, k
ohranja kapitalska razmerja.
2. oddelek
DELITEV Z USTANOVITVIJO NOVIH DRUŽB
-624. člen
+624. člen
(delitveni načrt)
(1) Poslovodstvo prenosne družbe mora
sestaviti delitveni načrt.
@@ -16328,7 +16328,7 @@ odpravnine.
(3) Izjavi iz 5. in 15. točke
prejšnjega odstavka o ponudbi denarnega doplačila ali odpravnine morata biti v
obliki notarskega zapisa.
-625. člen
+625. člen
(ohranitev kapitala; uporaba pravil o
ustanovitvi; odgovornost organov)
(1) Skupna višina osnovnega kapitala
@@ -16368,7 +16368,7 @@ odškodninskih zahtevkov se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka
v novih družbah udeleženi v enakih kapitalskih razmerjih, kot so bili v
prenosni družbi, ni treba omogočiti pregleda listin iz 4. do 6. točke drugega
odstavka 586. člena ter upoštevati določb 626. in 627. člena tega zakona.
-626. člen
+626. člen
(poročilo poslovodstva o delitvi)
(1) Poslovodstvo prenosne družbe mora
izdelati podrobno pisno poročilo o delitvi ob smiselni uporabi določb
@@ -16392,7 +16392,7 @@ se odpovedujejo uporabi določb tega zakona o poročilu poslovodstva o delitvi.
Izjavo o odpovedi lahko dajo delničarji tudi ustno na zasedanju skupščine
prenosne družbe, ki odloča o delitvi. V takem primeru se izjava vključi v
zapisnik skupščine.
-627. člen
+627. člen
(revizija delitve)
(1) Delitveni načrt mora pregledati
revizor (delitveni revizor).
@@ -16412,12 +16412,12 @@ se odpovedujejo uporabi določb tega zakona o reviziji delitve. Izjavo o
odpovedi lahko dajo delničarji tudi ustno na zasedanju skupščine prenosne
družbe, ki odloča o delitvi. V takem primeru se izjava vključi v zapisnik
skupščine.
-628. člen
+628. člen
(pregled delitve po nadzornem svetu)
Nadzorni svet prenosne družbe mora
pregledati nameravano delitev ob smiselni uporabi določb 584. člena tega
zakona.
-629. člen
+629. člen
(priprava in izvedba skupščine)
(1) Za pripravo in izvedbo skupščine,
ki bo odločala o delitvi, se smiselno uporabljajo določbe prvega do osmega odstavka 586. člena tega zakona.
@@ -16428,7 +16428,7 @@ z vabilom za skupščino poslati listine iz prejšnjega odstavka.
(3) Vsakemu upniku in svetu delavcev,
če je ta oblikovan, je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni
dan brezplačno dati prepis delitvenega načrta.
-630. člen
+630. člen
(soglasje skupščine za delitev)
(1) Za soglasje skupščine za delitev
se smiselno uporabljajo določbe 585. člena tega zakona, če ta člen ne
@@ -16444,12 +16444,12 @@ mesecih po zasedanju skupščine pošljejo izjavo o soglasju za delitev, tako da
je skupaj z naknadnimi izjavami o soglasju ta večina dosežena. Izjave o
soglasju morajo biti v obliki notarskega zapisa, v katerega je vključen
delitveni načrt.
-631. člen
+631. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje)
Za izključitev razlogov za izpodbijanje
sklepa skupščine prenosne družbe o delitvi se smiselno uporabljajo določbe
604. člena tega zakona.
-632. člen
+632. člen
(posebne zahteve za soglasje skupščine za
delitev)
(1) Če imajo posamezni imetniki
@@ -16469,7 +16469,7 @@ iz prvega ali drugega odstavka tega člena tudi zunaj skupščine, če je izjava
prenosni družbi dana najpozneje v treh mesecih po sprejetju sklepa o soglasju
za delitev na skupščini. Izjava o soglasju iz prejšnjega stavka mora biti dana
v obliki notarskega zapisa, v katerega je vključen delitveni načrt.
-633. člen
+633. člen
(ponudba denarne odpravnine)
(1) Če delitev ne ohranja kapitalskih
razmerij, lahko vsak imetnik deležev prenosne družbe, ki je na skupščini
@@ -16504,7 +16504,7 @@ plačati denarno odpravnino dati ustrezno zavarovanje.
iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo
določbe drugega in tretjega odstavka 600. člena ter 601. do
603. člena tega zakona.
-634. člen
+634. člen
(predlog za vpis delitve)
(1) Poslovodstvo prenosne družbe in
poslovodstvo novih družb morajo hkrati predlagati vpis delitve in vpis novih
@@ -16520,7 +16520,7 @@ za nove družbe listine, ki jih je treba predložiti ob vpisu ustanovitve
družbe v register, in
3.
dokaze o zagotovitvi zavarovanja iz petega odstavka prejšnjega člena.
-635. člen
+635. člen
(vpis delitve; pravne posledice delitve)
(1) Registrski organ po sedežu
prenosne družbe v register hkrati vpiše delitev in ustanovitev novih družb. Če
@@ -16560,7 +16560,7 @@ kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena obveznost do tega
upnika, lahko zahteva izpolnitev od katerekoli od njih.
(6) Za združitev delnic prenosne
družbe se smiselno uporabljajo določbe 376. člena tega zakona.
-636. člen
+636. člen
(varstvo upnikov in imetnikov posebnih
pravic)
(1) Za vse obveznosti družbe, ki so
@@ -16573,7 +16573,7 @@ katere je bilo dano zavarovanje iz drugega odstavka tega člena.
(2) Za varstvo upnikov in imetnikov
posebnih pravic se smiselno uporabljajo določbe 592., 593. in 595. člena tega zakona, pri čemer se pri upnikih domneva, da je zaradi
delitve ogrožena izpolnitev njihovih terjatev.
-637. člen
+637. člen
(pravica do obveščenosti)
(1) Vsak, čigar pravni interes je
zaradi delitve prizadet, lahko od katerekoli družbe, ki je bila udeležena pri
@@ -16587,7 +16587,7 @@ druge dokumentacije. Predlagatelj in izvedenec iz prejšnjega stavka morata vse
podatke o družbi varovati kot zaupne.
3. oddelek
DELITEV S PREVZEMOM
-638. člen
+638. člen
(uporaba določb)
(1) Za delitev s prevzemom se smiselno
uporabljajo določbe 624. do 637. člena tega zakona, če ni v tem členu
@@ -17199,7 +17199,7 @@ register, o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa tožba za ugotovitev ničnosti
vpisa čezmejne delitve v register ni dovoljena.
Četrto poglavje
ZDRUŽITEV IN DELITEV OSEBNIH DRUŽB
-639. člen
+639. člen
(uporaba določb za združitev in delitev
osebnih družb)
Za združitve in delitve, pri katerih so
@@ -17212,7 +17212,7 @@ kapitalski družbi, ki bodo po združitvi ali delitvi odgovorni za obveznosti
družbe z vsem svojim premoženjem.
Peto poglavje
PRENOS PREMOŽENJA
-640. člen
+640. člen
(splošno)
(1) Delniška družba, komanditna
delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo lahko prenese svoje
@@ -17223,7 +17223,7 @@ premoženje po prejšnjem odstavku, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona
družbi, ki se pripaja. Z vpisom prenosa premoženja v register ta družba preneha
obstajati. Njeno premoženje preide na prevzemnika. Nadomestilo za preneseno
premoženje se razdeli v sorazmerju z delnicami ali deleži.
-641. člen
+641. člen
(veljavnost pogodbe)
(1) Pogodba, s katero se družba
obveže, da bo prenesla svoje premoženje po prejšnjem členu, je veljavna le na
@@ -17237,7 +17237,7 @@ zakona o združitvi delniških družb.
SPREMEMBA PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE
1. oddelek
PREOBLIKOVANJE DELNIŠKE DRUŽBE V KOMANDITNO DELNIŠKO DRUŽBO
-642. člen
+642. člen
(pogoji)
(1) Delniška družba se lahko
preoblikuje v komanditno delniško družbo.
@@ -17256,7 +17256,7 @@ ta dan po sklepu o preoblikovanju, se obračun sestavi na dan, ki je največ še
mesecev pred sklepom o preoblikovanju.
(4) Ustanovitelje zamenjajo
komplementarji.
-643. člen
+643. člen
(prijava preoblikovanja)
(1) Hkrati s sklepom o preoblikovanju
je treba za vpis v register prijaviti osebno odgovorne družbenike. Listine o
@@ -17265,14 +17265,14 @@ prepisu.
(2) Za prijavo preoblikovanja za vpis
v register se smiselno uporabljajo določbe 1. točke drugega odstavka in
tretjega do petega odstavka 590. člena tega zakona.
-644. člen
+644. člen
(učinek vpisa)
Komanditna delniška družba obstaja od vpisa
preoblikovanja v register. Komplementarji so neomejeno odgovorni upnikom družb
tudi za obveznosti družbe, ki so nastale pred njihovim pristopom.
2. oddelek
PREOBLIKOVANJE KOMANDITNE DELNIŠKE DRUŽBE V DELNIŠKO DRUŽBO
-645. člen
+645. člen
(pogoji)
(1) Komanditna delniška družba se
lahko preoblikuje v delniško družbo s sklepom skupščine ob soglasju vseh
@@ -17283,12 +17283,12 @@ preoblikovanje.
(3) Skupščini, ki sklepa o
preoblikovanju, se predloži zadnje letno poročilo. Za sestavo organov delniške
družbe se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o organih delniške družbe.
-646. člen
+646. člen
(prijava preoblikovanja)
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je treba
za vpis v register prijaviti člane poslovodstva. Za prijavo preoblikovanja se
smiselno uporabljajo določbe 643. člena tega zakona.
-647. člen
+647. člen
(učinek vpisa)
Delniška družba obstaja od vpisa
preoblikovanja v register. Komplementarji se izločijo iz družbe, vendar so še
@@ -17296,7 +17296,7 @@ naprej odgovorni za obveznosti, ki so nastale pred vpisom preoblikovanja v
register.
3. oddelek
PREOBLIKOVANJE DELNIŠKE DRUŽBE V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
-648. člen
+648. člen
(pogoji)
(1) Delniška družba, ki ima manj kot
50 delničarjev, se lahko preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo na
@@ -17320,19 +17320,19 @@ poslovnih deležev določi drugače od najmanjšega emisijskega zneska delnic, m
to odločitev potrditi vsak delničar, ki ne more sodelovati glede na skupni
najmanjši emisijski znesek svojih delnic. Soglasje mora biti potrjeno v obliki
notarskega zapisa.
-649. člen
+649. člen
(prijava preoblikovanja)
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je treba
za vpis v register prijaviti poslovodje. Prijavi se priloži podpisan seznam
družbenikov z navedbo imena, priimka in prebivališča ter njihovih osnovnih
vložkov, ki ga podpiše prijavitelj. Za prijavo preoblikovanja se smiselno
uporabljajo določbe 643. člena tega zakona.
-650. člen
+650. člen
(učinek vpisa)
Družba z omejeno odgovornostjo obstaja od
vpisa v register. Delnice postanejo poslovni deleži. Pravice tretjih oseb iz delnic
se uresničujejo kot pravice iz poslovnega deleža.
-651. člen
+651. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje;
denarna odpravnina)
(1) Vsak delničar, ki je na skupščini
@@ -17352,7 +17352,7 @@ primerne denarne odpravnine od dneva pravnomočnosti sodbe, s katero je sodišč
tožbeni zahtevek zavrnilo, ali od dneva umika tožbe.
4. oddelek
PREOBLIKOVANJE DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO V DELNIŠKO DRUŽBO
-652. člen
+652. člen
(pogoji)
(1) Za preoblikovanje družbe z omejeno
odgovornostjo v delniško družbo se uporabljajo določbe tega zakona o spremembah
@@ -17365,7 +17365,7 @@ preoblikovanju potrebno soglasje teh družbenikov.
določijo firma in druge spremembe družbene pogodbe, ki so nujne za
preoblikovanje. Družbeniki, ki so glasovali za preoblikovanje, se v zapisnik
navedejo poimensko.
-653. člen
+653. člen
(ustanovitvena revizija in odgovornost
družbenikov)
(1) Za preoblikovanje se smiselno
@@ -17374,19 +17374,19 @@ ustanovitelje se štejejo družbeniki, ki so glasovali za preoblikovanje.
(2) V poročilu je treba opisati
postopek preoblikovanja in predstaviti gospodarsko položaj družbe z omejeno
odgovornostjo.
-654. člen
+654. člen
(prijava preoblikovanja)
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je treba
za vpis v register prijaviti člane poslovodstva. Prijavi se priloži seznam z
imeni, priimki in prebivališči članov nadzornega sveta, revizijska poročila
članov poslovodstva in nadzornega sveta ter poročila revizorjev. Za prijavo
preoblikovanja se smiselno uporabljajo določbe 643. člena tega zakona.
-655. člen
+655. člen
(učinek vpisa)
Delniška družba obstaja od vpisa preoblikovanja
v register. Poslovni deleži postanejo delnice. Pravice tretjih oseb iz poslovnega
deleža se uresničujejo kot pravice iz delnice.
-656. člen
+656. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje;
denarna odpravnina)
(1) Vsak družbenik, ki je na skupščini
@@ -17406,7 +17406,7 @@ določitev primerne denarne odpravnine od dneva pravnomočnosti sodbe, s katero
je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, ali od dneva umika tožbe.
5. oddelek
PREOBLIKOVANJE KOMANDITNE DELNIŠKE DRUŽBE V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
-657. člen
+657. člen
(pogoji)
(1) Komanditna delniška družba se
lahko s sklepom skupščine in s soglasjem vseh komplementarjev preoblikuje v
@@ -17421,7 +17421,7 @@ komplementarji.
smiselno uporabljajo določbe 649. in 650. člena tega zakona.
6. oddelek
PREOBLIKOVANJE DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO V KOMANDITNO DELNIŠKO DRUŽBO
-658. člen
+658. člen
(pogoji)
(1) Za preoblikovanje družbe z omejeno
odgovornostjo v komanditno delniško družbo sta potrebna sklep skupščine
@@ -17436,19 +17436,19 @@ največ šest mesecev pred sklepom o preoblikovanju. Obračun se priloži zapisn
kot priloga.
(3) Ustanovitelje zamenjajo
družbeniki, ki so glasovali za preoblikovanje, in komplementarji.
-659. člen
+659. člen
(prijava preoblikovanja)
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je treba
za vpis v register prijaviti komplementarje. Za prijavo preoblikovanja se
smiselno uporabljajo določbe 643. člena tega zakona.
-660. člen
+660. člen
(učinek vpisa)
Komanditna delniška družba obstaja od vpisa
preoblikovanja v register. Poslovni deleži postanejo delnice. Pravice tretjih
oseb iz poslovnega deleža se uresničujejo kot pravice iz delnice.
Komplementarji so upnikom družbe neomejeno odgovorni tudi za obveznosti, ki so
nastale pred njihovim pristopom.
-661. člen
+661. člen
(uporaba predpisov o preoblikovanju v
delniško družbo)
Za preoblikovanje v komanditno delniško
@@ -17928,7 +17928,7 @@ register, o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa tožba za ugotovitev ničnosti
vpisa čezmejnega preoblikovanja v register ni dovoljena.
7. oddelek
DRUGA PREOBLIKOVANJA
-662. člen
+662. člen
(preoblikovanje zadruge v družbo)
(1) Zadruga se lahko preoblikuje v
delniško družbo, če na vsakega zadružnika ali zadružnico (v nadaljnjem
@@ -17949,7 +17949,7 @@ učinek vpisa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o preoblikovanju
družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo.
(6) Zadruga se lahko preoblikuje v
družbo, ki ni delniška družba, če tako določa poseben zakon.
-663. člen
+663. člen
(vsebina sklepa o preoblikovanju zadruge v
delniško družbo)
(1) Pred sklepanjem o preoblikovanju
@@ -17966,7 +17966,7 @@ znesek delnic in upravičenci, in
drugi za izvedbo preoblikovanja potrebni podatki.
(3) Zadružna pravila se spremenijo
tako, da vsebujejo vse sestavine, predpisane za statut delniške družbe.
-664. člen
+664. člen
(preoblikovanje družbe v zadrugo)
(1) Delniška družba se lahko
preoblikuje v zadrugo, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
@@ -17974,7 +17974,7 @@ preoblikovanju delniške družbe v druge oblike družb, če drug zakon ne določ
drugače.
(2) Druge družbe se lahko preoblikuje
v zadrugo, če tako določa poseben zakon.
-665. člen
+665. člen
(preoblikovanje kapitalskih družb v osebne
družbe in preoblikovanje osebnih družb v kapitalske družbe)
(1) Za preoblikovanje kapitalskih
@@ -17987,7 +17987,7 @@ družbe se uporablja prejšnji odstavek. Osebno odgovorni družbeniki so še nap
odgovorni za obveznosti družbe, ki so nastale pred vpisom preoblikovanja v
register. Ob prenehanju družbe se za zastaranje uporabljajo določbe 133. in
134. člen tega zakona.
-666. člen
+666. člen
(preoblikovanje zavodov v gospodarske
družbe)
Za preoblikovanje zavodov v gospodarske
@@ -18002,7 +18002,7 @@ Sedmo poglavje
STATUSNO PREOBLIKOVANJE PODJETNIKA
1. oddelek
SPLOŠNO
-667. člen
+667. člen
(oblike statusnega preoblikovanja
podjetnika)
(1) Podjetnik se lahko statusno
@@ -18018,7 +18018,7 @@ Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s
prenesenim podjetjem podjetnika.
2. oddelek
PRENOS PODJETJA NA NOVO KAPITALSKO DRUŽBO
-668. člen
+668. člen
(pogoji)
(1) Podjetnik mora v pisni obliki
sprejeti sklep o prenosu podjetja.
@@ -18046,7 +18046,7 @@ računovodskih izkazov po tem odstavku se smiselno uporabljajo določbe prvega
odstavka 68. člena tega zakona. Od dneva obračuna prenosa podjetja dalje se
šteje, da so dejanja podjetnika, ki se nanašajo na preneseno podjetje,
opravljena za račun nove ali prevzemne kapitalske družbe.
-669. člen
+669. člen
(uporaba pravil o ustanovitvi)
(1) Za ustanovitev nove družbe veljajo
določbe tega zakona o ustanovitvi, razen drugega odstavka 191. člena tega
@@ -18058,7 +18058,7 @@ uporabljajo določbe tega zakona o ustanovitveni reviziji delniške družbe, pri
vrednost prenesenega podjetja ni večja od vrednosti, določene v četrtem
odstavku 476. člena tega zakona, ustanovitvena revizija za družbo z omejeno
odgovornostjo ni potrebna.
-670. člen
+670. člen
(predlog za vpis prenosa podjetja)
(1) Podjetnik mora vložiti prijavo za
vpis prenosa podjetja pri registrskem organu.
@@ -18069,7 +18069,7 @@ sklep o prenosu podjetja, in
-
listine, ki jih je treba predložiti ob vpisu ustanovitve nove družbe v
register.
-671. člen
+671. člen
(učinek vpisa prenosa podjetja na novo
družbo)
(1) Registrski organ hkrati vpiše
@@ -18082,7 +18082,7 @@ nove družbe.
(3) Registrski organ mora o vpisu
prenosa podjetja obvestiti AJPES, da opravi izbris podjetnika iz Poslovnega
registra Slovenije.
-672. člen
+672. člen
(podjetnikova odgovornost za obveznosti)
Če družba ne izpolni obveznosti, ki so
nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register,
@@ -18090,7 +18090,7 @@ odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Za zastaranje se smiselno
uporabljajo določbe 133. in 134. člena tega zakona.
3. oddelek
PRENOS PODJETJA NA PREVZEMNO KAPITALSKO DRUŽBO
-673. člen
+673. člen
(uporaba določb)
(1) Za prenos podjetja na prevzemno
družbo se smiselno uporabljajo določbe 668. do 672. člena tega zakona, pri
@@ -18119,7 +18119,7 @@ VII. DEL
TUJA PODJETJA
Prvo poglavje
SPLOŠNO
-674. člen
+674. člen
(pojem)
(1) Tuje podjetje po tem zakonu je
fizična ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivališče
@@ -18128,14 +18128,14 @@ tuje podjetje iz države članice) ali v državi, ki ni država članica (v nada
podjetje iz tretje države).
(2) Položaj tujega podjetja se presoja
po pravu države, ki ji podjetje pripada, če zakon ne določa drugače.
-675. člen
+675. člen
(poslovanje v Republiki Sloveniji)
Tuje podjetje je pri poslovanju v Republiki
Sloveniji glede svojih pravic, obveznosti in odgovornosti izenačeno z družbami
ali podjetniki s sedežem v Republiki Sloveniji, če zakon ne določa drugače.
Drugo poglavje
PODRUŽNICE
-676. člen
+676. člen
(pravica do opravljanja dejavnosti)
(1) Tuje podjetje lahko opravlja
pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji preko podružnic.
@@ -18149,7 +18149,7 @@ firmi (12. do 23. člen);
sedežu (29. in 30. člen);
-
prokuri (33. do 37. člen).
-677. člen
+677. člen
(vpis v register)
(1) Prijavo
za vpis podružnice v register vloži zastopnik tujega podjetja in mora
@@ -18231,9 +18231,9 @@ registrov nemudoma potrdi pristojnemu organu države članice tujega podjetja.
obvesti podružnico tujega podjetja iz države članice o prejemu letnega poročila
ali obvestila pristojnega organa države članice tujega podjetja iz prejšnjega
odstavka.
-678. člen
+678. člen
(črtan)
-679. člen
+679. člen
(nastopanje v pravnem prometu)
(1) Podružnica nastopa v imenu in za
račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja,
@@ -18245,7 +18245,7 @@ skupaj s številko podružnice v tem registru. Če zakonodaja države, ki velja
tuje podjetje iz tretje države, zahteva vpis podjetja v register, morata biti
navedena tudi register, v katerem je vpisano tuje podjetje iz tretje države, in
njegova registrska številka v tem registru.
-680. člen
+680. člen
(začetek opravljanja dejavnosti)
(1) Pred vpisom podružnice v register
tuje podjetje ne more začeti opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji.
@@ -18263,7 +18263,7 @@ bilo to sestavljeno, revidirano in razkrito na podlagi zakonodaje države, ki
velja za podjetje iz tretje države. Če letno poročilo tujega podjetja iz tretje
države ni sestavljeno v skladu z Direktivo 2013/34/EU ali na enakovreden način,
je treba letno poročilo sestaviti in razkriti za dejavnosti podružnice.
-681. člen
+681. člen
(glavna in izbrana podružnica)
(1) Če je tuje podjetje sočasno
ustanovilo na območju Republike Slovenije več podružnic, mora biti v prijavi za
@@ -18282,14 +18282,14 @@ register, v katerega je vpisana.
(4) Če ima tuje podjetje izbrano
podružnico s skladu s prejšnjim odstavkom, lahko predloži letno poročilo v
razkritje samo izbrana podružnica.
-682. člen
+682. člen
(zastopniki tujega podjetja v podružnici)
Za vsako podružnico je treba imenovati
enega ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje. Tuje podjetje lahko iste
zastopnike postavi za več podružnic, zastopniki v glavni podružnici pa so po
zakonu tudi zastopniki drugih podružnic tudi takrat, če so zanje postavljeni
tudi drugi zastopniki.
-683. člen
+683. člen
(odgovornost za obveznosti)
Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem
podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
@@ -18309,7 +18309,7 @@ tujega podjetja iz države članice prek sistema povezovanja poslovnih registrov
obvesti pristojni organ države članice tujega podjetja.
VIII. DEL
NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA
-684. člen
+684. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih
določb tega zakona opravljajo AJPES, Finančna uprava
Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Tržni inšpektorat
@@ -18333,7 +18333,7 @@ odstavka 679. člena tega zakona.
pristojno za nadzor nad izvajanjem drugih določb tega zakona.
IX. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
-685. člen
+685. člen
(prekrški družbe)
(1) Z globo od 15.000 do 45.000 eurov se za
prekršek kaznuje velika družba, z globo od 10.000 do 30.000 eurov srednja
@@ -18430,7 +18430,7 @@ in tretjim odstavkom 250. člena tega zakona.
kaznuje član poslovodstva družbe, ki ne odsvoji delnic družbe ali ne pripravi
predloga sklepa skupščine o umiku delnic družbe v skladu z drugim in tretjim
odstavkom 250. člena tega zakona.
-686. člen
+686. člen
(drugi prekrški družbe)
(1) Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se za
prekršek kaznuje velika družba, z globo od 4.000 do 20.000 eurov srednja
@@ -18556,7 +18556,7 @@ in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu v treh mesecih po koncu
koledarskega leta (prvi odstavek 59. člena).
(2) Z globo od 300 do 4.000 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
-687. člen
+687. člen
(prekrški tujega podjetja, ki je
ustanovilo podružnico)
(1) Z globo od 15.000 do 45.000 eurov
@@ -18593,7 +18593,7 @@ kaznuje tudi odgovorna oseba tujega podjetja, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
687.a člen
(črtan)
-688. člen
+688. člen
(prekrški podjetnika)
(1) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se
za prekršek kaznuje podjetnik, ki ustreza merilom za velike družbe, z globo od
@@ -18638,7 +18638,7 @@ naslovu.
(2) Z globo od 600 do 1200 eurov se
kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba podjetnika, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
-689. člen
+689. člen
(prekrški družbenikov ali družbenikov
ustanoviteljev)
Z globo od 600 do 1200 eurov se za prekršek
@@ -18894,7 +18894,7 @@ interesov (četrti odstavek 317.č člena).
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe institucionalnega vlagatelja,
upravljavca premoženja ali svetovalca za glasovanje, ki stori prekršek iz
prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.
-690. člen
+690. člen
(prekrški likvidacijskega upravitelja)
(1) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se za
prekršek kaznuje likvidacijski upravitelj, ki je pravna oseba ali podjetnik,
@@ -18933,7 +18933,7 @@ iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se za
prekršek kaznuje likvidacijski upravitelj, ki je fizična oseba, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
-691. člen
+691. člen
(prekršek posameznika)
Z globo od 600 do 1200 eurov se za prekršek
kaznuje posameznik, ki mora vložiti prijavo za vpis v register in prijave ne
@@ -18955,7 +18955,7 @@ list RS, št. 42/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
-692. člen
+692. člen
(uporaba
zneskov)
Do dneva uvedbe eura, kot ga opredeljuje
@@ -19068,7 +19068,7 @@ eurov« uporablja znesek »150.000 tolarjev«, namesto »1200 eurov« pa znesek
v 691. členu tega zakona namesto zneska »600 eurov« uporablja
znesek »150.000 tolarjev«, namesto zneska »1200 eurov« pa znesek »300.000
tolarjev«.
-693. člen
+693. člen
(metoda
preračuna nominalnih zneskov delnic in osnovnega kapitala delniških družb)
(1) Z dnem uvedbe eura se nominalni
@@ -19090,7 +19090,7 @@ nazadnje iz kapitalskih rezerv, morebitni še obstoječi primanjkljaj, pa se
izkaže kot prenesena izguba.
(2) Z dnem uvedbe eura se osnovni
kapital delniške družbe s kosovnimi delnicami preračuna s tečajem zamenjave.
-694. člen
+694. člen
(preračun
nominalnih zneskov delnic in osnovnega kapitala delniških družb)
(1) Za delniške družbe, ki so bile v
@@ -19125,7 +19125,7 @@ v skladu z določbami tega zakona.
(7) Za vpis podatkov, ki se nanašajo
na uskladitev statuta zaradi uvedbe eura, v register, delniške družbe ne
plačajo sodne takse.
-695. člen
+695. člen
(postopek
prehoda na euro delniških družb)
(1) O prehodu osnovnega kapitala in
@@ -19186,7 +19186,7 @@ drugega odstavka 172. člena tega zakona na euro in o njihovi uskladitvi s
tem zakonom, ne velja določba šestega stavka tretjega odstavka 294. člena
tega zakona. Temu se smiselno prilagodi tudi uporaba določb 58. člena tega
zakona o javni objavi.
-696. člen
+696. člen
(metoda
preračuna osnovnih vložkov in osnovnega vkapitala družb z omejeno
odgovornostjo)
@@ -19206,7 +19206,7 @@ preračunavanja, se prerazporedijo v kapitalske rezerve ali pa se pokrijejo
najprej iz nevezanih rezerv iz dobička, nato iz zakonskih rezerv in drugih
vezanih rezerv iz dobička ter nazadnje iz kapitalskih rezerv, morebitni še
obstoječi primanjkljaj, pa se izkaže kot prenesena izguba.
-697. člen
+697. člen
(preračun
osnovnih vložkov in osnovnega kapitala družb z omejeno odgovornostjo)
(1) Za družbe z omejeno odgovornostjo,
@@ -19253,7 +19253,7 @@ se smiselno uporablja določba osmega odstavka 695. člena tega zakona.
(9) Za vpis podatkov, ki se nanašajo
na uskladitev družbene pogodbe zaradi uvedbe eura, v register družbe z omejeno
odgovornostjo ne plačajo sodne takse.
-698. člen
+698. člen
(rok izvedbe
prehoda na euro)
(1) Družba mora uskladiti svoj statut
@@ -19272,7 +19272,7 @@ nominalni znesek delnic se na dan uveljavitve tega zakona glasi na manj kot
pripadajoč delež je nižji od 1 eura. Te investicijske družbe morajo prilagoditi
pripadajoč delež kosovne delnice v skladu s tretjim odstavkom 172. člena
tega zakona najkasneje do konca poslovnega leta, ki se začne v letu 2011.
-699. člen
+699. člen
(druge
uskladitve)
(1) Družbe iz desetega odstavka
@@ -19301,7 +19301,7 @@ te podjetnike v Poslovni register Slovenije.
(7) Član nadzornega sveta, ki je ob
uveljavitvi tega zakona že član nadzornih svetov več ko treh družb, lahko
opravlja to funkcijo najdlje do izteka mandatne dobe.
-700. člen
+700. člen
(prehodne
kazenske določbe)
(1) Z globo od 16.000 eurov do 62.000
@@ -19315,7 +19315,7 @@ svojega delovanje z določbami tega zakona o organih delniške družbe.
(2) Z globo od 1000 eurov do 4000
eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
-701. člen
+701. člen
(uporaba drugih
predpisov)
(1) Za kosovne delnice se glede
@@ -19329,7 +19329,7 @@ usklajeni s tem zakonom.
člani upravnega odbora, se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom,
smiselno uporabljajo določbe predpisov o upravi in njenih članih, dokler ti
predpisi ne bodo usklajeni s tem zakonom.
-702. člen
+702. člen
(uporaba določb
o poslovnih knjigah in letnem poročilu za leto 2006)
(1) Ne glede na določbe
@@ -19344,7 +19344,7 @@ normiranih odhodkov za poslovno leto 2006 prijavi Davčni upravi Republike
Slovenije najkasneje v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona. Ta zahteva, ki
jo je podjetnik v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, morebiti že
posredoval pred uveljavitvijo tega zakona, se šteje za pravočasno po tem zakonu.
-703. člen
+703. člen
(sodelovanje
delavcev v enotirnem sistemu upravljanja)
(1) Do uveljavitve zakona, ki bo
@@ -19370,7 +19370,7 @@ skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju družb.
predsednik upravnega odbora.
(5) Določbe tega člena se ne
uporabljajo za majhne družbe.
-704. člen
+704. člen
(roki za izdajo
podzakonskih predpisov)
(1) Ministra, pristojna za
@@ -19389,7 +19389,7 @@ zakona. Ministra morata o soglasju odločiti v roku enega meseca od predložitve
(5) Ministri, pristojni za
gospodarstvo, za pravosodje in za finance, morajo izdati predpis iz sedmega
odstavka 615. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
-705. člen
+705. člen
(dokončanje
postopkov začetih pred uveljavitvijo zakona)
Zadeve, glede katerih je postopek ob
@@ -19397,7 +19397,7 @@ uveljavitvi tega zakona v teku oziroma, glede katerih je bila ob uveljavitvi
tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se končajo po določbah
Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 – uradno prečiščeno
besedilo).
-706. člen
+706. člen
(imenovanje
članov poravnalnega odbora izvedencev)
Ministri, pristojni za gospodarstvo, za
@@ -19406,7 +19406,7 @@ odbora izvedencev ter njihove namestnike v treh mesecih od uveljavitve tega
zakona. Predsednik in člani poravnalnega odbora izvedencev, ki so bili
imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo svoje naloge do imenovanja
novega predsednika in članov.
-707. člen
+707. člen
(spremembe
drugih predpisov)
(1) V 3. točki prvega odstavka
@@ -19420,7 +19420,7 @@ RS, št. 47/97 in 56/99) se črtajo četrti odstavek 2. člena in 67. do
revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) se besedilo »s slovenskimi
računovodskimi standardi« nadomesti z besedilom »z računovodskimi standardi kot
jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe«.
-708. člen
+708. člen
(razveljavitev
predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
@@ -19447,7 +19447,7 @@ izvedencev (Uradni list RS, št. 10/02).
(3) Podzakonski predpisi iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo do izdaje novih predpisov, če niso v nasprotju s tem
zakonom.
-709. člen
+709. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
@@ -19456,7 +19456,7 @@ objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju
delavcev pri upravljanju –ZSDU-B (Uradni list RS, št. 26/07)
spreminja 703. člen zakona tako, da se glasi:
-»703. člen
+»703. člen
(prenehal
veljati)
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
@@ -19467,7 +19467,7 @@ objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodnem registru – ZSReg-B (Uradni list RS, št. 33/07)
spreminja 695. člen zakona tako, da se glasi:
-»695. člen
+»695. člen
(postopek
prehoda na euro delniških družb)
(1) O prehodu osnovnega kapitala in
@@ -19529,7 +19529,7 @@ tem zakonom, ne velja določba šestega stavka tretjega odstavka 294. člena
tega zakona. Temu se smiselno prilagodi tudi uporaba določb 58. člena tega
zakona o javni objavi.«;
spreminja 697. člen zakona tako, da se glasi:
-»697. člen
+»697. člen
(preračun
osnovnih vložkov in osnovnega kapitala družb z omejeno odgovornostjo)
(1) Za družbe z omejeno odgovornostjo,
@@ -19577,7 +19577,7 @@ se smiselno uporablja določba osmega odstavka 695. člena tega zakona.
na uskladitev družbene pogodbe zaradi uvedbe eura, v register družbe z omejeno
odgovornostjo ne plačajo sodne takse.«;
spreminja 698. člen zakona tako, da se glasi:
-»698. člen
+»698. člen
(rok izvedbe
prehoda na euro)
(1) Družba mora uskladiti svoj statut
@@ -19604,7 +19604,7 @@ objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI
(Uradni list RS, št. 67/07)
spreminja 695. člen zakona tako, da se glasi:
-»695. člen
+»695. člen
(postopek
prehoda na euro delniških družb)
(1) O prehodu osnovnega kapitala in
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4701.txt b/podatki/zakoni/ZAKO4701.txt
index f8d98f484f..a9aa1503ce 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4701.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4701.txt
@@ -8,9 +8,11 @@ nadaljnjem besedilu: DDV) na ozemlju Republike Slovenije v skladu z:
Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28.
novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne
11. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta (EU)
-2021/1159 z dne 13. julija 2021 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede
-začasnih oprostitev pri uvozu in nekaterih dobavah v odziv na pandemijo
-COVID-19 (UL L št. 250 z dne 15. 7. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu:
+2022/890 z dne 3. junija 2022 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede
+podaljšanja obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za
+dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za
+goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV (UL
+L št. 155 z dne 8. 6. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu:
Direktiva Sveta 2006/112/ES);
-
Direktivo Sveta 2008/9/ES z dne 12.
@@ -175,9 +177,9 @@ odbitka DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec.
d) prvega odstavka tega člena se uporabi le, če sta izpolnjena naslednja
pogoja:
a)
-da skupna vrednost pridobitev
-blaga znotraj Unije v tekočem koledarskem letu ne preseže zneska 10.000 eurov
-in
+da skupna vrednost
+pridobitev blaga znotraj Unije v tekočem koledarskem letu ne preseže zneska
+10.000 eurov in
b)
da skupna vrednost
pridobitev blaga znotraj Unije v preteklem koledarskem letu ni presegla zneska
@@ -200,9 +202,9 @@ zavezanec« je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko
dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.
(2) »Ekonomska
dejavnost« iz prvega odstavka tega člena obsega vsako proizvodno, predelovalno,
-trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo.
-Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih
-pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
+trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno
+dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in
+premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
(3) Za davčnega
zavezanca se poleg oseb iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vsaka oseba,
ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje
@@ -263,10 +265,10 @@ njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom a
brez njega.
(5) »Prodaja na daljavo s tretjih ozemelj
ali iz tretjih držav uvoženega blaga« pomeni dobavo blaga, pri kateri
-dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža s
-tretjega ozemlja ali iz tretje države kupcu v državi članici, tudi kadar
-dobavitelj posredno sodeluje pri prevozu ali odpošiljanju tega blaga, če sta
-izpolnjena naslednja pogoja:
+dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža s tretjega
+ozemlja ali iz tretje države kupcu v državi članici, tudi kadar dobavitelj
+posredno sodeluje pri prevozu ali odpošiljanju tega blaga, če sta izpolnjena
+naslednja pogoja:
a)
dobava blaga je opravljena
davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, katere pridobitve
@@ -281,11 +283,11 @@ ali brez njega.
6.a člen
(davčni zavezanec, ki omogoča dobavo blaga
z uporabo elektronskega vmesnika)
-(1) Kadar davčni zavezanec z uporabo
-elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo,
-omogoča prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega
-blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 eurov, se šteje, da to blago
-prejme in dobavi sam davčni zavezanec, ki omogoča dobavo.
+(1) Kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega
+vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča prodajo
+na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z
+realno vrednostjo največ 150 eurov, se šteje, da to blago prejme in dobavi sam
+davčni zavezanec, ki omogoča dobavo.
(2) Kadar davčni zavezanec z uporabo
elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo,
omogoča dobavo blaga znotraj Unije, ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima
@@ -390,9 +392,9 @@ opravljen v trenutku, ko ta pogoj ni več izpolnjen.
(posebna ureditev skladiščenja na
odpoklic)
(1) Ne glede na prejšnji člen se za dobavo
-blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev
-davčnega zavezanca, iz Slovenije v drugo državo članico, če se prenos opravi v
-okviru ureditve skladiščenja na odpoklic v skladu s tem členom.
+blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje prenos blaga, ki je del poslovnih
+sredstev davčnega zavezanca, iz Slovenije v drugo državo članico, če se prenos
+opravi v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic v skladu s tem členom.
(2) Šteje se, da je prenos v drugo državo
članico opravljen v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic, kadar so
izpolnjeni naslednji pogoji:
@@ -436,12 +438,13 @@ b)
davčni zavezanec –
prejemnik blaga opravil pridobitev blaga znotraj Unije v državi članici, v
katero je bilo blago odposlano ali odpeljano.
-(4) Če v 12 mesecih po prihodu blaga v drugo
-državo članico v smislu prvega odstavka tega člena blago ni dobavljeno davčnemu
-zavezancu – prejemniku blaga iz c) točke drugega odstavka tega člena ali osebi
-iz šestega odstavka tega člena in če ne nastopi nobena od okoliščin iz sedmega
-do desetega odstavka tega člena, se šteje, da je bil na dan po izteku obdobja
-12 mesecev opravljen prenos blaga v skladu z 9. členom tega zakona.
+(4) Če v 12 mesecih po prihodu blaga v
+drugo državo članico v smislu prvega odstavka tega člena blago ni dobavljeno
+davčnemu zavezancu – prejemniku blaga iz c) točke drugega odstavka tega člena
+ali osebi iz šestega odstavka tega člena in če ne nastopi nobena od okoliščin
+iz sedmega do desetega odstavka tega člena, se šteje, da je bil na dan po
+izteku obdobja 12 mesecev opravljen prenos blaga v skladu z 9. členom tega
+zakona.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje,
da prenos v skladu z 9. členom tega zakona ni bil opravljen, če:
a)
@@ -455,9 +458,9 @@ dobavitelj blaga vračilo blaga iz prejšnje točke evidentira v evidenci iz
četrtega odstavka 85. člena tega zakona.
(6) Če davčnega zavezanca – prejemnika
blaga iz c) točke drugega odstavka tega člena v roku iz četrtega odstavka
-tega člena kot prejemnik blaga nadomesti drug davčni zavezanec, se šteje, da
-prenos v skladu z 9. členom tega zakona v trenutku zamenjave prejemnika
-blaga ni bil opravljen, če:
+tega člena kot prejemnik blaga nadomesti drug davčni zavezanec, se šteje, da prenos
+v skladu z 9. členom tega zakona v trenutku zamenjave prejemnika blaga ni
+bil opravljen, če:
a)
so izpolnjeni vsi drugi
pogoji iz drugega odstavka tega člena in
@@ -774,8 +777,8 @@ odstavkom tega člena.
(3) Če je bila
pridobitev blaga predmet DDV v skladu z drugim odstavkom tega člena in pozneje
v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, se davčna
-osnova ustrezno zmanjša v državi članici, ki je izdala identifikacijsko
-številko za DDV, pod katero je pridobitelj opravil to pridobitev.
+osnova ustrezno zmanjša v državi članici, ki je izdala identifikacijsko številko
+za DDV, pod katero je pridobitelj opravil to pridobitev.
(4) Ne glede na
drugi odstavek tega člena se šteje, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v
skladu s prvim odstavkom tega člena, če pridobitelj:
@@ -812,8 +815,8 @@ kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve
opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima
sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta
davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne
-poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec,
-ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče.
+poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni
+zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče.
(2) Kraj
opravljanja storitev, ki jih prejme oseba, ki ni davčni zavezanec, je kraj,
kjer ima izvajalec storitev sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve
@@ -856,9 +859,9 @@ kraj začetka prevoza.
znotraj Unije« pomeni prevoz blaga, pri katerem sta kraj začetka prevoza in
namembni kraj na ozemlju dveh različnih držav članic.
(5) »Kraj začetka
-prevoza« pomeni kraj, kjer se prevoz blaga dejansko začne, ne glede na prevoženo
-razdaljo do kraja, kjer se blago nahaja, »namembni kraj« pa je kraj, kjer se
-prevoz blaga dejansko konča.
+prevoza« pomeni kraj, kjer se prevoz blaga dejansko začne, ne glede na
+prevoženo razdaljo do kraja, kjer se blago nahaja, »namembni kraj« pa je kraj,
+kjer se prevoz blaga dejansko konča.
(6) DDV se ne
obračunava za tisti del prevoza blaga znotraj Unije, ki se opravi osebam, ki
niso davčni zavezanci in se nanaša na vodne poti, ki niso del ozemlja Unije.
@@ -893,17 +896,17 @@ znotraj Unije, je kraj, kjer se te storitve dejansko opravijo.
(restavracijske
storitve ter storitve cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na
vlakih)
-(1) Kraj
-opravljanja restavracijskih storitev in storitev cateringa, ki se dejansko
-opravijo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih med delom prevoza potnikov
-znotraj Unije, je kraj, kjer se prevoz potnikov začne.
+(1) Kraj opravljanja
+restavracijskih storitev in storitev cateringa, ki se dejansko opravijo na
+krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih med delom prevoza potnikov znotraj Unije,
+je kraj, kjer se prevoz potnikov začne.
(2) Za namene
prejšnjega odstavka »del prevoza potnikov znotraj Unije« pomeni del prevoza, ki
se brez postanka zunaj Unije opravi med krajem, kjer se prevoz potnikov začne,
in krajem, kjer se prevoz potnikov konča.
(3) »Kraj, kjer se
-prevoz potnikov začne« je prvi kraj v Uniji, kjer lahko potniki vstopijo v
-prevozno sredstvo, tudi po postanku zunaj Unije.
+prevoz potnikov začne« je prvi kraj v Uniji, kjer lahko potniki vstopijo v prevozno
+sredstvo, tudi po postanku zunaj Unije.
(4) »Kraj, kjer se
prevoz potnikov konča« je zadnji kraj v Uniji, kjer lahko potniki, ki so
vstopili znotraj Unije, izstopijo iz prevoznega sredstva, tudi pred postankom
@@ -936,8 +939,8 @@ storitve osebam, ki niso davčni zavezanci)
(1) Kadar so telekomunikacijske storitve,
storitve radijskega in televizijskega oddajanja ali elektronske storitve,
zlasti tiste iz Priloge I a tega zakona, opravljene osebi, ki ni davčni
-zavezanec, je kraj opravljene storitve kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno
-ali običajno prebivališče.
+zavezanec, je kraj opravljene storitve kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno ali
+običajno prebivališče.
(2) Kadar izvajalec storitve in naročnik
komunicirata po elektronski pošti, to samo po sebi ne pomeni, da je opravljena
storitev elektronsko opravljena storitev.
@@ -958,9 +961,9 @@ storitve svetovalcev,
inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in druge podobne
storitve ter obdelava podatkov in dajanja informacij;
d)
-obveznosti v zvezi s prenehanjem
-ali opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali pravice iz tega
-člena;
+obveznosti v zvezi s
+prenehanjem ali opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali
+pravice iz tega člena;
e)
bančne, finančne in
zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem, razen najema sefov;
@@ -1164,8 +1167,8 @@ celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve.
blaga v obliki prenosa blaga v drugo državo članico, davčno osnovo predstavlja
nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v
trenutku prenosa.
-(5) V davčno
-osnovo se vštevajo, če že niso všteti:
+(5) V davčno osnovo
+se vštevajo, če že niso všteti:
a)
trošarine in drugi davki,
takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV;
@@ -1183,10 +1186,10 @@ cenovni popusti in rabati,
odobreni naročniku in obračunani v trenutku dobave;
c)
zneski, ki jih davčni
-zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je
-plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot
-prehodne postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku
-teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij.
+zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal
+v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne
+postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh
+izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij.
(7) Pri dobavi
blaga oziroma storitev, ki jo opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima
sedeža, je davčna osnova vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je ali ga bo
@@ -1269,15 +1272,15 @@ namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kot tudi postranski stroški
ki nastanejo pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Unije, če je ta kraj
znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.
(3) »Prvi namembni
-kraj« iz točke b) drugega odstavka tega člena pomeni kraj, naveden na tovornem
-listu ali drugem dokumentu, s katerim se blago uvozi v državo članico uvoza. Če
-tak kraj ni naveden, se za prvi namembni kraj šteje kraj prvega pretovora blaga
-v državi članici uvoza.
+kraj« iz točke b) drugega odstavka tega člena pomeni kraj, naveden na
+tovornem listu ali drugem dokumentu, s katerim se blago uvozi v državo članico
+uvoza. Če tak kraj ni naveden, se za prvi namembni kraj šteje kraj prvega
+pretovora blaga v državi članici uvoza.
(4) V davčno
osnovo se ne vštevajo:
a)
-cenovni popusti za predčasno
-plačilo;
+cenovni popusti za
+predčasno plačilo;
b)
cenovni popusti in rabati,
odobreni naročniku in obračunani v trenutku uvoza.
@@ -1383,12 +1386,12 @@ materinim mlekom ter človeškimi organi za presajanje;
storitve zobnih tehnikov in zobna
protetika, ki jo izdela zobni tehnik oziroma zobozdravnik;
5.
-storitve, ki jih za svoje člane
-opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV
-ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove
-dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega
-deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju
-konkurence;
+storitve v okviru izvajanja dejavnosti v javnem interesu, ki jih
+za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so
+oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za
+opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le
+plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da taka oprostitev
+vodi k izkrivljanju konkurence;
6.
socialno varstvene storitve, vključno s
storitvami domov za starejše oziroma storitve dolgotrajne oskrbe, in dobava blaga, ki je z njimi neposredno povezana, ki
@@ -1436,8 +1439,7 @@ dobava blaga in storitev s strani
organizacij, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7.,
8., 11., 12. in 13. točko tega odstavka, v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih
sredstev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v
-svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju
-konkurence;
+svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
15.
reševalni prevozi bolnih ali
poškodovanih oseb v, za te namene, posebej prirejenih vozilih in plovilih, ki
@@ -1449,9 +1451,9 @@ televizijske dejavnosti po zakonu, ki ureja RTV Slovenije;
izvajanje univerzalne poštne storitve,
v celoti ali delno, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja poštne storitve, ter
dobava blaga, ki je z njo neposredno povezana. Oprostitev se ne nanaša na
-storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga, ki jih izvajalci
-univerzalne poštne storitve opravijo v skladu s pogoji, o katerih je bilo z
-uporabniki teh storitev posebej dogovorjeno.
+storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga, ki jih izvajalci univerzalne
+poštne storitve opravijo v skladu s pogoji, o katerih je bilo z uporabniki teh
+storitev posebej dogovorjeno.
(2) Dobava blaga
in storitev ni oproščena plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka tega člena, če:
-
@@ -3705,6 +3707,183 @@ se nanašajo na nepremičnine, 20 let po poteku leta, na katero se nanašajo.
(7) Določbe tega
člena se nanašajo tudi na račune, ki jih davčni zavezanec prejme od oseb iz
prvega in drugega odstavka 94. člena tega zakona.
+4.a Splošne obveznosti ponudnikov plačilnih
+storitev za namene nadzora dobav blaga in storitev
+86.a člen
+(definicije)
+Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, za namene
+tega podpoglavja pomenijo:
+1.
+»ponudnik plačilnih storitev« pomeni katerega koli od subjektov iz 1. do
+5. točke prvega odstavka 20. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah
+izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS,
+št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSIED);
+2.
+»plačilna storitev« pomeni katero koli poslovno dejavnost iz 3. do 6.
+točke prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZPlaSSIED;
+3.
+»plačilo« pomeni plačilno transakcijo iz prvega odstavka 8. člena
+ZPlaSSIED ali denarno nakazilo iz 10. člena ZPlaSSIED ob upoštevanju
+izključitev iz prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED;
+4.
+»plačnik« pomeni plačnika iz drugega odstavka 7. člena ZPlaSSIED;
+5.
+»prejemnik plačila« pomeni prejemnika plačila iz tretjega odstavka
+7. člena ZPlaSSIED;
+6.
+»plačilni račun« pomeni plačilni račun iz prvega odstavka 12. člena
+ZPlaSSIED;
+7.
+»IBAN« pomeni mednarodno identifikacijsko številko plačilnega računa iz
+15. točke 2. člena Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in
+Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za
+kreditne prenose in direktne obremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES)
+št. 924/2009 (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 22; v
+nadaljnjem besedilu: Uredba 260/2012/EU);
+8.
+»BIC« pomeni poslovno identifikacijsko kodo iz 16. točke
+2. člena Uredbe 260/2012/EU.
+86.b člen
+(obveznost vodenja evidenc ponudnikov
+plačilnih storitev)
+(1) Vsak ponudnik plačilnih storitev, ki
+opravlja plačilne storitve v Sloveniji, vodi evidence o čezmejnih plačilih in
+prejemnikih čezmejnih plačil, če v posameznem koledarskem četrtletju opravi
+plačilne storitve, na podlagi katerih prejme posamezen prejemnik plačil več kot
+25 čezmejnih plačil.
+(2) Plačilo se šteje za čezmejno, kadar se
+plačnik nahaja v eni državi članici, prejemnik plačila pa v drugi državi
+članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi.
+(3) Ponudnik plačilnih storitev izračuna
+število čezmejnih plačil iz prvega odstavka tega člena po posamezni državi
+članici oziroma identifikacijski oznaki ali kodi prejemnika čezmejnega plačila
+iz drugega odstavka 86.d člena tega zakona. Če ponudnik plačilnih storitev
+razpolaga z informacijami, da ima prejemnik čezmejnih plačil več
+identifikacijskih oznak in kod, upošteva pri izračunu števila čezmejnih plačil
+vsa plačila, ki jih je prejemnik čezmejnih plačil prejel prek različnih oznak
+in kod.
+(4) Obveznost vodenja evidenc iz prvega
+odstavka tega člena se ne uporablja za plačilne storitve, ki jih opravljajo
+ponudniki plačilnih storitev plačnika v Sloveniji v zvezi s tistimi plačili,
+pri katerih se vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev prejemnika čezmejnih
+plačil nahaja v drugi državi članici. Šteje se, da se ponudnik plačilnih
+storitev prejemnika čezmejnega plačila nahaja v državi članici, ki je razvidna
+iz kode BIC ali druge poslovne identifikacijske kode tega ponudnika plačilnih
+storitev. Ne glede na navedeno ponudnik plačilnih storitev plačnika navedene
+plačilne storitve vključi v izračun števila čezmejnih plačil iz prvega odstavka
+tega člena.
+(5) Ponudnik plačilnih storitev vodi
+evidence iz prvega odstavka tega člena v elektronski obliki tri leta po
+zaključku koledarskega leta, v katerem je bilo izvršeno plačilo.
+(6) Podatki iz evidence o čezmejnih
+plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil se lahko obdelujejo samo za namene
+nadzora obračuna davka od dobav blaga in storitev s ciljem preprečevanja
+goljufij na področju DDV.
+86.c člen
+(poročanje davčnemu organu)
+(1) V primeru, ko se prejemnik čezmejnega
+plačila nahaja v Sloveniji, pošlje ponudnik plačilnih storitev prejemnika
+čezmejnega plačila podatke, ki jih vodi v evidenci iz prvega odstavka
+prejšnjega člena, davčnemu organu v roku iz tretjega odstavka tega člena.
+(2) V primeru, ko se prejemnik čezmejnega
+plačila nahaja na tretjem ozemlju ali v tretji državi, pošlje ponudnik
+plačilnih storitev plačnika, ki se nahaja v Sloveniji, podatke, ki jih vodi v
+evidenci iz prvega odstavka prejšnjega člena, davčnemu organu v roku iz
+tretjega odstavka tega člena.
+(3) Ponudnik plačilnih storitev pošlje
+podatke davčnemu organu najpozneje do konca meseca, ki sledi koledarskemu
+četrtletju, na katero se podatki nanašajo.
+(4) Ponudnik plačilnih storitev pošlje
+podatke davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti.
+(5) Če davčni organ ponudniku plačilnih
+storitev sporoči, da je bil sprejem poslanih podatkov zavrnjen zaradi napake
+pri poročanju ali pošiljanju podatkov, mora ponudnik plačilnih storitev
+odpraviti napako in ponovno poslati podatke davčnemu organu v 30 dneh od prejema
+sporočila davčnega organa.
+(6) Če ponudnik plačilnih storitev naknadno
+ugotovi, da so podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena nepravilni ali
+nepopolni, davčnemu organu pošlje popravke ali dopolnitve podatkov v 10
+delovnih dneh od ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti.
+86.d člen
+(lokacija plačnika in prejemnika
+čezmejnega plačila)
+(1) Ne glede na določbe o kraju
+obdavčljivih transakcij iz 19. do 31. člena tega zakona se za namene
+prvega in drugega odstavka 86.b člena tega zakona šteje, da se plačnik nahaja v
+državi članici, ki je razvidna iz:
+1.
+IBAN plačilnega računa plačnika ali katere koli druge identifikacijske
+oznake, ki nedvoumno določa plačnika in njegovo lokacijo,
+2.
+BIC ali katere koli druge poslovne identifikacijske kode, ki nedvoumno
+določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu plačnika, in njegovo
+lokacijo, kadar identifikacijska oznaka iz prejšnje točke ne obstaja.
+(2) Za namene prvega in drugega odstavka
+86.b člena tega zakona se šteje, da se prejemnik čezmejnega plačila nahaja v
+državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi, ki je razvidna iz:
+1.
+IBAN plačilnega računa prejemnika čezmejnega plačila ali katere koli
+druge identifikacijske oznake, ki nedvoumno določa prejemnika čezmejnega plačila
+in njegovo lokacijo, ali
+2.
+BIC ali katere koli druge poslovne identifikacijske kode, ki nedvoumno
+določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika čezmejnega
+plačila, in njegovo lokacijo, kadar identifikacijska oznaka iz prejšnje točke
+ne obstaja.
+86.e člen
+(podatki o prejemnikih čezmejnih plačil in
+plačilih)
+(1) Evidenca o čezmejnih plačilih in prejemnikih
+čezmejnih plačil, ki jo vodi ponudnik plačilnih storitev v skladu s
+86.b členom tega zakona, vsebuje naslednje podatke:
+1.
+BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno
+določa ponudnika plačilnih storitev;
+2.
+ime ali poslovni naziv prejemnika čezmejnega plačila, kakor izhaja iz
+evidenc ponudnika plačilnih storitev;
+3.
+katero koli identifikacijsko številko za DDV ali drugo nacionalno davčno
+številko prejemnika čezmejnega plačila, če ponudnik plačilnih storitev z njo
+razpolaga;
+4.
+IBAN ali, če ta ni na voljo, katero koli drugo identifikacijsko oznako,
+ki nedvoumno določa prejemnika čezmejnega plačila in njegovo lokacijo;
+5.
+BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno
+določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika čezmejnega
+plačila, in njegovo lokacijo, kadar prejemnik čezmejnega plačila prejme
+sredstva, ne da bi imel plačilni račun;
+6.
+naslov prejemnika čezmejnega plačila, če je na voljo, kot izhaja iz
+evidenc ponudnika plačilnih storitev;
+7.
+podrobnosti o vsakem čezmejnem plačilu v skladu s prvim in drugim odstavkom
+86.b člena tega zakona;
+8.
+podrobnosti o vsakem vračilu plačila iz prejšnje točke, ki je
+opredeljeno kot tako.
+(2) Podrobnosti iz 7. in 8. točke
+prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke in informacije:
+1.
+datum in čas izvedbe plačila ali vračila plačila;
+2.
+znesek in valuto plačila ali vračila plačila;
+3.
+državo članico izvora plačila, ki ga prejme prejemnik čezmejnega plačila
+ali ga prejme ponudnik plačilnih storitev v imenu prejemnika čezmejnega
+plačila, ali namembno državo članico vračila plačila in informacije, ki se
+uporabijo za določitev izvora ali namembnega kraja plačila ali vračila plačila
+v skladu s prejšnjim členom;
+4.
+vse sklice, ki nedvoumno določajo plačilo;
+5.
+kadar je primerno, informacije o tem, da je plačilo odrejeno v fizičnih
+prostorih trgovca.
+(3) Informacije, ki se uporabijo za
+določitev izvora plačila ali namembnega kraja vračila plačila iz 3. točke
+prejšnjega odstavka, ne vsebujejo elementov, ki omogočajo identifikacijo
+plačnika ali prejemnika vračila plačila.
5. Obračun DDV
87. člen
(vsebina obračuna)
@@ -3808,8 +3987,8 @@ zavezanec mora obračun DDV predložiti v elektronski obliki.
(rok predložitve
obračuna DDV na podlagi odločitve davčnega organa)
(1) Davčni
-zavezanec mora predložiti obračun DDV za davčno obdobje in v roku, ki ga s sklepom
-določi davčni organ, če v inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da obstaja utemeljen
+zavezanec mora predložiti obračun DDV za davčno obdobje in v roku, ki ga s
+sklepom določi davčni organ, če v inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da obstaja utemeljen
sum, da obračunani DDV od določene dobave ne bo plačan. Ta rok ne sme biti
krajši od 2 dni od dneva, ko je davčni organ vročil sklep zavezancu.
(2) Pritožba zoper
@@ -3834,24 +4013,24 @@ DDV, od zneska DDV, ki je predmet popravka, obračuna in plača obresti v višin
(3) Davčni zavezanec obračuna obresti iz prejšnjega
odstavka za obdobje od prvega dne, ki sledi zadnjemu delovnemu dnevu
naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem bi moral davčni
-zavezanec vključiti pravilen znesek DDV, do poteka roka za plačilo DDV po obračunu,
-v katerem je vključen pravilen znesek DDV, če gre za povečanje davčne
+zavezanec vključiti pravilen znesek DDV, do poteka roka za plačilo DDV po
+obračunu, v katerem je vključen pravilen znesek DDV, če gre za povečanje davčne
obveznosti, oziroma do dneva predložitve obračuna, v katerem je vključen
pravilen znesek DDV, če gre za zmanjšanje presežka DDV.
(4) Davčni zavezanec,
-ki je že predložil obračun DDV, lahko do izteka roka za predložitev tega
-obračuna že vloženi obračun nadomesti z novim, razen če je po tem obračunu
-zahteval vračilo DDV. Če vloženi obračun vključuje tudi popravke za pretekla
-obdobja, se upoštevata drugi in tretji odstavek tega člena.
+ki je že predložil obračun DDV, lahko do izteka roka za predložitev tega obračuna
+že vloženi obračun nadomesti z novim, razen če je po tem obračunu zahteval
+vračilo DDV. Če vloženi obračun vključuje tudi popravke za pretekla obdobja, se
+upoštevata drugi in tretji odstavek tega člena.
88.c člen
(predložitev obračuna
DDV na podlagi samoprijave)
(1) Davčni zavezanec lahko najpozneje do
začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe
-oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži obračun
-DDV, ki ga ni predložil v predpisanem roku. Predložitev obračuna DDV na podlagi
-samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz prejšnjega
-stavka.
+oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži
+obračun DDV, ki ga ni predložil v predpisanem roku. Predložitev obračuna DDV na
+podlagi samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz
+prejšnjega stavka.
(2) Davčni zavezanec v primeru predloženega
obračuna DDV na podlagi samoprijave od zneska izkazane obveznosti obračuna
obresti v višini 3 % letno. Davčni zavezanec mora izkazano obveznost in
@@ -3885,9 +4064,9 @@ pričakovanega prometa, prvih 12 mesecev davčno obdobje koledarski mesec.
zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, in za osebe iz četrtega odstavka 88.
člena tega zakona je davčno obdobje koledarski mesec.
(5) Za davčnega
-zavezanca nad katerim se začne postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije
-ali stečajni postopek, se davčno obdobje konča na dan pred začetkom postopka
-prisilne poravnave, postopka likvidacije ali stečajnega postopka.
+zavezanca nad katerim se začne postopek prisilne poravnave, postopek
+likvidacije ali stečajni postopek, se davčno obdobje konča na dan pred začetkom
+postopka prisilne poravnave, postopka likvidacije ali stečajnega postopka.
(6) Ob končanju
postopka likvidacije se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o
razdelitvi premoženja oziroma na dan pred sprejetjem sklepa o končanju postopka
@@ -3916,8 +4095,8 @@ pridobiteljih blaga,
identificiranih za DDV, katerim je dobavil blago pod pogoji iz 1. in 4. točke 46. člena tega zakona;
b)
osebah, identificiranih za
-DDV, katerim je dobavil blago, ki mu je bilo dobavljeno na način pridobitve blaga
-znotraj Unije v skladu s četrtim odstavkom 23. člena tega zakona;
+DDV, katerim je dobavil blago, ki mu je bilo dobavljeno na način pridobitve
+blaga znotraj Unije v skladu s četrtim odstavkom 23. člena tega zakona;
c)
davčnih zavezancih in
pravnih osebah, ki niso davčni zavezanci, so pa identificirane za DDV, katerim
@@ -4010,8 +4189,8 @@ za koledarski mesec.
zavezanec iz prejšnjega odstavka mora davčnemu organu predložiti poročilo o
dobavah do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku koledarskega
meseca. Davčni zavezanec mora predložiti poročilo za koledarski mesec, v
-katerem je opravil zadevne dobave, ali v katerem mora popraviti podatke o zadevnih
-dobavah iz preteklih obdobij.
+katerem je opravil zadevne dobave, ali v katerem mora popraviti podatke o
+zadevnih dobavah iz preteklih obdobij.
(3) V poročilu iz
prvega odstavka tega člena mora izkazati naslednje podatke:
a)
@@ -4091,11 +4270,11 @@ skladu s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona.
prevoznega sredstva, ki je bilo ob pridobitvi namenjeno nadaljnji prodaji,
davčnemu organu prijaviti pridobitev prevoznega sredstva v elektronski obliki.
(4) Organ, pristojen za registracijo,
-oziroma za registracijo vozil pooblaščena organizacija prevoznega sredstva davčnega
-zavezanca iz prve alineje prvega odstavka oziroma iz drugega ali iz tretjega
-odstavka tega člena ne sme registrirati brez dokazila o prijavi pridobitve
-davčnemu organu oziroma ko gre za prevozno sredstvo osebe iz druge alineje
-prvega odstavka tega člena brez dokazila o plačilu DDV.
+oziroma za registracijo vozil pooblaščena organizacija prevoznega sredstva
+davčnega zavezanca iz prve alineje prvega odstavka oziroma iz drugega ali iz
+tretjega odstavka tega člena ne sme registrirati brez dokazila o prijavi
+pridobitve davčnemu organu oziroma ko gre za prevozno sredstvo osebe iz druge
+alineje prvega odstavka tega člena brez dokazila o plačilu DDV.
(5) Minister, pristojen za finance,
podrobneje uredi prijavo pridobitve prevoznega sredstva iz tega člena.
XI. POSEBNE UREDITVE
@@ -4115,16 +4294,16 @@ prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Za
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se za davčnega zavezanca za
namene tega zakona šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za
dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki
-ga člani kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti, določijo
-za predstavnika.
+ga člani kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti,
+določijo za predstavnika.
(3) Ne glede na
določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se lahko davčni zavezanec odloči
za obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom. Davčni zavezanec mora izbiro vnaprej priglasiti davčnemu
organu v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.
-(4) Davčni
-zavezanec, ki uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV v skladu s tem členom,
-nima pravice do odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti ga ne
-sme izkazovati na izdanih računih.
+(4) Davčni zavezanec,
+ki uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV v skladu s tem členom, nima pravice
+do odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti ga ne sme
+izkazovati na izdanih računih.
(5) Če povezane
osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave, se za
namene tega člena skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju
@@ -4145,15 +4324,15 @@ promet iz prvega odstavka tega člena obsega naslednje zneske, brez DDV:
znesek obdavčenih dobav blaga in
storitev;
-
-znesek transakcij, ki so oproščene v skladu
-z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;
+znesek transakcij, ki so oproščene v
+skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;
-
znesek transakcij z nepremičninami,
finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih
storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.
(8) V obdavčljivi
-promet iz prejšnjega odstavka se ne všteva odtujitev opredmetenih ali
-neopredmetenih osnovnih sredstev.
+promet iz prejšnjega odstavka se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih
+osnovnih sredstev.
(9) V obdavčljiv promet
iz prvega odstavka tega člena se pri fizični osebi všteva obdavčljiv promet, ki
ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti
@@ -4268,8 +4447,7 @@ podpoglavja se uporabljajo naslednje definicije:
1.
»rabljeno blago« pomeni premično stvar,
ki je primerna za nadaljnjo uporabo taka, kot je, ali po popravilu, razen
-umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega
-kamenja;
+umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega kamenja;
2.
»umetniški predmeti« pomenijo predmete
iz dela A Priloge III, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del;
@@ -4286,12 +4464,12 @@ paladij in srebro ter zlitine plemenite kovine z drugo plemenito kovino;
»drago kamenje« so diamanti, rubini,
safirji in smaragdi, obdelani ali neobdelani, če niso vdelani oziroma nanizani;
7.
-»obdavčljivi preprodajalec« pomeni
-kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z
-namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago, umetniške predmete,
-zbirke ali starine, ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v svojem
-imenu ali za račun druge osebe, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača
-provizija na nakup ali prodajo;
+»obdavčljivi preprodajalec« pomeni kateregakoli
+davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom
+nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke
+ali starine, ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali
+za račun druge osebe, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija
+na nakup ali prodajo;
8.
»organizator prodaje na javni dražbi«
pomeni kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti
@@ -4312,12 +4490,13 @@ ureditev za obdavčljive preprodajalce
102. člen
(splošno)
(1) Za dobave
-rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin, ki jih opravijo obdavčljivi
-preprodajalci, se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v
-ceni, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec v skladu s to ureditvijo.
+rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin, ki jih opravijo
+obdavčljivi preprodajalci, se uporablja posebna ureditev, po kateri se
+obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec v skladu s to
+ureditvijo.
(2) Ureditev iz
-prvega odstavka tega člena se ne uporablja za dobavo novih prevoznih sredstev, opravljeno
-v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona.
+prvega odstavka tega člena se ne uporablja za dobavo novih prevoznih sredstev,
+opravljeno v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona.
103. člen
(pogoji za uporabo
ureditve)
@@ -4453,9 +4632,10 @@ ureditev za prodajo na javni dražbi
(1) Za dobave
rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih opravi
organizator prodaje na javni dražbi v svojem imenu in za račun oseb iz
-112. člena tega zakona v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija
-od prodaje tega blaga na javni dražbi, se uporablja posebna ureditev, po kateri
-se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže organizator prodaje na javni dražbi.
+112. člena tega zakona v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača
+provizija od prodaje tega blaga na javni dražbi, se uporablja posebna ureditev,
+po kateri se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže organizator prodaje na
+javni dražbi.
(2) Ureditev iz
prvega odstavka tega člena se ne uporablja za dobavo novih prevoznih sredstev,
opravljeno v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona.
@@ -4577,14 +4757,14 @@ ureditvi se šteje, da se taki kovanci ne prodajajo v zbirateljske namene.
Plačila DDV so
oproščene:
-
-dobave, pridobitve znotraj Unije in uvoz
-investicijskega zlata, vključno z investicijskim zlatom, ki ga predstavljajo
-potrdila za alocirano ali nealocirano zlato ali s katerimi se trguje na računih
-za zlato, predvsem posojila v zlatu in zamenjalni (swap) posli, ki
-vključujejo lastninsko pravico ali terjatve v zvezi z investicijskim zlatom,
-kot tudi transakcije z investicijskim zlatom, ki vključujejo terminske posle in
-terminske pogodbe, ki pripeljejo do prenosa lastninske pravice ali terjatve v
-zvezi z investicijskim zlatom;
+dobave, pridobitve znotraj Unije in
+uvoz investicijskega zlata, vključno z investicijskim zlatom, ki ga
+predstavljajo potrdila za alocirano ali nealocirano zlato ali s katerimi se
+trguje na računih za zlato, predvsem posojila v zlatu in zamenjalni
+(swap) posli, ki vključujejo lastninsko pravico ali terjatve v zvezi z
+investicijskim zlatom, kot tudi transakcije z investicijskim zlatom, ki
+vključujejo terminske posle in terminske pogodbe, ki pripeljejo do prenosa
+lastninske pravice ali terjatve v zvezi z investicijskim zlatom;
-
storitve posrednikov, ki delujejo v
imenu in za račun drugega, kadar posredujejo pri dobavah investicijskega zlata
@@ -4593,8 +4773,8 @@ za svojega principala.
(izbira obdavčitve)
(1) Ne glede na
119. člen tega zakona, imajo davčni zavezanci, ki proizvajajo
-investicijsko zlato ali predelujejo kakršnokoli zlato v investicijsko zlato,
-pravico, da se odločijo za obdavčitev investicijskega zlata, če ga dobavijo drugemu
+investicijsko zlato ali predelujejo kakršnokoli zlato v investicijsko zlato, pravico,
+da se odločijo za obdavčitev investicijskega zlata, če ga dobavijo drugemu
davčnemu zavezancu.
(2) Pravico, da se
odločijo za obdavčitev investicijskega zlata iz točke a) prvega odstavka
@@ -4618,8 +4798,8 @@ dobavila oseba, ki je izbrala obdavčitev v skladu s 120. členom tega
zakona;
2.
za nabavo ali pridobitev znotraj Unije
-ali za uvoz zlata, razen investicijskega zlata, ki ga pozneje sam ali druga
-oseba za njegov račun predela v investicijsko zlato;
+ali za uvoz zlata, razen investicijskega zlata, ki ga pozneje sam ali druga oseba
+za njegov račun predela v investicijsko zlato;
3.
za storitve, ki so mu bile opravljene,
kamor spadajo sprememba oblike, mase ali čistosti zlata, vključno z investicijskim
@@ -4674,8 +4854,8 @@ zavezancev, ki prijavijo uporabo posebne ureditve v skladu s prvim odstavkom
125. člena, prvim odstavkom 130.c člena in prvim odstavkom 130.l člena tega
zakona, ter posebno evidenco posrednikov, ki prijavijo uporabo posebne ureditve
v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 130.l člena tega zakona. Davčni organ
-podatke iz posebne evidence obdeluje za potrebe posebne ureditve v skladu s 6.a,
-6.b in 6.c podpoglavjem XI. poglavja tega zakona.
+podatke iz posebne evidence obdeluje za potrebe posebne ureditve v skladu s
+6.a, 6.b in 6.c podpoglavjem XI. poglavja tega zakona.
122.d člen
(predložitev posebnega obračuna DDV po
prenehanju uporabe posebnih ureditev iz 6.a, 6.b in 6.c podpoglavja)
@@ -4700,9 +4880,10 @@ oziroma vodi postopke za izterjavo DDV v skladu s tretjim odstavkom
davka na dodano vrednost (prenovitev) (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2011, str.
1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2020/1112 z dne
20. julija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/2026 glede datumov
-začetka uporabe v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L št. 244/10 z dne 29. 7.
-2020, str. 9), se od zneska DDV, ki ga davčni zavezanec ni plačal v predpisanem
-roku, obračunajo zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
+začetka uporabe v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L št. 244/10 z dne
+29. 7. 2020, str. 9), se od zneska DDV, ki ga davčni zavezanec ni plačal v
+predpisanem roku, obračunajo zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja
+davčni postopek.
6.a Posebna ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci,
ki nimajo sedeža v Uniji
123. člen
@@ -4729,9 +4910,9 @@ lahko uporablja davčni zavezanec iz 125. člena tega zakona, če opravlja
storitve osebam, ki niso davčni zavezanci, imajo pa sedež ali stalno oziroma
običajno prebivališče v kateri koli državi članici.
(2) Davčni zavezanec iz prvega odstavka
-125. člena tega zakona, ki prijavi uporabo posebne ureditve iz tega
-podpoglavja, uporablja to posebno ureditev za vse storitve iz prejšnjega
-odstavka, ki jih opravi znotraj Unije.
+125. člena tega zakona, ki prijavi uporabo posebne ureditve iz tega podpoglavja,
+uporablja to posebno ureditev za vse storitve iz prejšnjega odstavka, ki jih
+opravi znotraj Unije.
125. člen
(prijava uporabe
posebne ureditve davčnemu organu)
@@ -4798,30 +4979,30 @@ ta dan ni objave, na prvi naslednji dan, objavi Banka Slovenije.
let od poteka roka za predložitev posebnega obračuna DDV iz prvega odstavka
tega člena predloži spremembe tega obračuna, če pozneje ugotovi nepravilnosti.
Spremembe se vključijo v enega od naslednjih posebnih obračunov DDV, v katerem
-se opredelijo država članica potrošnje, obračunsko obdobje in znesek DDV, za katerega
-se zahtevajo kakršne koli spremembe.
+se opredelijo država članica potrošnje, obračunsko obdobje in znesek DDV, za
+katerega se zahtevajo kakršne koli spremembe.
128. člen
(plačilo DDV)
Davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj
Unije, mora plačati DDV ob predložitvi posebnega obračuna DDV oziroma
-najpozneje na dan poteka roka za predložitev posebnega obračuna DDV iz prvega odstavka
-127. člena tega zakona. Pri plačilu mora navesti ustrezen poseben obračun
-DDV. DDV mora plačati na bančni račun, ki je denominiran v eurih in ki ga
-določi davčni organ.
+najpozneje na dan poteka roka za predložitev posebnega obračuna DDV iz prvega
+odstavka 127. člena tega zakona. Pri plačilu mora navesti ustrezen poseben
+obračun DDV. DDV mora plačati na bančni račun, ki je denominiran v eurih in ki
+ga določi davčni organ.
129. člen
(odbitek ali vračilo
DDV)
-(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj
-Unije in uporablja posebno ureditev iz tega podpoglavja v Sloveniji, nima
-pravice do odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 63. člena tega zakona,
-lahko pa uveljavlja vračilo zneskov DDV, ki jih plača v Sloveniji v zvezi z
-opravljenimi storitvami, zajetimi v tej posebni ureditvi, v skladu s 74.i
-členom tega zakona ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i
-člena tega zakona.
+(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
+znotraj Unije in uporablja posebno ureditev iz tega podpoglavja v Sloveniji,
+nima pravice do odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 63. člena tega
+zakona, lahko pa uveljavlja vračilo zneskov DDV, ki jih plača v Sloveniji v
+zvezi z opravljenimi storitvami, zajetimi v tej posebni ureditvi, v skladu s
+74.i členom tega zakona ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek
+74.i člena tega zakona.
(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
-znotraj Unije in uporablja posebno ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni
-zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti, v skladu z 2. oddelkom 6. poglavja
-XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES v drugi državi članici, lahko
+znotraj Unije in uporablja posebno ureditev za storitve, ki jih opravljajo
+davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti, v skladu z 2. oddelkom 6.
+poglavja XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES v drugi državi članici, lahko
uveljavlja vračilo zneskov DDV, ki jih plača v Sloveniji v zvezi z opravljenimi
storitvami, zajetimi v tej posebni ureditvi, v skladu s 74.i členom tega zakona
ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i člena tega
@@ -4891,10 +5072,10 @@ odpošiljanje ali prevoz blaga začne in konča v isti državi članici, to drž
(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v
državi članici potrošnje, ima pa sedež v Sloveniji ali, če nima sedeža znotraj
Unije, ima stalno poslovno enoto v Sloveniji, ali če nima niti sedeža niti
-stalne poslovne enote znotraj Unije, opravlja dobave blaga, pri katerih se
-odpošiljanje ali prevoz blaga začne v Sloveniji, in ki za državo članico
-identifikacije izbere Slovenijo, lahko prijavi uporabo posebne ureditve po tem
-podpoglavju, če:
+stalne poslovne enote znotraj Unije, opravlja dobave blaga, pri katerih se odpošiljanje
+ali prevoz blaga začne v Sloveniji, in ki za državo članico identifikacije
+izbere Slovenijo, lahko prijavi uporabo posebne ureditve po tem podpoglavju,
+če:
a) prodaja blago na daljavo znotraj Unije;
b) opravlja dobavo blaga v skladu z drugim odstavkom 6.a člena
tega zakona, če se odpošiljanje ali prevoz blaga začne in konča v isti državi
@@ -4920,9 +5101,9 @@ elektronski obliki.
zavezanca, ki prijavi uporabo posebne ureditve iz tega podpoglavja, uporabi
identifikacijsko številko za DDV, ki mu je že bila dodeljena.
(3) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno
-ureditev iz tega podpoglavja, mora davčnemu organu v elektronski obliki sporočiti,
-kdaj njegova dejavnost po tej ureditvi preneha ali se spremeni v tolikšni meri,
-da se ta ureditev ne more več uporabljati.
+ureditev iz tega podpoglavja, mora davčnemu organu v elektronski obliki
+sporočiti, kdaj njegova dejavnost po tej ureditvi preneha ali se spremeni v
+tolikšni meri, da se ta ureditev ne more več uporabljati.
130.d člen
(izključitev iz posebne ureditve)
Davčni organ davčnega zavezanca, ki prijavi
@@ -4968,8 +5149,8 @@ odstavka navesti še skupno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni
znesek pripadajočega DDV, razdeljen po stopnjah DDV, in skupni znesek DDV, ki
ga je treba plačati, za naslednje dobave, zajete v posebni ureditvi iz tega
podpoglavja, za vsako državo članico, iz katere se blago odpošlje ali odpelje:
-a) prodaja blaga na daljavo znotraj Unije, razen blaga, ki ga je prodal
-davčni zavezanec v skladu z drugim odstavkom 6.a člena tega zakona;
+a) prodaja blaga na daljavo znotraj Unije, razen blaga, ki ga je
+prodal davčni zavezanec v skladu z drugim odstavkom 6.a člena tega zakona;
b) prodaja blaga na daljavo znotraj Unije in dobave blaga, če se
odpošiljanje ali prevoz blaga začne in konča v isti državi članici, ki jo
opravi davčni zavezanec v skladu z drugim odstavkom 6.a člena tega zakona.
@@ -5003,8 +5184,8 @@ katerega se zahtevajo kakršne koli spremembe.
zavezanec zneske izkazovati v eurih. Če so bile dobave blaga ali opravljene
storitve zaračunane v drugih valutah, mora davčni zavezanec, ki uporablja to
posebno ureditev, v obračunu DDV uporabiti menjalni tečaj Evropske centralne
-banke zadnjega dne obračunskega obdobja, ki ga na ta dan, ali če na ta dan ni objave,
-na prvi naslednji dan, objavi Banka Slovenije.
+banke zadnjega dne obračunskega obdobja, ki ga na ta dan, ali če na ta dan ni
+objave, na prvi naslednji dan, objavi Banka Slovenije.
130.f člen
(plačilo DDV)
Davčni zavezanec, ki prijavi uporabo
@@ -5037,18 +5218,18 @@ tej posebni ureditvi in za katere se mora identificirati za namene DDV, odbije
zneske DDV, ki jih plača v Sloveniji, povezane z obdavčljivimi dejavnostmi, za
katere se uporablja ta posebna ureditev, v obračunu DDV, ki ga mora predložiti
v skladu s 87. členom tega zakona.
-(5) Minister, pristojen za finance,
-predpiše natančnejše pogoje za uveljavljanje vračila DDV v skladu s tem členom
-in predpisano vsebino zahtevka za vračilo DDV.
+(5) Minister, pristojen za finance, predpiše
+natančnejše pogoje za uveljavljanje vračila DDV v skladu s tem členom in
+predpisano vsebino zahtevka za vračilo DDV.
130.h člen
(vodenje evidenc)
(1) Davčni zavezanec, ki prijavi uporabo
posebne ureditve iz tega podpoglavja, mora voditi evidence o transakcijah v
okviru te posebne ureditve. Te evidence morajo biti dovolj natančne, da lahko
davčni organi države članice potrošnje ugotovijo, ali je obračun DDV pravilen.
-(2) Na zahtevo morajo biti evidence v elektronski
-obliki na voljo tako davčnemu organu v Sloveniji kot davčnemu organu v državi
-članici potrošnje.
+(2) Na zahtevo morajo biti evidence v
+elektronski obliki na voljo tako davčnemu organu v Sloveniji kot davčnemu organu
+v državi članici potrošnje.
(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka
tega člena, mora evidence hraniti deset let od 31. decembra tistega leta, v
katerem je bila transakcija opravljena.
@@ -5062,9 +5243,9 @@ a) »davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije« je davčni
zavezanec, ki znotraj Unije nima niti sedeža niti stalne poslovne enote;
b) »posrednik« je oseba, ki ima sedež ali stalno poslovno enoto
znotraj Unije ter jo davčni zavezanec, ki prodaja na daljavo s tretjih ozemelj
-ali iz tretjih držav uvoženo blago, imenuje za osebo, ki je dolžna plačati DDV
-in izpolnjevati obveznosti iz posebne ureditve iz tega podpoglavja v imenu in
-za račun davčnega zavezanca;
+ali iz tretjih držav uvoženo blago, imenuje za osebo, ki je dolžna plačati DDV in
+izpolnjevati obveznosti iz posebne ureditve iz tega podpoglavja v imenu in za
+račun davčnega zavezanca;
c) »država članica identifikacije« pomeni naslednje:
-
če davčni zavezanec nima sedeža znotraj Unije,
@@ -5100,8 +5281,7 @@ ali iz tretjih držav uvoženo blago, če:
a) ima sedež v Sloveniji;
b) nima sedeža znotraj Unije, ima pa v Sloveniji stalno poslovno
enoto;
-c) nima sedeža znotraj Unije in imenuje posrednika, ki ima sedež v
-Sloveniji;
+c) nima sedeža znotraj Unije in imenuje posrednika, ki ima sedež v Sloveniji;
d) nima sedeža znotraj Unije in imenuje posrednika, ki nima sedeža
znotraj Unije, ima pa stalno poslovno enoto v Sloveniji;
e) ima sedež v tretji državi, s katero je Unija sklenila sporazum o
@@ -5172,13 +5352,13 @@ c) elektronski naslov, vključno z naslovi spletnih strani;
d) identifikacijsko številko za DDV ali nacionalno davčno številko in
e) svojo individualno identifikacijsko številko, dodeljeno v skladu s
prvim stavkom sedmega odstavka tega člena.
-(5) Davčni zavezanec ali posrednik, ki
-uporablja posebno ureditev iz tega podpoglavja, mora davčnemu organu sporočiti
-vse spremembe posredovanih podatkov za identifikacijo.
+(5) Davčni zavezanec ali posrednik, ki uporablja
+posebno ureditev iz tega podpoglavja, mora davčnemu organu sporočiti vse
+spremembe posredovanih podatkov za identifikacijo.
(6) Davčnemu zavezancu iz drugega odstavka
-tega člena davčni organ dodeli individualno identifikacijsko številko DDV za
-uporabo posebne ureditve iz tega podpoglavja. O dodeljeni identifikacijski
-številki davčni organ obvesti davčnega zavezanca v elektronski obliki.
+tega člena davčni organ dodeli individualno identifikacijsko številko DDV za uporabo
+posebne ureditve iz tega podpoglavja. O dodeljeni identifikacijski številki
+davčni organ obvesti davčnega zavezanca v elektronski obliki.
(7) Posredniku iz tretjega odstavka tega
člena davčni organ dodeli individualno identifikacijsko številko in ga o tej
številki obvesti v elektronski obliki po elektronskih sredstvih. Za uporabo
@@ -5211,8 +5391,8 @@ podpoglavja;
b) ne izpolnjuje več drugih potrebnih pogojev za delovanje kot
posrednik ali
c) nenehno krši pravila te posebne ureditve.
-(3) Davčni organ davčnega zavezanca, ki ga
-zastopa posrednik, izključi iz posebne ureditve iz tega podpoglavja, če:
+(3) Davčni organ davčnega zavezanca, ki ga zastopa
+posrednik, izključi iz posebne ureditve iz tega podpoglavja, če:
a) ga posrednik obvesti, da zadevni davčni zavezanec ne prodaja več na
daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga;
b) davčni organ kakor koli drugače domneva, da zadevni davčni
@@ -5233,12 +5413,12 @@ obračunskega obdobja, na katerega se obračun nanaša. Posebni obračun DDV mor
predložiti v elektronski obliki.
(2) V posebnem obračunu DDV iz prejšnjega
odstavka mora davčni zavezanec ali njegov posrednik navesti slovensko
-individualno identifikacijsko številko za DDV in za vsako državo članico potrošnje,
-v kateri je nastala obveznost za plačilo DDV, skupno vrednost prodaje na
-daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, za katero je
-nastala obveznost obračuna DDV, v obračunskem obdobju brez DDV in skupni znesek
-pripadajočega DDV te države članice, razdeljenega po davčnih stopnjah. Davčni
-zavezanec ali njegov posrednik mora v posebnem obračunu navesti tudi
+individualno identifikacijsko številko za DDV in za vsako državo članico
+potrošnje, v kateri je nastala obveznost za plačilo DDV, skupno vrednost
+prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, za
+katero je nastala obveznost obračuna DDV, v obračunskem obdobju brez DDV in
+skupni znesek pripadajočega DDV te države članice, razdeljenega po davčnih stopnjah.
+Davčni zavezanec ali njegov posrednik mora v posebnem obračunu navesti tudi
uporabljene davčne stopnje in skupni znesek dolgovanega DDV.
(3) Davčni zavezanec ali njegov posrednik
lahko v obdobju treh let od poteka roka za predložitev posebnega obračuna DDV
@@ -5260,11 +5440,11 @@ ga določi davčni organ.
(odbitek ali vračilo DDV)
(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
znotraj Unije in uporablja posebno ureditev iz tega podpoglavja v Sloveniji,
-nima pravice do odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 63. člena tega
-zakona, lahko pa uveljavlja vračilo zneskov DDV, ki jih plača v Sloveniji v
-zvezi z opravljenimi dobavami blaga, zajetimi v tej posebni ureditvi, v skladu
-s 74.i členom tega zakona ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek
-74.i člena tega zakona.
+nima pravice do odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 63. člena tega zakona,
+lahko pa uveljavlja vračilo zneskov DDV, ki jih plača v Sloveniji v zvezi z
+opravljenimi dobavami blaga, zajetimi v tej posebni ureditvi, v skladu s 74.i
+členom tega zakona ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i
+člena tega zakona.
(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
znotraj Unije in uporablja posebno ureditev v skladu s 4. oddelkom 6. poglavja
XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES v drugi državi članici, lahko
@@ -5290,9 +5470,9 @@ predpiše natančnejše pogoje za uveljavljanje vračila DDV v skladu s tem čle
in predpisano vsebino zahtevka za vračilo DDV.
130.r člen
(vodenje evidenc)
-(1) Davčni zavezanec, ki prijavi uporabo
-posebne ureditve iz tega podpoglavja, ali njegov posrednik mora voditi evidence
-o transakcijah v okviru te posebne ureditve. Posrednik mora voditi evidence
+(1) Davčni zavezanec, ki prijavi uporabo posebne
+ureditve iz tega podpoglavja, ali njegov posrednik mora voditi evidence o
+transakcijah v okviru te posebne ureditve. Posrednik mora voditi evidence
ločeno za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa. Te evidence morajo biti
dovolj natančne, da lahko davčni organi države članice potrošnje ugotovijo, ali
je obračun DDV pravilen.
@@ -5403,8 +5583,8 @@ zavezanca, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, na dan, ko
prejme plačilo.
(5) Ne glede na
62. člen tega zakona, nastane pravica do odbitka DDV za davčnega
-zavezanca, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, na dan, ko
-izvrši plačilo.
+zavezanca, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, na dan, ko izvrši
+plačilo.
132. člen
(izključitve iz
posebne ureditve po plačani realizaciji)
@@ -5477,17 +5657,17 @@ ni verjetno, da bo v naslednjih 12
mesecih presegel znesek, določen v 131. členu tega zakona,
-
davčni organ obvesti o uporabi posebne
-ureditve po plačani realizaciji ob predložitvi zahtevka za izdajo
-identifikacijske številke za DDV. Davčni zavezanec predloži obvestilo davčnemu
-organu v elektronski obliki.
+ureditve po plačani realizaciji ob predložitvi zahtevka za izdajo identifikacijske
+številke za DDV. Davčni zavezanec predloži obvestilo davčnemu organu v
+elektronski obliki.
(4) Davčni
zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki začne uporabljati posebno ureditev po
plačani realizaciji, ne sme obračunati DDV od plačil, ki jih prejme za dobave
blaga oziroma storitve, ki jih je opravil pred identifikacijo za namene DDV,
ali uveljavljati odbitka DDV za plačila, ki jih izvrši v zvezi z dobavo blaga
in storitev, ki so mu bile opravljene pred identifikacijo za namene DDV.
-(5) Posebna
-ureditev po plačani realizaciji se ne sme uporabiti retroaktivno.
+(5) Posebna ureditev
+po plačani realizaciji se ne sme uporabiti retroaktivno.
(6) Če davčni
organ iz obvestila davčnega zavezanca ali drugih podatkov, ki so mu na
razpolago, ugotovi, da obstaja sum zlorabe posebne ureditve po plačani
@@ -5512,14 +5692,14 @@ naslednjega davčnega obdobja, ki sledi mesecu priglasitve.
zavezanec lahko uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji do zadnjega
dne tistega davčnega obdobja, v katerem vrednost obdavčljivih dobav blaga in storitev v zadnjih 12 mesecih preseže 400.000 eurov, brez DDV.
(3) Davčni
-zavezanec lahko preneha uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji zadnji
-dan katerega koli svojega davčnega obdobja, če obvesti davčni organ o davčnem obdobju, v katerem bo
+zavezanec lahko preneha uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji
+zadnji dan katerega koli svojega davčnega obdobja, če obvesti davčni organ o davčnem obdobju, v katerem bo
prenehal uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji. Davčni zavezanec
predloži obvestilo davčnemu organu v elektronski obliki.
-(4) Davčni zavezanec,
-ki preneha uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji v skladu z
-drugim in tretjim odstavkom tega člena, mora v obračunu DDV, ki ga predloži za
-davčno obdobje, v katerem preneha uporabljati posebno ureditev po plačani
+(4) Davčni
+zavezanec, ki preneha uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji v
+skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, mora v obračunu DDV, ki ga predloži
+za davčno obdobje, v katerem preneha uporabljati posebno ureditev po plačani
realizaciji, izkazati celoten znesek DDV, ki bi ga bil dolžan plačati v obdobju
uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, če ne bi uporabljal te posebne
ureditve, zmanjšan za celoten znesek DDV, ki ga je obračunal in plačal v skladu
@@ -5552,8 +5732,8 @@ plačilih in poročanje o neplačanih računih na dan 31. decembra tekočega
leta)
(1) Davčni
zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora v roku iz
-86. člena tega zakona hraniti račune, ki jih je plačal drugim davčnim zavezancem,
-in dokazila o opravljenih plačilih.
+86. člena tega zakona hraniti račune, ki jih je plačal drugim davčnim
+zavezancem, in dokazila o opravljenih plačilih.
(2) Davčni
zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora davčnemu
organu poročati o vseh izdanih in prejetih računih, ki niso plačani do 31. decembra tekočega
@@ -5611,11 +5791,11 @@ DDV pred začetkom opravljanja storitev občasnega cestnega prevoza potnikov na
ozemlju Slovenije.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora
davčni zavezanec poslati v elektronski obliki.
-(3) Na zahtevku za pridobitev identifikacijske
-številke za DDV mora davčni zavezanec iz prvega odstavka 137.a člena tega
-zakona navesti naslednje podatke za identifikacijo: ime, naslov, elektronski
-naslov, transakcijski račun, identifikacijsko številko za DDV v državi, kjer
-ima sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere opravlja svoje poslovne
+(3) Na zahtevku za pridobitev
+identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec iz prvega odstavka 137.a
+člena tega zakona navesti naslednje podatke za identifikacijo: ime, naslov,
+elektronski naslov, transakcijski račun, identifikacijsko številko za DDV v
+državi, kjer ima sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere opravlja svoje poslovne
transakcije, ali če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali
običajno prebiva, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da
opravlja dejavnost v državi, kjer ima sedež, in izjavo, da ne opravlja
@@ -5789,9 +5969,9 @@ uveljavlja oprostitve DDV v nasprotju z 42. do 44. členom ter 46. do
uveljavlja vračilo DDV v potniškem prometu, čeprav niso izpolnjeni
zakonski pogoji (75. člen);
7.
-na računu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke ali podatke,
-ki so v nasprotju z 82. členom, drugim in tretjim ter petim do sedmim
-odstavkom 83. člena, 84.a, 110. ali 116. členom tega zakona;
+na računu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke ali
+podatke, ki so v nasprotju z 82. členom, drugim in tretjim ter petim do
+sedmim odstavkom 83. člena, 84.a, 110. ali 116. členom tega zakona;
8.
ne obračuna ali nepravilno obračuna DDV za predpisano davčno obdobje
(89., 134. in 135. člen);
@@ -5862,9 +6042,9 @@ določi davčno osnovo v nasprotju s 36., 36.a, 37., 38. ali
2.
ne predloži davčnemu organu obračuna DDV ali posebnega obračuna DDV ali
teh obračunov DDV ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način ali v
-teh predloženih obračunih DDV navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke
-(63. do 70. člen, 87. člen, 88. člen, 88.a člen, drugi odstavek 122.d člena,
-137.e člen ter 63.b člen Izvedbene Uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne
+teh predloženih obračunih DDV navede nepopolne, nepravilne ali neresnične
+podatke (63. do 70. člen, 87. člen, 88. člen, 88.a člen, drugi odstavek 122.d
+člena, 137.e člen ter 63.b člen Izvedbene Uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne
15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2011),
zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2026 z dne
@@ -5915,8 +6095,8 @@ prvim odstavkom 91. člena ali 92. členom tega zakona;
10. ne
predloži davčnemu organu poročila o dobavah blaga ali storitev po 76.a členu
tega zakona ali ne predloži poročila v predpisanem roku ali ne predloži
-poročila na predpisan način ali v predloženem poročilu navede nepopolne,
-nepravilne ali neresnične podatke (92.a člen);
+poročila na predpisan način ali v predloženem poročilu navede nepopolne, nepravilne
+ali neresnične podatke (92.a člen);
11. obračunava
DDV, na računih izkazuje DDV oziroma odbija DDV v nasprotju s 94. členom
tega zakona;
@@ -5931,7 +6111,18 @@ posebno ureditev po plačani realizaciji, ne da bi izpolnjeval predpisane
pogoje, oziroma začne uporabljati posebno ureditev pred začetkom davčnega
obdobja, ki ga je navedel v obvestilu davčnemu organu, oziroma uporablja
posebno ureditev tudi potem, ko ne izpolnjuje več pogojev za njeno uporabo
-(133. in 134. člen).
+(133. in 134. člen),
+15. evidence
+o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil ne vodi tri leta po
+zaključku koledarskega leta, v katerem je bilo izvršeno plačilo (peti odstavek
+86.b člena);
+16. davčnemu
+organu ne pošlje podatkov v skladu s tretjim, četrtim, petim ali šestim
+odstavkom 86.c člena tega zakona ali pošlje nepopolne, nepravilne ali neresnične
+podatke;
+17. ne
+vodi evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil ali evidenca
+ne vsebuje vseh podatkov (prvi ali drugi odstavek 86.e člena).
(2) Z globo od 3.000 do 50.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
@@ -5947,8 +6138,8 @@ samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 400 do 5.000 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
141.a člen
-(izjema od prekrška
-pri predložitvi obračuna DDV)
+(izjema od prekrška pri
+predložitvi obračuna DDV)
Ne glede na 3., 4., 5., in 8. točko prvega
odstavka 140. člena in 1., 2., in 12. točko prvega odstavka
141. člena tega zakona se za prekršek ne kaznujejo pravna oseba,
@@ -6063,16 +6254,16 @@ pristojen za finance.
149. člen
(prehodna
ureditev za 94. člen)
-(1) Davčni
-zavezanec, ki je na dan uveljavitve tega zakona identificiran za namene DDV,
-ker je presegel znesek iz prvega odstavka 45. člena Zakona o davku na dodano
+(1) Davčni zavezanec,
+ki je na dan uveljavitve tega zakona identificiran za namene DDV, ker je
+presegel znesek iz prvega odstavka 45. člena Zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS, št. 21/06 – uradno prečiščeno besedilo), in
izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom
94. člena tega zakona, predloži davčnemu organu zahtevek za prenehanje
identifikacije za namene DDV najpozneje do 31. decembra 2006.
-(2) Davčni zavezanec
-iz prvega odstavka tega člena se lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu s
-tem zakonom. O izbiri mora davčni organ obvestiti najpozneje do
+(2) Davčni
+zavezanec iz prvega odstavka tega člena se lahko odloči za obračunavanje DDV v
+skladu s tem zakonom. O izbiri mora davčni organ obvestiti najpozneje do
31. decembra 2006.
(3) Če davčni
zavezanec iz prvega odstavka tega člena ne predloži zahtevka za prenehanje
@@ -6225,13 +6416,13 @@ tretjega odstavka 134. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.
odstavka 45. člena, desetega odstavka 74.i člena in petega odstavka 95. člena
zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2012.
(6) Določbe drugega
-odstavka 43. člena, petega in sedmega odstavka 65. člena, sedmega odstavka 77. člena,
-drugega odstavka 105. člena, četrtega odstavka 120. člena in drugega odstavka
-136. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2013.
+odstavka 43. člena, petega in sedmega odstavka 65. člena, sedmega odstavka 77.
+člena, drugega odstavka 105. člena, četrtega odstavka 120. člena in drugega
+odstavka 136. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2013.
(7) Do začetka uporabe
določb iz četrtega do šestega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona
-o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
-besedilo in 18/11).
+o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo
+in 18/11).
35. člen
(začetek
veljavnosti)
@@ -6280,13 +6471,13 @@ unije.
odstavka tega člena objavi v Uradnem listu Republike Slovenije minister,
pristojen za finance.
(3) Davčni zavezanec,
-ki je na dan objave obvestila iz prvega odstavka tega člena identificiran za namene
-DDV, ker je presegel znesek iz prvega odstavka 94. člena Zakona o davku na
-dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11,
-78/11 in 38/12) in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV v skladu s
-spremenjenim prvim odstavkom 94. člena zakona, lahko davčnemu organu pred
-potekom 60 mesečnega roka iz tretjega odstavka 94. člena tega zakona, predloži
-zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV.
+ki je na dan objave obvestila iz prvega odstavka tega člena identificiran za
+namene DDV, ker je presegel znesek iz prvega odstavka 94. člena Zakona o davku
+na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo,
+18/11, 78/11 in 38/12) in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV v
+skladu s spremenjenim prvim odstavkom 94. člena zakona, lahko davčnemu organu
+pred potekom 60 mesečnega roka iz tretjega odstavka 94. člena tega zakona,
+predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV.
28. člen
(začetek
veljavnosti)
@@ -6325,10 +6516,10 @@ objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
odstavka 72. člena, spremenjenega 125. člena, prvega odstavka 130.b člena in
130.c člena zakona, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Določbe 30.c, 30.d, 30.e, drugega
-odstavka 50. člena, a) točke prvega odstavka 57. člena, prvega in drugega
-odstavka 59. člena, drugega odstavka 76. člena, 123., 124., 126., 127., 128.,
-129., 130., 140. in 141. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list
-RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/112 in 83/12) se
+odstavka 50. člena, a) točke prvega odstavka 57. člena, prvega in drugega odstavka
+59. člena, drugega odstavka 76. člena, 123., 124., 126., 127., 128., 129.,
+130., 140. in 141. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št.
+13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/112 in 83/12) se
uporabljajo do 1. januarja 2015.«.
Zakon o spremembah
@@ -6379,13 +6570,13 @@ Ne glede na šesti odstavek spremenjenega
30.c člena zakona se za davčnega zavezanca, ki na dan 1. januarja 2019
uporablja posebno ureditev iz 6.b podpoglavja Zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11,
-38/12, 83/12, 86/14 in 90/15) in izpolnjuje pogoje za določitev kraja opravljanja
-storitev iz tretjega odstavka spremenjenega 30.c člena zakona, vendar davčnega
-organa najpozneje do 31. januarja 2019 ne obvesti, da namerava prenehati
-uporabljati to posebno ureditev, niti mu ne pošlje poročila in izjave, kot je
-to določeno s četrtim odstavkom spremenjenega 30.c člena zakona, šteje, da se
-je odločil za določitev kraja opravljene storitve v skladu s prvim odstavkom
-spremenjenega 30.c člena zakona.
+38/12, 83/12, 86/14 in 90/15) in izpolnjuje pogoje za določitev kraja
+opravljanja storitev iz tretjega odstavka spremenjenega 30.c člena zakona, vendar
+davčnega organa najpozneje do 31. januarja 2019 ne obvesti, da namerava
+prenehati uporabljati to posebno ureditev, niti mu ne pošlje poročila in
+izjave, kot je to določeno s četrtim odstavkom spremenjenega 30.c člena zakona,
+šteje, da se je odločil za določitev kraja opravljene storitve v skladu s prvim
+odstavkom spremenjenega 30.c člena zakona.
20. člen
(začetek
veljavnosti in podaljšanje uporabe)
@@ -6585,5 +6776,27 @@ vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
(začetek
veljavnosti)
-Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
-objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
+v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah
+in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1N (Uradni list RS, št.
+122/23)
+vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
+»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
+5. člen
+(sprememba
+37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano
+vrednost)
+V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona
+o davku na dodano vrednost (Uradni list Republike Slovenije, št. 85/10,
+86/14, 77/18 in 29/22 – ZUOPDCE) se v 37. členu v drugem odstavku besedilo
+»31. decembra 2025« nadomesti z besedilom »31. decembra 2026«.
+6. člen
+(začetek
+veljavnosti in uporabe)
+(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+(2) Določbe novih 86.a, 86.b, 86.c, 86.d in
+86.e člena ter novih 15., 16. in 17. točke prvega odstavka 141. člena
+zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4701.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO4701.yaml
index c71a36066a..3433997bee 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4701.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4701.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO4701.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2023-04-17 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-12-05 23:00:00
idPredpisa: ZAKO4701
idPredpisaChng: ZAKO4701
naslov: "ZAKON o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 18)"
-npbNum: 18
-path: /2023/11/2023-01-1127-2006-01-5012-npb18
-sopPredpisa: 2023-01-1127
+ besedilo \u0161t. 19)"
+npbNum: 19
+path: /2023/35/2023-01-3589-2006-01-5012-npb19
+sopPredpisa: 2023-01-3589
sopPredpisaChng: 2006-01-5012
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4735.txt b/podatki/zakoni/ZAKO4735.txt
index eca79c14b1..6fff1608a7 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4735.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4735.txt
@@ -4,25 +4,31 @@ Oddelek 1.1: Vsebina zakona
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja:
1. finančno poslovanje pravnih oseb,
-2. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami
+2. postopka zaradi grozeče insolventnosti,
+3. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami
ter
-3. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.
+4. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.
1.a člen
(črtan)
2. člen
(prenos in izvajanje predpisov EU)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenašata:
-1. Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
-19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L št. 110 z
-dne 20. aprila 2001, str. 28) in
-2. Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
-4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L
-št. 125 z dne 5. maja 2001, str. 15).
-(2) S tem zakonom se podrobneje ureja
-izvajanje Uredbe Sveta št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o insolvenčnih
-postopkih (UL L št. 160 z dne 30. junija 2000, str. 1; v nadaljnjem
-besedilu: Uredba 1346/2000).
+1.
+Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in
+Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih
+institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15) in
+2.
+Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta
+in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja,
+odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje
+učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta
+dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju
+in insolventnosti) (UL L št. 172 z dne 26. 6. 2019, str. 18).
+(2) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe
+(EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o
+postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015,
+str. 19; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/848/EU).
Oddelek 1.2: Opredelitev pojmov in
kratic
3. člen
@@ -34,29 +40,55 @@ da je namen njegove opredelitve ožji.
opredeljeni pojmi, uporabljeni v 8. poglavju tega zakona.
4. člen
(kratice drugih zakonov)
-V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice
-drugih zakonov:
-1. OZ je Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 –
-UROZ195, 28/06 – odločba US, 29/07 – odločba US in 40/07 – OZ-A),
-2. ZD je Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni
-list RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B,
-117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ),
-3. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06,
-60/06 – popravek 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B in 67/07 – ZTFI),
-4. ZIZ je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 –
-uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZS-G),
-5. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni
-list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZTFI),
-6. ZSReg je Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 –
-uradno prečiščeno besedilo),
-7. ZZK-1 je Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).
+V tem zakonu so uporabljene naslednje
+kratice drugih zakonov:
+1.
+OZ je Obligacijski zakonik (Uradni list RS,
+št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 –
+OROZ631),
+2.
+ZD je Zakon o dedovanju (Uradni list SRS,
+št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US,
+117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16),
+3.
+ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni
+list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12,
+57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS,158/20 – ZIntPK-C
+in 18/21, 18/23 – ZDU-10 in 75/23),
+4.
+ZIZ je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni
+list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1,
+45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14,
+58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US in 66/19 –
+ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B in 36/21, 81/22 in 81/22 – odl. US),
+5.
+ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih
+papirjih (Uradni list RS, št. 75/15, 74/16 – ORZNVP48, 5/17, 15/18 – odl.
+US in 43/19),
+6.
+ZSReg je Zakon o sodnem registru (Uradni list
+RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H,
+17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1 in 75/23),
+7.
+ZZK-1 je Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list
+RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17,
+11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1 in 121/21) in
+8.
+SPZ je Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS,
+št. 87/02, 91/13 in 23/20).
+4.a člen
+(postopka zaradi grozeče insolventnosti)
+Postopka zaradi grozeče insolventnosti sta:
+1.
+postopek preventivnega prestrukturiranja in
+2.
+postopek sodnega prestrukturiranja zaradi
+odprave grozeče insolventnosti.
5. člen
-(postopki zaradi insolvetnosti)
+(postopki zaradi insolventnosti)
(1) Postopki zaradi insolventnosti so:
-1. postopek prisilne poravnave,
-2. postopek poenostavljene prisilne poravnave
-in
-3. stečajni postopki.
+1. postopek prisilne poravnave in
+2. stečajni postopki.
(2) Stečajni postopki so:
1. stečajni postopek nad pravno osebo,
2. postopek osebnega stečaja in
@@ -64,9 +96,9 @@ in
6. člen
(postopka prisilnega prenehanja)
Postopka prisilnega prenehanja sta:
-1.
+3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
-2.
+4.
prisilna likvidacija.
7. člen
(pravna oseba, podjetnik, zasebnik in
@@ -189,17 +221,17 @@ premoženja.
11. člen
(kratkoročna in dolgoročna plačilna
sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)
-(1) Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost
-pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti,
-ki so zapadle v tem časovnem obdobju.
+(1) Kratkoročna plačilna sposobnost je
+sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse
+obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju.
(2) Dolgoročna plačilna sposobnost je
trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi
zapadlosti.
-(3) Pravna oseba ali podjetnik je
-dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov
-financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter
-tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu:
-kapitalska ustreznost).
+(3) Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno
+plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten
+glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je
+izpostavljen pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska
+ustreznost).
(4) Dolgoročni viri financiranja pravne
osebe ali podjetnika so:
1.
@@ -230,14 +262,18 @@ Finančno poslovanje je zagotavljanje
finančnih sredstev, upravljanje finančnih sredstev in njihovih virov ter
razporejanje virov finančnih sredstev zaradi zagotavljanja pogojev za
opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov.
+13.a člen
+(grozeča insolventnost)
+Grozeča insolventnost je položaj, ki
+nastane, če je verjetno, da bo v obdobju enega leta dolžnik postal insolventen.
14. člen
(insolventnost)
(1) Insolventnost je položaj, ki nastane,
če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
1.
-v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh
-svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu:
-trajnejša nelikvidnost), ali
+ni sposoben poravnati svojih zapadlih
+obveznosti v določenem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost)
+ali
2.
postane dolgoročno plačilno nesposoben.
(2) Če se ne dokaže drugače, velja, da je
@@ -262,16 +298,15 @@ od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz
sklepa o izvršbi,
2.
pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek
-prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s
-pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne
+prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne
poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:
-
s plačilom svojih obveznosti na podlagi
-potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali
+potrjene prisilne poravnave ali
-
s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih
-upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali
-poenostavljene prisilne poravnave, ali
+upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, četudi te
+niso predmet prestrukturiranja s prisilno poravnavo, ali
-
z izvedbo drugih ukrepov finančnega
prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,
@@ -308,17 +343,15 @@ izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,
in takšno stanje traja na
dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.
(5) Če je nad dolžnikom tekel postopek
-prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s
-pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne
+prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne
poravnave, velja, če se ne dokaže drugače, da je s pravnomočnostjo sklepa o
-potrditvi prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, prenehal položaj
-insolventnosti dolžnika.
+potrditvi prisilne poravnave, prenehal položaj insolventnosti dolžnika.
15. člen
(finančno prestrukturiranje)
Finančno prestrukturiranje je celota
-ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno
-plačilno sposoben (v nadaljnjem besedilu: ukrep finančnega prestrukturiranja),
-in lahko vključujejo:
+finančnih in poslovnih ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik odpravil grozečo
+insolventnost ali postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (v
+nadaljnjem besedilu: finančno prestrukturiranje), in lahko vključujejo:
1.
zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih
obveznosti,
@@ -328,9 +361,8 @@ osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve
upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in
3.
druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s
-pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove
-insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno
-plačilno sposoben.
+pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove grozeče insolventnosti ali dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane
+kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.
16. člen
(insolventni dolžnik)
Insolventni dolžnik je pravna ali fizična
@@ -357,8 +389,8 @@ firma, sedež in poslovni naslov,
-
matična številka in
3.
-v postopku osebnega stečaja tudi podatki iz 2. do
-4. točke tretjega odstavka tega člena.
+v postopku osebnega stečaja tudi podatki iz 2.
+do 4. točke tretjega odstavka tega člena.
(3) Identifikacijski podatki o dolžniku, ki
je potrošnik, so:
1.
@@ -380,9 +412,10 @@ zapustniku se pri stečaju zapuščine smiselno uporabljata tretji in četrti
odstavek tega člena.
(6) Za identifikacijske podatke o upniku se
smiselno uporabljajo prvi odstavek, 1. in 2. točka drugega odstavka ter 1. in
-2. točka tretjega odstavka tega člena.
+2. točka tretjega odstavka tega člena, 4. točka
+tretjega odstavka tega člena pa v delu, ki se nanaša na davčno številko.
(7) Identifikacijski podatki o
-dolžniku in drugi podatki o postopku zaradi insolventnosti se vodijo po 122.a
+dolžniku in upniku ter drugi podatki o postopku zaradi insolventnosti se vodijo po 122.a
členu in objavljajo po 122. členu tega zakona:
1.
zaradi varnosti pravnega prometa in
@@ -392,26 +425,35 @@ dolžnika zaradi pravočasne prijave terjatev v postopku zaradi insolventnosti i
uresničevanja drugih pravic v tem postopku.
18. člen
(ožje povezana oseba)
-Ožje povezana oseba posamezne osebe je:
+(1) Ožje povezane osebe posamezne fizične
+osebe so:
1.
-njen zakonec ali oseba, s katero živi v
-življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot
-zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po
-zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
+njen zakonec ali zunajzakonski partner,
2.
-otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1.
-točke tega člena, ki nima polne poslovne sposobnosti,
+njen sorodnik v ravni vrsti ali sorodnik v
+ravni vrsti osebe iz 1. točke tega odstavka,
3.
-polnoletni otrok ali posvojenec,
+njeni bratje in sestre,
4.
-starši ali posvojitelji,
+oseba, ki ima prijavljeno stalno ali začasno
+prebivališče v Republiki Sloveniji na istem naslovu, do ravni številke
+stanovanja, in
5.
-bratje in sestre,
-6.
-oseba, ki z njo živi v skupnem gospodinjstvu,
-7.
-druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti
-in ji je dodeljena v skrbništvo.
+oseba, kateri je imenovana za skrbnika.
+(2) Ožje povezana oseba posamezne pravne
+osebe je oseba:
+1.
+ki v tej pravni osebi opravlja funkcijo
+poslovodstva ali je član organa nadzora ali je v vlogi prokurista,
+2.
+ki ima v tej pravni osebi položaj družbenika z
+najmanj 10-odstotnim deležem v kapitalu ali 10 odstotkov glasovalnih pravic ali
+3.
+ki je z osebo iz 1. ali 2. točke tega odstavka
+povezana na način iz prvega odstavka tega člena.
+(3) Ožje povezana oseba je lahko tudi druga
+oseba, za katero se dokaže, da ima odločujoč vpliv na oblikovanje volje
+posamezne fizične ali pravne osebe.
19. člen
(ločitvena pravica; ločitveni upnik)
(1) Ločitvena pravica je pravica upnika do
@@ -527,8 +569,8 @@ razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te
pravice v dobro te osebe in
4.
pravica lastnika blaga državnih blagovnih
-rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih
-blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.
+rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih
+rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.
(2) Izločitveni upnik je upnik, ki v
postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti
insolventnemu dolžniku.
@@ -577,9 +619,9 @@ kvalificirani finančni pogodbi ali sklenjen kot okvirni dogovor v zvezi z
določenimi vrstami kvalificiranih finančnih pogodb, ki jih bosta sklepali
stranki dogovora, in
2.
-ki vsebuje naslednja pravila, ki se uporabljajo,
-če pogodbena stranka postane insolventna ali nastane drug položaj, ki po
-dogovoru o izravnavi ali po kvalificirani finančni pogodbi pomeni kršitev
+ki vsebuje naslednja pravila, ki se
+uporabljajo, če pogodbena stranka postane insolventna ali nastane drug položaj,
+ki po dogovoru o izravnavi ali po kvalificirani finančni pogodbi pomeni kršitev
obveznosti pogodbene stranke (v nadaljnjem besedilu: položaj kršitve):
-
pravilo, da z nastankom položaja kršitve
@@ -609,6 +651,24 @@ iz drugega odstavka 24.a člena tega zakona običajen za tako vrsto trgovanja.
(2) Za pogodbe iz prvega odstavka tega
člena se smiselno uporabljajo pravila tega zakona, ki veljajo za kvalificirane
finančne pogodbe in dogovor o izravnavi.
+24.c člen
+(ključna pogodba dolžnika)
+(1) Ključna pogodba dolžnika je vzajemno
+neizpolnjena dvostranska pogodba, katere izvajanje je potrebno za nemoteno
+tekoče poslovanje dolžnika (na primer dobava energentov, vode in
+telekomunikacijskih storitev), vključno s pogodbami glede dobav, katerih
+prekinitev bi ustavila opravljanje dolžnikove dejavnosti.
+(2) Pogodbeni stranki ključne pogodbe ni
+dovoljeno, da bi samo zaradi začetka ali posledic postopka sodnega
+prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali začetka postopka
+prisilne poravnave odstopila od pogodbe, zadržala njeno izvajanje ali v škodo
+dolžnika kakor koli drugače spremenila izvajanje pogodbe, razen če dolžnik ni
+plačal dolgov, ki so nastali po začetku takega postopka.
+(3) Nična so pogodbena določila ključne
+pogodbe, ki bi določala, da se zaradi začetka ali posledic postopka sodnega
+prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali začetka postopka
+prisilne poravnave lahko odstopi od pogodbe, zadrži njeno izvajanje ali v škodo
+dolžnika kakor koli drugače spremeni izvajanje pogodbe.
25. člen
(pooblaščeni ocenjevalec)
(1) Pooblaščeni ocenjevalec oziroma
@@ -624,7 +684,8 @@ skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, oziroma
2.
fizična oseba, ki je imenovana za sodnega
cenilca za ocenjevanje vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z
-zakonom, ki ureja sodišča.
+zakonom, ki ureja sodne izvedence, sodne cenilce in
+sodne tolmače.
26. člen
(agencija)
Agencija je Agencija Republike Slovenije za
@@ -717,13 +778,19 @@ svojih obveznosti iz drugega odstavka tega člena upoštevati vsa tveganja, ki
jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju in
vključujejo zlasti kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje in
likvidnostno tveganje.
-(4) Kreditno tveganje je tveganje nastanka
-izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe.
-(5) Tržno tveganje je tveganje nastanka
-izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih instrumentov ali
-spremembe obrestnih mer.
-(6) Operativno tveganje je tveganje
-nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
+(4) Revizor, računovodja ali druga oseba,
+ki za podjetje opravlja storitve, povezane s poslovanjem ali pregledom
+poslovanja družbe, mora poslovodstvo pisno opozoriti, če pri opravljanju svojih
+storitev ugotovi, da je nastal položaj grozeče insolventnosti ali
+insolventnosti.
+(5) Kreditno
+tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do
+družbe.
+(6) Tržno tveganje
+je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih
+instrumentov ali spremembe obrestnih mer.
+(7) Operativno
+tveganje je tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
1.
neustreznosti ali nepravilnega izvajanja
notranjih postopkov,
@@ -735,8 +802,8 @@ neustreznosti ali nepravilnega delovanja
sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe, ali
4.
zunanjih dogodkov ali dejanj.
-(7) Likvidnostno tveganje je tveganje
-nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.
+(8) Likvidnostno
+tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.
31. člen
(upravljanje likvidnostnega tveganja)
(1) Družba mora gospodariti z viri in
@@ -765,18 +832,49 @@ opravljanju.
(2) Poslovodstvo mora redno spremljati in
preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.
Oddelek 2.2: Obveznosti družbe ter
-njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti
+njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku grozeče insolventnosti in insolventnosti
Pododdelek 2.2.1: Splošna pravila o
obveznostih
33. člen
(uporaba oddelka 2.2)
-Pri uporabi pravil iz oddelka 2.2 tega
+(1) Pri uporabi pravil iz oddelka 2.2 tega
zakona o obveznostih družbe in poslovodstva velja, in nasprotni dokaz ni
dovoljen, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe
lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno
skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
+(2) Če je začet postopek zaradi
+insolventnosti, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je družba insolventna
+ves čas po poteku roka, ko poslovodstvo ni opravilo ali ni pravočasno opravilo
+dejanja iz 38. člena tega zakona, in ves čas od uvedbe postopka zaradi
+insolventnosti do začetka postopka zaradi insolventnosti.
+33.a člen
+(obveznosti ob nastanku grozeče
+insolventnosti)
+(1) Poslovodstvo in drugi organi družbe
+nenehno spremljajo dogajanje, ki bi lahko ogrozilo nadaljnji obstoj družbe. Če
+poslovodstvo prepozna tak razvoj dogodkov, sprejme ukrepe finančnega
+prestrukturiranja, usmerjene v odpravo grozeče insolventnosti, in nemudoma
+poroča organom nadzora. Če ukrepi, ki jih je treba sprejeti, niso v
+pristojnosti ali niso v celoti v pristojnosti poslovodstva, poslovodstvo izvede
+ustrezne aktivnosti, da jih obravnavajo organi nadzora ali drugi pristojni
+organi družbe.
+(2) Če družbi grozi insolventnost, morajo
+poslovodstvo in drugi organi družbe ravnati tako, da:
+-
+se izogibajo ravnanjem, zaradi katerih bi bili
+upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani,
+razen če je tako ravnanje storjeno z namenom preprečiti nastop insolventnosti;
+-
+pri svojih odločitvah upoštevajo interese
+upnikov, lastnikov kapitala in drugih deležnikov, katerih interesi bi lahko
+bili prizadeti;
+-
+se izogibajo ravnanjem, s katerimi se ogroža ali
+zmanjšuje premoženje družbe ali kako drugače ogroža sposobnost preživetja
+družbe.
34. člen
-(obveznost enakega obravnavanja upnikov)
+(obveznosti pri
+nastanku insolventnosti)
(1) Če družba postane insolventna, ne sme
opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so
nujne za redno poslovanje družbe.
@@ -784,8 +882,7 @@ nujne za redno poslovanje družbe.
nujna zlasti plačila:
1.
terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku
-zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena tega
-zakona,
+zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem in drugem odstavku 21. člena tega zakona,
2.
tekočih stroškov rednega poslovanja družbe
(elektrika, voda in podobno),
@@ -806,177 +903,78 @@ tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:
preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na
drugo pravno ali fizično osebo,
2.
-pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem
-postopku izpodbojna po 271. členu tega zakona.
-(5) Prepovedi iz prvega in tretjega
-odstavka tega člena trajajo:
+pravna dejanja, ki bi bila izpodbojna po 271.
+členu tega zakona.
+(5) Prepovedi iz
+prvega in tretjega odstavka tega člena trajajo:
1.
-če mora poslovodstvo po prvem odstavku 38.
-člena tega zakona vložiti predlog za začetek stečajnega postopka: do začetka
-tega postopka,
+če mora poslovodstvo ali oseba iz tretjega
+odstavka 38. člena tega zakona vložiti predlog za začetek postopka zaradi
+insolventnosti po 38. členu tega zakona: do začetka tega postopka,
2.
-če mora poslovodstvo po prvem odstavku 39. člena
-tega zakona vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave: do začetka
-tega postopka ali
-3.
če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj
postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega
prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov.
-(6) Če se finančno prestrukturiranje izvede
-zunaj postopka prisilne poravnave, sme družba poleg dejanj iz prvega odstavka
-tega člena opraviti tudi pravne posle, določene v poročilu poslovodstva o
-ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona.
35. člen
-(poročilo o ukrepih finančnega
-prestrukturiranja)
-(1) Če družba postane insolventna, mora
-poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu
-predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja.
-(2) Poročilo o ukrepih finančnega
-prestrukturiranja mora vsebovati:
-1.
-opis finančnega položaja družbe,
-2.
-analizo vzrokov za insolventnost in
-3.
-mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj
-50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje
-družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno
-sposobna.
-(3) Če je mnenje poslovodstva iz 3. točke
-drugega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega
-prestrukturiranja vsebovati tudi:
-1.
-analizo ukrepov finančnega prestrukturiranja,
-potrebnih za odpravo vzrokov za insolventnost družbe in zagotovitev, da bi
-družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna,
-2.
-opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki
-jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo (na primer vpoklic
-nevplačanih vložkov v osnovni kapital, izvedba povečanja osnovnega kapitala z
-novimi vložki na podlagi odobrenega kapitala, prodaja poslovno nepotrebnega
-premoženja), in rokov, v katerih jih bo izvedlo,
-3.
-če po presoji poslovodstva z ukrepi iz 2. točke
-tega odstavka vzrokov insolventnosti ne bo mogoče v celoti odpraviti, tudi:
-opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati
-skupščina (na primer redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki) in
-rokov, v katerih jih je treba opraviti,
-4.
-mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj
-50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo:
--
-če skupščina ne bi sprejela ukrepov iz 3. točke
-tega odstavka ali
--
-če izvedba povečanja osnovnega kapitala iz 2.
-ali 3. točke tega odstavka ne bi bila uspešna (na primer, ker novi vložki na
-podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe ne bi bili vplačani).
-(4) Če je mnenje poslovodstva iz 4. točke
-tretjega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega
-prestrukturiranja vsebovati tudi opis predloga prisilne poravnave z vsebino iz
-143. ali 144. člena tega zakona, ki bi bila po presoji poslovodstva
-sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno
-in dolgoročno plačilno sposobna.
-(5) Nadzorni svet mora dati mnenje o
-poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po
-prejemu tega poročila.
-(6) Mnenje iz petega odstavka tega člena
-mora vključevati presojo nadzornega sveta:
-1.
-ali je družba insolventna in
-2.
-o potrebnosti in ustreznosti ukrepov iz 2. in
-3. točke tretjega odstavka tega člena.
+(črtan)
36. člen
(sklic skupščine)
-(1) Pravila, določena v tem členu, se
-uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja
-treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, o
-katerem mora odločiti skupščina.
+(1) Pravila,
+določena v tem členu, se uporabljajo, če poslovodstvo predlaga ukrepe za
+preprečitev insolventnosti ali odpravo insolventnosti, ki zahtevajo povečanje
+osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, o katerem mora odločiti
+skupščina.
(2) Ne glede na prvi odstavek 297. člena
ZGD-1 je treba sklicati skupščino, ki bo odločala o povečanju osnovnega
kapitala iz prvega odstavka tega člena, vsaj 15 dni pred dnem zasedanja
skupščine.
-(3) Poslovodstvo mora objaviti sklic
-skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka
-tega člena, v treh delovnih dneh po poteku roka iz petega odstavka 35. člena
-tega zakona za dan, ki ni poznejši od enega meseca po poteku tega roka.
-(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se
-smiselno uporabljata tudi, če se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala iz
-prvega odstavka tega člena izvede poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala
-zaradi pokrivanja nepokrite izgube.
-(5) Če je v skladu s poročilom o ukrepih
-finančnega prestrukturiranja družba kapitalsko neustrezna, ni pa še nastal
-položaj prezadolženosti ali trajnejše nelikvidnosti, lahko vsak družbenik ali
-član nadzornega sveta da nasprotni predlog k predlogu sklepa iz prvega odstavka
-tega člena, za sprejetje sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije iz
-prvega odstavka 403. člena ZGD-1.
+(3) Drugi odstavek
+tega člena se smiselno uporablja tudi, če se hkrati s povečanjem osnovnega
+kapitala iz prvega odstavka tega člena izvede poenostavljeno zmanjšanje
+osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube.
+(4) Če je v skladu
+s poročilom poslovodstva
+družba kapitalsko neustrezna, ni pa še nastal položaj prezadolženosti ali
+trajnejše nelikvidnosti, lahko vsak družbenik ali član nadzornega sveta da
+nasprotni predlog k predlogu sklepa iz prvega odstavka tega člena, za sprejetje
+sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije iz prvega odstavka 403. člena
+ZGD-1.
37. člen
(vpis in vplačilo novih delnic)
-(1) Pravila, določena v tem členu, se
-uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja
-treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki.
-(2) Poslovodstvo mora objaviti poziv za
-vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki v treh
-delovnih dneh.
-(3) Rok iz drugega odstavka tega člena
-teče:
-1.
-pri povečanju na podlagi odobrenega kapitala:
-od poteka roka iz prvega odstavka 35. člena tega zakona,
-2.
-pri povečanju na podlagi sklepa skupščine iz
-prvega odstavka 36. člena tega zakona: od konca zasedanja, na katerem je
-skupščina sprejela tak sklep.
-(4) Če prednostna pravica do vpisa novih
-delnic ni izključena, je ne glede na drugi stavek prvega odstavka 337. člena
-ZGD-1 rok za uveljavitev te pravice osem dni.
-(5) Rok za vpis in vplačilo delnic ne sme
-biti daljši od 15 dni po objavi poziva za vpis in vplačilo delnic.
+(1) Pravila,
+določena v tem členu, se uporabljajo, če poslovodstvo predlaga ukrepe za
+preprečitev ali odpravo insolventnosti, ki zahtevajo povečanje osnovnega
+kapitala družbe z novimi denarnimi vložki.
+(2) Če prednostna
+pravica do vpisa novih delnic ni izključena, je ne glede na drugi stavek prvega
+odstavka 337. člena ZGD-1 rok za uveljavitev te pravice osem dni.
+(3) Rok za vpis in
+vplačilo delnic ne sme biti daljši od 15 dni po objavi poziva za vpis in
+vplačilo delnic.
38. člen
-(obveznost poslovodstva vložiti predlog za
-začetek stečajnega postopka)
-(1) Poslovodstvo mora v treh delovnih dneh
-vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka:
-1.
-če je mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega
-odstavka 35. člena tega zakona odklonilno ali
-2.
-če je mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega
-odstavka 35. člena tega zakona odklonilno in če:
--
-skupščina ne sprejme sklepa iz prvega odstavka
-36. člena tega zakona ali
--
-v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane
-in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala iz prvega
-odstavka 37. člena tega zakona.
-(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
-1.
-v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega
-člena: od poteka roka iz prvega odstavka 35. člena tega zakona,
-2.
-v primeru iz prve alineje 2. točke prvega
-odstavka tega člena: od konca zasedanja skupščine, ki je odločala o povečanju
-osnovnega kapitala,
-3.
-v primeru iz druge alineje 2. točke prvega
-odstavka tega člena: od poteka roka iz petega odstavka 37. člena tega zakona.
+(obveznost vložiti predlog za začetek
+postopka zaradi insolventnosti)
+(1) Če družba postane insolventna, mora
+poslovodstvo brez odlašanja, vendar najpozneje v enem mesecu po nastanku
+insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.
+(2) Če je razlog za insolventnost naravna
+nesreča ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni dogodek,
+mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti v
+treh mesecih po nastanku insolventnosti.
+(3) Če družba nima poslovodstva, mora v
+primeru družbe z omejeno odgovornostjo vsak družbenik, v primeru delniške družbe
+vsak član nadzornega sveta, v primeru drugih pravnih oseb pa njen ustanovitelj
+vložiti predlog za začetek stečajnega postopka v roku iz prvega oziroma drugega
+odstavka tega člena od dneva seznanitve z insolventnostjo in dejstvom, da
+družba nima poslovodstva.
Pododdelek 2.2.2: Posebna pravila o
obveznostih pri prisilni poravnavi
39. člen
(obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne
poravnave)
-(1) Če je mnenje poslovodstva iz 4. točke
-tretjega odstavka 35. člena tega zakona pritrdilno in če skupščina ne sprejme
-sklepa iz prvega odstavka 36. člena tega zakona ali v roku za vpis in vplačilo
-delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega
-kapitala iz prvega odstavka 37. člena tega zakona, mora poslovodstvo vložiti
-popoln predlog za prisilno poravnavo v treh mesecih po nastanku insolventnosti.
-(2) Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba
-med postopkom prisilne poravnave pravočasno ravna v skladu z zapovedmi in ne
-krši prepovedi, določenih v 4. poglavju tega zakona.
+Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba med
+postopkom prisilne poravnave pravočasno ravna v skladu z zapovedmi in ne krši
+prepovedi, določenih v 4. poglavju tega zakona.
40. člen
(obveznosti poslovodstva po potrditvi
prisilne poravnave)
@@ -996,9 +994,9 @@ obravnavani.
tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:
1.
preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na
-drugo pravno ali fizično osebo, razen če je v načrtu finančnega prestrukturiranja
-določeno, da bo družba del poslovanja prenesla na drugo pravno osebo, ki ima
-položaj osebe, odvisne od družbe,
+drugo pravno ali fizično osebo, razen če je v načrtu finančnega
+prestrukturiranja določeno, da bo družba del poslovanja prenesla na drugo
+pravno osebo, ki ima položaj osebe, odvisne od družbe,
2.
plačilo terjatev nekaterih upnikov v višjem
deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, ali pred potekom
@@ -1012,8 +1010,7 @@ so bili izvedeni, in njihovih učinkov za dolžnikovo kratkoročno in dolgoročn
plačilno sposobnost,
2.
skupni znesek plačil terjatev upnikov, za
-katere učinkuje prisilna poravnava, in delež, v katerem so bile te terjatve
-plačane,
+katere učinkuje prisilna poravnava, in delež, v katerem so bile te terjatve plačane,
3.
trimesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega
izida in izkaz denarnih tokov,
@@ -1029,8 +1026,9 @@ pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave.
(7) Poslovodstvo mora poročilo iz petega
odstavka tega člena predložiti sodišču, ki je odločalo o potrditvi prisilne
poravnave, v 45 dneh po poteku obdobja, na katero se nanaša.
-(8) Sodišče mora objaviti poročilo iz petega
-odstavka tega člena po 122. členu tega zakona v treh delovnih dneh po prejemu.
+(8) Sodišče mora objaviti poročilo iz
+petega odstavka tega člena po 122. členu tega zakona v treh delovnih dneh po
+prejemu.
(9) Če dolžnik v roku iz sedmega odstavka
tega člena sodišču ne predloži poročila, sestavljenega v skladu s petim
odstavkom tega člena, velja, da je dolžnik insolventen.
@@ -1043,6 +1041,18 @@ izpolnil.
postopka na podlagi domneve iz devetega odstavka tega člena in dolžnik ob
vložitvi ugovora ne ravna v skladu z desetim odstavkom tega člena, sodišče
dolžnikov ugovor zavrže kot nedovoljen.
+40.a člen
+(prepoved izplačila dobička in vračila
+vplačil družbenikom po potrjeni prisilni poravnavi)
+(1) Dokler dolžnik ne plača terjatev vseh
+upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v deležu in z obrestmi,
+določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, družba ne sme opraviti izplačila
+dobička, rednega zmanjšanja osnovnega kapitala z izplačilom družbenikom oziroma
+vračila naknadnih vplačil družbenikom, vračila posojil družbenikom, četudi so
+ta zavarovana, ali poplačila drugih tovrstnih terjatev v korist družbenikov.
+(2) Za kršitev prepovedi iz prvega odstavka
+tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o vračilu prepovedanih
+izplačil družbenikom.
41. člen
(računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne
poravnave)
@@ -1066,11 +1076,10 @@ potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom roka za izpolnitve vseh
obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se
smiselno uporabljajo tudi, če družba zunaj postopka prisilne poravnave izvede
-finančno prestrukturiranje na podlagi poročila o ukrepih finančnega
-prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona tako, da sklene zunajsodno
-poravnavo, po kateri se njene obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta
-dolga, na katerega upniki pristanejo s to poravnavo, če taka zunajsodna
-poravnava učinkuje za najmanj 6/10 vsote vseh terjatev upnikov do družbe.
+finančno prestrukturiranje na podlagi poročila poslovodstva tako, da sklene zunajsodno poravnavo, po kateri se njene
+obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta dolga, na katerega upniki
+pristanejo s to poravnavo, če taka zunajsodna poravnava učinkuje za najmanj
+6/10 vsote vseh terjatev upnikov do družbe.
Pododdelek 2.2.3: Odškodninska
odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov
42. člen
@@ -1081,11 +1090,10 @@ poslovodstva)
če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom
stečajnega postopka:
1.
-ni pravočasno opravilo dejanj iz 35. do 39.
-člena tega zakona ali
+ni pravočasno opravilo dejanja iz 38. člena tega zakona ali
2.
-je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34.
-člena tega zakona.
+je ravnalo v nasprotju s 34. in 39. členom
+tega zakona.
(2) Če poslovodstvo ne dokaže drugače,
velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva iz prvega
odstavka tega člena škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove
@@ -1101,45 +1109,28 @@ ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skladu s
profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja
podjetij, ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih
škodljivih posledic.
-(5) Posamezen član poslovodstva je prost
-odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokaže
-enega od naslednjih oprostilnih razlogov:
+(5) Posamezni član
+poslovodstva je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka
+tega člena, če dokaže:
1.
-da dejanj, določenih v 35. do 39. členu tega
-zakona, ni mogel opraviti samostojno, in:
--
-je na seji poslovodstva predlagal, da se
-opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali
--
-član poslovodstva, ki je bil v notranjem
-razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni
-pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag,
-ali
+da dejanja iz 38. člena tega zakona ni
+mogel opraviti samostojno in je na seji poslovodstva predlagal, da se opravi, a
+so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali
2.
-da za kršitev
-prepovedi iz 34. člena tega zakona ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav
-je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke
-upravljanja podjetij.
+da za kršitve 34. in 39. člena tega zakona
+ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno
+skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
43. člen
(odškodninska odgovornost članov
nadzornega sveta)
(1) Člani nadzornega sveta so upnikom
solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso
-dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če
-obstaja eden od naslednjih pogojev:
+dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in je to posledica kršitve njihovih nalog, zlasti pa:
1.
če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred
-začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega
-prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega
-kapitala z vložki in:
--
-je nadzorni svet o poročilu o ukrepih
-finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. člena tega
-zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega
-kapitala ni potrebno, ter
--
-je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o
-povečanju osnovnega kapitala,
+začetkom stečajnega postopka predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju
+osnovnega kapitala z vložki in je nadzorni svet temu nasprotoval, ker je
+presodil, da družba ni insolventna in povečanje kapitala ni potrebno,
2.
če od poslovodstva
niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1, čeprav
@@ -1150,12 +1141,10 @@ upravljanja podjetij,
letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali
s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja
podjetij, da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi
-pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz 35. do
-39. člena tega zakona, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34.
-člena tega zakona.
+pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanje iz 38. člena tega zakona, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34. ali 39. člena tega zakona.
(2) Za vzročno zvezo med dejanji ali
-opustitvami članov nadzornega sveta in škodo se smiselno uporablja drugi
-odstavek 42. člena tega zakona.
+opustitvami članov nadzornega sveta in škodo se smiselno uporablja drugi odstavek
+42. člena tega zakona.
(3) Za oprostitev odgovornosti članov
nadzornega sveta se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek 42. člena tega
zakona.
@@ -1262,8 +1251,8 @@ jim nastanejo z udeležbo v postopku in za katere je po splošno uveljavljeni
poslovni praksi običajno, da jih nosi dolžnik. O povrnitvi teh stroškov se
dolžnik in upniki dogovorijo v sporazumu o finančnem prestrukturiranju.
44.c člen
-(namen postopka preventivnega
-prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)
+(namen postopka preventivnega prestrukturiranja;
+sporazum o finančnem prestrukturiranju)
(1) Postopek preventivnega
prestrukturiranja se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno,
da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma
@@ -1291,11 +1280,11 @@ terjatev iz 1. točke drugega odstavka 44.h člena tega zakona.
za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju spoštovati usmeritve za
taka pogajanja, ki so splošno uveljavljene v poslovni praksi.
(4) Če sporazum kot ukrep finančnega
-prestrukturiranja določa zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih
-finančnih terjatev, mora za vse navadne finančne terjatve določati enak delež
-zmanjšanja oziroma enake odložene roke dospelosti, razen če posamezen upnik
-izrecno pristane na večji delež zmanjšanja oziroma daljše odložene roke
-dospelosti njegovih navadnih finančnih terjatev.
+prestrukturiranja določa zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih finančnih
+terjatev, mora za vse navadne finančne terjatve določati enak delež zmanjšanja
+oziroma enake odložene roke dospelosti, razen če posamezen upnik izrecno
+pristane na večji delež zmanjšanja oziroma daljše odložene roke dospelosti
+njegovih navadnih finančnih terjatev.
(5) Če sporazum kot ukrep finančnega
prestrukturiranja določa odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev
ali spremembo obrestnih mer, po kateri se obrestuje glavnica zavarovane
@@ -1363,8 +1352,8 @@ ali druga enota sektorja države lahko privoli v sklenitev sporazuma o finančne
prestrukturiranju, po katerem se njene terjatve iz 1. točke šestega odstavka
tega člena prestrukturirajo v skladu s 1. točko sedmega odstavka tega člena:
1.
-če so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke
-osmega odstavka tega člena,
+če so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke osmega
+odstavka tega člena,
2.
če so v načrtu finančnega prestrukturiranja
izkazani finančni viri, potrebni za poslovanje dolžnika najmanj v obdobju
@@ -1399,13 +1388,13 @@ preventivnega prestrukturiranja
(upravičeni predlagatelj)
(1) O začetku postopka preventivnega
prestrukturiranja odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja.
-(2) Predlog za začetek postopka
-preventivnega prestrukturiranja je upravičen vložiti dolžnik.
+(2) Predlog za začetek postopka preventivnega
+prestrukturiranja je upravičen vložiti dolžnik.
44.g člen
(procesne ovire za vodenje postopka
preventivnega prestrukturiranja)
-(1) Predlog za začetek postopka preventivnega
-prestrukturiranja ni dovoljen:
+(1) Predlog za začetek postopka
+preventivnega prestrukturiranja ni dovoljen:
1.
če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko
je bil nad dolžnikom pravnomočno končan prejšnji postopek preventivnega
@@ -1442,8 +1431,8 @@ preventivnega prestrukturiranja je treba priložiti:
1.
seznam vseh finančnih terjatev do dolžnika po
stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za
-začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu:
-osnovni seznam finančnih terjatev),
+začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: osnovni
+seznam finančnih terjatev),
2.
revizorjevo poročilo o pregledu osnovnega
seznama finančnih terjatev, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez
@@ -1472,8 +1461,8 @@ pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja,
podatek, ali je terjatev zavarovana ali
nezavarovana,
5.
-če je terjatev zavarovana, podatke o premoženju,
-ki je predmet ločitvene pravice.
+če je terjatev zavarovana, podatke o
+premoženju, ki je predmet ločitvene pravice.
(4) Osnovni seznam finančnih terjatev mora
vsebovati tudi:
1.
@@ -1615,21 +1604,20 @@ postopku, začetem po sedmem odstavku 44.u člena tega zakona.
prestrukturiranja ustavljen po šestem odstavku 44.u člena tega zakona, ne da bi
bil hkrati začet postopek prisilne poravnave po sedmem odstavku ali stečajni
postopek po desetem odstavku 44.u člena tega zakona, sodišče nadaljuje postopek
-o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz tretjega oziroma četrtega
-odstavka tega člena.
+o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz tretjega oziroma
+četrtega odstavka tega člena.
(7) Če sodišče nadaljuje postopek odločanja
o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po šestem odstavku tega
člena, do pravnomočne odločitve o tem predlogu ni dovoljeno ponovno predlagati
začetka postopka preventivnega prestrukturiranja ali postopka prisilne
poravnave.
-(8) Če je upnik pred uvedbo postopka
-preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka
-na podlagi domneve o insolventnosti iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona,
-sodišče ne glede na tretji odstavek tega člena, prekine postopek odločanja o
-začetku postopka preventivnega prestrukturiranja do pravnomočne odločitve o
-začetku stečajnega postopka. Če v tem primeru pravnomočno odloči o začetku
-stečajnega postopka, zavrže predlog za začetek postopka preventivnega
-prestrukturiranja.
+(8) Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega
+prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi
+domneve o insolventnosti iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona, sodišče ne
+glede na tretji odstavek tega člena, prekine postopek odločanja o začetku
+postopka preventivnega prestrukturiranja do pravnomočne odločitve o začetku
+stečajnega postopka. Če v tem primeru pravnomočno odloči o začetku stečajnega
+postopka, zavrže predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
Pododdelek 2.3.3: Pravne posledice začetka
postopka preventivnega prestrukturiranja
44.l člen
@@ -1641,9 +1629,9 @@ sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja.
(2) Pravne posledice začetka postopka
preventivnega prestrukturiranja trajajo do pravnomočnosti sklepa o končanju
postopka preventivnega prestrukturiranja.
-(3) Pravne posledice začetka postopka
-preventivnega prestrukturiranja nastanejo samo za finančne terjatve, vključene
-v osnovni seznam finančnih terjatev.
+(3) Pravne posledice začetka postopka preventivnega
+prestrukturiranja nastanejo samo za finančne terjatve, vključene v osnovni
+seznam finančnih terjatev.
(4) Za pravne posledice postopka
preventivnega finančnega prestrukturiranja se smiselno uporabljata prvi in
četrti odstavek 164.a člena tega zakona.
@@ -1662,7 +1650,8 @@ zavarovanju za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz tretjega odstavka 44.l
(2) Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je
bil začet proti dolžniku za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz tretjega
odstavka 44.l člena tega zakona pred začetkom postopka preventivnega
-prestrukturiranja, se prekine z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja.
+prestrukturiranja, se prekine z začetkom postopka preventivnega
+prestrukturiranja.
(3) O prekinitvi postopka izvršbe ali
zavarovanja iz drugega odstavka tega člena odloči izvršilno sodišče na predlog
dolžnika. Predlogu mora dolžnik priložiti:
@@ -1697,9 +1686,9 @@ finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najman
75 odstotkov vsote vseh navadnih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam, in
3.
če sporazum učinkuje tudi za zavarovane
-finančne terjatve: upniki, katerih skupni znesek zavarovanih finančnih
-terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75
-odstotkov vsote vseh zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam.
+finančne terjatve: upniki, katerih skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev,
+vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75 odstotkov vsote
+vseh zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam.
(2) Če sporazum o finančnem
prestrukturiranju kot dodaten pogoj za njegovo uveljavitev določa enega ali več
od teh pogojev:
@@ -1718,10 +1707,9 @@ se izpolnijo tudi ti dodatni pogoji.
(3) V primeru iz 3. točke drugega odstavka
tega člena
1.
-se za spremembo osnovnega kapitala smiselno
-uporabljajo 187. do 191. člen, tretji odstavek 192. člena, 193. člen, 2. točka
-194. člena, prvi do peti odstavek 195. člena, 196. člen in 199. člen tega
-zakona;
+se za spremembo osnovnega kapitala smiselno uporabljajo
+187. do 191. člen, tretji odstavek 192. člena, 193. člen, 2. točka 194. člena,
+prvi do peti odstavek 195. člena, 196. člen in 199. člen tega zakona;
2.
mora vpis in vplačilo novih delnic pregledati
revizor; za revizorjevo poročilo se smiselno uporablja 197. člen tega zakona.
@@ -1775,17 +1763,17 @@ hramba izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju). Za to hrambo se
uporabljajo pravila zakona, ki ureja notarsko hrambo listin, če ni v četrtem in
petem odstavku tega člena določeno drugače.
(4) Zapisnik o notarski hrambi izvirnika
-sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora poleg podatkov, ki jih mora vsebovati
-vsak zapisnik o notarski hrambi listine, vsebovati tudi opravilno številko
-zadeve, pod katero teče postopek preventivnega prestrukturiranja, v katerem je
-bil sklenjen ta sporazum.
+sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora poleg podatkov, ki jih mora
+vsebovati vsak zapisnik o notarski hrambi listine, vsebovati tudi opravilno
+številko zadeve, pod katero teče postopek preventivnega prestrukturiranja, v
+katerem je bil sklenjen ta sporazum.
(5) Notar trajno hrani izvirnik sporazuma o
finančnem prestrukturiranju. Notar mora izročiti notarsko overjeni prepis tega
sporazuma vsakemu podpisniku in vsakemu upniku, katerega terjatev je vključena
v osnovni seznam finančnih terjatev, tudi če ni podpisnik tega sporazuma.
44.r člen
-(zahteva za potrditev sporazuma o finančnem
-prestrukturiranju)
+(zahteva za potrditev sporazuma o
+finančnem prestrukturiranju)
(1) Dolžnik mora vložiti zahtevo za
potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v naslednjih rokih, ki tečejo
od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja:
@@ -1806,10 +1794,10 @@ zakona,
revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o
finančnem prestrukturiranju iz petega odstavka 44.o člena tega zakona, v
katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov.
-(3) Sodišče na zahtevo dolžnika, vloženo
-pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena, podaljša rok za vložitev
-zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega odstavka
-tega člena, če s takim podaljšanjem soglašajo upniki, ki so imetniki najmanj
+(3) Sodišče na zahtevo dolžnika, vloženo pred
+potekom roka iz prvega odstavka tega člena, podaljša rok za vložitev zahteve za
+potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega odstavka tega
+člena, če s takim podaljšanjem soglašajo upniki, ki so imetniki najmanj
naslednjega deleža vsote vseh finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam
finančnih terjatev:
1.
@@ -1828,9 +1816,9 @@ odstavka tega člena priložiti notarsko overjene izjave o soglasju s
podaljšanjem roka upnikov iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Dodatni rok iz četrtega odstavka tega
člena teče od poteka roka iz prvega odstavka tega člena.
-(7) Roka za vložitev zahteve za potrditev sporazuma
-o finančnem prestrukturiranju, ki je bil podaljšan po četrtem odstavku tega
-člena, ni dovoljeno znova podaljšati.
+(7) Roka za vložitev zahteve za potrditev
+sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki je bil podaljšan po četrtem
+odstavku tega člena, ni dovoljeno znova podaljšati.
44.s člen
(sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za
potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
@@ -1934,8 +1922,8 @@ najmanj 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev, vključenih v ta seznam,
popolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju,
5.
če dolžnik za več kot 15 dni zamuja s plačilom
-plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki
-jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev.
+plač delavcem ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati
+ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev.
(2) Zahtevi iz 3. točke prvega odstavka
tega člena morajo biti priložene notarsko overjene izjave vseh upnikov, ki
zahtevajo ustavitev postopka.
@@ -1963,14 +1951,14 @@ tega člena.
tretjega odstavka tega člena dolžnik vloži predlog za začetek postopka prisilne
poravnave ali če tak predlog v skladu z 221.j členom tega zakona vložijo
upniki, sodišče odloči o ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja s
-sklepom, s katerim odloči o predlogu za začetek prisilne poravnave v skladu s
-153. členom tega zakona.
+sklepom, s katerim odloči o predlogu za začetek prisilne poravnave v skladu s 153.
+členom tega zakona.
(8) Zahtevo za ustavitev postopka
-finančnega prestrukturiranja zaradi razloga iz 5. točke prvega odstavka tega člena
-lahko poleg vsakega upnika, ki je stranka postopka, vloži tudi vsak delavec
-dolžnika. Za odločanje o tej zahtevi se smiselno uporabljajo 176. člen, prvi,
-drugi, četrti in peti odstavek 177. člena in 178. člen tega zakona, če ni v
-devetem ali desetem odstavku tega člena drugače določeno.
+finančnega prestrukturiranja zaradi razloga iz 5. točke prvega odstavka tega
+člena lahko poleg vsakega upnika, ki je stranka postopka, vloži tudi vsak
+delavec dolžnika. Za odločanje o tej zahtevi se smiselno uporabljajo 176. člen,
+prvi, drugi, četrti in peti odstavek 177. člena in 178. člen tega zakona, če ni
+v devetem ali desetem odstavku tega člena drugače določeno.
(9) Sodišče mora po uradni dolžnosti v
osmih dneh po prejemu zahteve iz osmega odstavka tega člena od pristojnega
davčnega organa in drugih pristojnih oseb pridobiti podatke o plačilu plač
@@ -2042,8 +2030,8 @@ postopke zaradi insolventnosti, razen če zakon določa, da se posamezna določb
uporablja samo za posamezno vrsto postopka.
46. člen
(načelo enakega obravnavanja upnikov)
-V postopku zaradi insolventnosti je treba
-vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju,
+V postopku zaradi insolventnosti je treba vse
+upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju,
obravnavati enako.
47. člen
(načelo zagotavljanja najboljših pogojev
@@ -2087,28 +2075,33 @@ alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 –
ZUJF).
(6) Šteje se, da je bil postopek mediacije
neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spornega vprašanja ali
-interesnega nasprotja v roku 30 dni od začetka postopka mediacije.
+interesnega nasprotja v roku 60 dni od začetka postopka mediacije.
+(7) Če se v primeru uspešno zaključenega
+postopka mediacije sklene sodna poravnava, je za njeno sklenitev pristojno
+sodišče, ki je izdalo sklep o napotitvi na mediacijo iz drugega odstavka tega
+člena.
48.b člen
(sporazumna mediacija pred vložitvijo
tožbe)
(1) V primerih, ko ta zakon določa, da so
stranke glavnega postopka zaradi insolventnosti ali upravitelj v zvezi s
svojimi zahtevki upravičeni vložiti tožbo, se stranke postopka in upravitelj
-lahko sporazumejo za mediacijo pred vložitvijo tožbe.
+lahko sporazumejo za mediacijo pred vložitvijo tožbe.
(2) Postopek mediacije se začne z dnem, ko
-stranke sklenejo pisni sporazum o reševanju spora z mediacijo.
+stranke sklenejo pisni sporazum o reševanju spora z mediacijo.
(3) Sporazum je treba skleniti v roku, ki
ga za vložitev tožbe določa ta zakon. V sporazumu morajo stranke določno
-opredeliti spor, na katerega se nanaša mediacija. Listino o sporazumu mora
-tožeča stranka priložiti tožbi.
-(4) O sklenitvi sporazuma morajo stranke
-mediacijskega postopka v treh dneh od sklenitve sporazuma obvestiti sodišče, ki
-vodi postopek zaradi insolventnosti.
+opredeliti spor, na katerega se nanaša mediacija. Listino o sporazumu mora tožeča
+stranka priložiti tožbi.
+(4) Stranke
+mediacijskega postopka lahko sklenejo sodno poravnavo pred sodiščem, ki bi bilo
+pristojno za odločitev o tožbi iz prvega odstavka tega člena. O sklenitvi sodne
+poravnave morajo stranke mediacijskega postopka v treh dneh od sklenitve
+obvestiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti.
(5) Stranke mediacijskega postopka so se
-dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.
+dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.
(6) Šteje se, da je bil postopek mediacije
-neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spora v roku 30 dni od
-začetka postopka mediacije.
+neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spora v roku 60 dni od začetka postopka mediacije.
(7) Med postopkom mediacije rok za vložitev
tožbe ne teče.
49. člen
@@ -2123,8 +2116,8 @@ besedilu: uvedba postopka zaradi insolventnosti).
insolventnosti sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi
insolventnosti.
(4) Glavni postopek zaradi insolventnosti
-se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti
-(v nadaljnjem besedilu: začetek postopka zaradi insolventnosti).
+se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi
+insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: začetek postopka zaradi insolventnosti).
50. člen
(razlog za začetek postopka zaradi
insolventnosti)
@@ -2198,9 +2191,9 @@ o vprašanjih v postopku odpusta obveznosti.
pomočnika in strokovnega sodelavca je dovoljen ugovor.
(5) Za ugovor proti sklepu iz četrtega
odstavka tega člena se smiselno uporablja 127. člen tega zakona.
-(6) O ugovoru proti sklepu iz četrtega odstavka
-tega člena odloča sodnik posameznik okrožnega sodišča, ki vodi stečajni
-postopek, v katerem je bil izdan sklep, ki se izpodbija z ugovorom.
+(6) O ugovoru proti sklepu iz četrtega
+odstavka tega člena odloča sodnik posameznik okrožnega sodišča, ki vodi
+stečajni postopek, v katerem je bil izdan sklep, ki se izpodbija z ugovorom.
(7) Sodnik o ugovoru proti sklepu iz
četrtega odstavka tega člena odloči:
1.
@@ -2304,9 +2297,9 @@ vračilu te koristi v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev, ki nastane p
tretjem odstavku 278. člena tega zakona.
(5) Upnik mora svojo terjatev za povrnitev
škode iz tretjega odstavka 248. člena ali iz petega odstavka 268. člena tega
-zakona ali terjatev za plačilo razlike iz četrtega odstavka 268. člena tega
-zakona prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega
-dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice.
+zakona ali terjatev za plačilo razlike iz četrtega odstavka 268. člena
+tega zakona prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave
+stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice.
60. člen
(vsebina prijave terjatve)
(1) Prijava terjatve v postopku zaradi
@@ -2328,9 +2321,9 @@ obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi
insolventnosti,
3.
če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg
-glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve
-v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti:
-zneske teh stroškov,
+glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem
+terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi
+insolventnosti: zneske teh stroškov,
4.
če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno
terjatev: določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna,
@@ -2362,7 +2355,8 @@ terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti.
(6) Če zahtevek za priznanje terjatve ne
vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo
terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten
-dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.
+dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh
+stroškov.
(7) Upnik lahko v postopku zaradi
insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev.
61. člen
@@ -2375,7 +2369,7 @@ ali prereka.
(2) Če zaradi velikega števila pravočasno
prijavljenih terjatev upravitelj v stečajnem postopku v roku iz prvega odstavka
tega člena ne more preizkusiti vseh terjatev, sodišče na zahtevo upravitelja ta
-rok podaljša, vendar največ za en mesec.
+rok podaljša, vendar največ za tri mesece.
(3) Upravitelj se mora o pravočasno
prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži seznam (v nadaljnjem
besedilu: osnovni seznam preizkušenih terjatev).
@@ -2406,7 +2400,8 @@ iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja.
(5) Osnovni seznam preizkušenih terjatev
mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama.
(6) Po objavi osnovnega seznama
-preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati.
+preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več
+prerekati.
62. člen
(ugovor proti osnovnemu seznamu
preizkušenih terjatev)
@@ -2450,8 +2445,8 @@ terjatev z ugovorom (v nadaljnjem besedilu: ugovor o prerekanju terjatve).
vložiti v postopku prisilne poravnave v 15 dneh in v stečajnem postopku v enem
mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(4) Po poteku roka za vložitev ugovora o
-prerekanju terjatve upnik pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne more
-več prerekati.
+prerekanju terjatve upnik pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne
+more več prerekati.
(5) Poleg podatkov, ki jih mora vsebovati
vsaka vloga, mora ugovor o prerekanju terjatve vsebovati tudi:
1.
@@ -2615,8 +2610,8 @@ devetega odstavka 63. člena tega zakona,
katere terjatve so dokončno priznane ali
prerekane,
3.
-v postopku prisilne poravnave tudi, katere prerekane
-terjatve so verjetno izkazane,
+v postopku prisilne poravnave tudi, katere
+prerekane terjatve so verjetno izkazane,
4.
v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v
drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja
@@ -2633,8 +2628,8 @@ obvestiti upravitelja v teh rokih:
če je bil v skladu s prvim odstavkom 65. člena
tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in je bil proti
temu seznamu vložen ugovor, v postopku prisilne poravnave v treh delovnih dneh
-in v stečajnem postopku v 15 dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu seznamu
-preizkušenih terjatev,
+in v stečajnem postopku v 15 dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu
+seznamu preizkušenih terjatev,
-
če je bil v skladu s prvim odstavkom 65. člena
tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in proti temu
@@ -2650,9 +2645,10 @@ v treh delovnih dneh po dnevu, ko mu upravitelj
predloži končni seznam preizkušenih terjatev, objaviti sklep o preizkusu
terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega
sklepa.
-(5) V stečajnem postopku mora sodišče odločiti,
-katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, samo, če upniki zahtevajo
-oblikovanje upniškega odbora v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.
+(5) V stečajnem postopku mora sodišče
+odločiti, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, samo, če upniki
+zahtevajo oblikovanje upniškega odbora v skladu s prvim odstavkom 82. člena
+tega zakona.
(6) O tem, katere prerekane terjatve so
verjetno izkazane, v stečajnem postopku sodišče odloči:
1.
@@ -2695,10 +2691,9 @@ terjatve.
71. člen
(poznejši preizkus terjatev)
(1) O pravočasno prijavljenih terjatvah iz
-tretjega ali četrtega odstavka 59. člena tega zakona, ki niso bile vključene v
-osnovni seznam preizkušenih terjatev, se mora upravitelj izreči tako, da
-sodišču predloži seznam teh terjatev (v nadaljnjem besedilu: dodatni seznam
-preizkušenih terjatev).
+tretjega ali četrtega odstavka 59. člena in terjatvah iz drugega odstavka 298.a člena tega zakona, ki niso bile vključene v osnovni seznam preizkušenih
+terjatev, se mora upravitelj izreči tako, da sodišču predloži seznam teh
+terjatev (v nadaljnjem besedilu: dodatni seznam preizkušenih terjatev).
(2) Za preizkus terjatev iz prvega odstavka
tega člena se smiselno uporabljajo 61. do 70. člen tega zakona.
(3) Pri smiselni uporabi določb tega zakona
@@ -2753,8 +2748,8 @@ zakona.
upniki z glasovanjem)
(1) Če je za procesno dejanje, o katerem
odločajo upniki z glasovanjem, potrebna večina vseh glasov upnikov, je
-odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz
-73. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih
+odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev
+iz 73. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih
pravic iz 74. člena tega zakona, če ni v zakonu za posamezen primer drugače
določeno.
(2) Če je za procesno dejanje, o katerem
@@ -2822,16 +2817,23 @@ položaj ožje povezane osebe,
ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v
postopku, položaj ločitvenega upnika, razen če upnik dokaže, da vrednost
premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo
-celotne terjatve, ali
+celotne terjatve,
7.
-ki ima položaj izločitvenega upnika.
+ki ima položaj izločitvenega upnika ali
+8.
+ki je pridobil terjatev od osebe iz 1. do 5.
+točke tega odstavka.
79. člen
-(število članov upniškega odbora)
+(število članov in sestava upniškega odbora)
(1) Število članov upniškega odbora določi
sodišče.
(2) Število članov upniškega odbora mora
biti liho in ne sme biti manjše kot tri, razen če je število upnikov manjše kot
-tri, ter ne večje kot 11.
+tri, ter ne večje kot 11. Najmanj en član upniškega odbora mora biti upnik, ki je imetnik
+prednostne terjatve, razen če ni bil podan predlog za izvolitev takega upnika.
+Za člana upniškega odbora je izvoljen tisti izmed predlaganih upnikov, ki so
+imetniki prednostnih terjatev, ki je prejel največ oddanih glasov, četudi ni
+prejel večine oddanih glasov upnikov.
(3) Pri določitvi števila članov upniškega
odbora mora sodišče upoštevati skupno število upnikov.
(4) Število članov upniškega odbora določi
@@ -2850,8 +2852,8 @@ sklepu o imenovanju ali izvolitvi upniškega odbora.
(1) V postopku prisilne poravnave sodišče
imenuje člane upniškega odbora s sklepom o začetku tega postopka.
(2) Sodišče mora za člane upniškega odbora
-imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem
-skupnem znesku.
+imenovati upnike, ki so imetniki navadnih in prednostnih terjatev do dolžnika v
+najvišjem skupnem znesku.
(3) Pri imenovanju članov upniškega odbora
sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom terjatev po drugem odstavku
tega člena:
@@ -3029,12 +3031,20 @@ obravnava poročila, ki jih mora v skladu z
zakonom predložiti upravitelj, in
3.
izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
-(2) Upniški odbor ima zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja
-svojih pristojnosti pravico pregledati poslovne knjige in celotno
-dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj v stečajnem postopku ter pregledati
-dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom.
-(3) Upniški odbor upnike na njihovo zahtevo
-obvešča o stanju stečajne mase.
+(2) Upniški odbor ima z namenom, da se zavarujejo koristi upnikov,
+pravico pregledati poslovne knjige in dokumentacijo, ki jo je prevzel
+upravitelj od dolžnika v stečajnem postopku, ter dokumentacijo, ki jo mora
+upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom. Upravitelj lahko upniškemu odboru
+zavrne vpogled v dokumentacijo, ki jo je prevzel v stečajnem postopku od
+dolžnika, če gre za poslovno skrivnost ali če meni, da bi razkritje lahko
+povzročilo škodo drugi osebi ali bi vplivalo na nemoten potek stečajnega
+postopka ali poplačilo upnikov. Upniški odbor v primeru zavrnitve lahko
+zahteva, da o tem odloči sodišče. Če upniški odbor zahteva informacije ali
+vpogled v dokumentacijo, ki je poslovna skrivnost, lahko sodišče omogoči
+razkritje poslovnih skrivnosti na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki
+ureja pravdni postopek, o varstvu poslovnih skrivnosti.
+(3) Upniški odbor
+na zahtevo upnika ali na lastno pobudo o svojih ugotovitvah obvešča upnike.
88. člen
(postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega
odbora)
@@ -3104,9 +3114,9 @@ vseh članov upniškega odbora sprejme svoj poslovnik.
(1) Člani upniškega odbora med seboj na
prvi seji upniškega odbora izvolijo predsednika.
(2) Če je predsednik upniškega odbora
-odsoten ali če mu preneha funkcija člana upniškega odbora, opravlja
-pristojnosti in naloge predsednika član upniškega odbora z najvišjim deležem
-glasovalnih pravic upnika.
+odsoten ali če mu preneha funkcija člana upniškega odbora, opravlja pristojnosti
+in naloge predsednika član upniškega odbora z najvišjim deležem glasovalnih
+pravic upnika.
92. člen
(zastopanje člana upniškega odbora)
(1) Če je član upniškega odbora upnik, ki
@@ -3117,12 +3127,12 @@ je pravna oseba, ga v upniškem odboru zastopa njegov zakoniti zastopnik ali
oseba, ki jo pooblasti.
(3) Pooblastilo za zastopanje na sejah
upniškega odbora mora biti pisno.
-(4) Član upniškega odbora lahko da pooblastilo
-za zastopanje na sejah upniškega odbora kot splošno pooblastilo ali kot
-pooblastilo za zastopanje na posamezni seji upniškega odbora.
+(4) Član upniškega odbora lahko da
+pooblastilo za zastopanje na sejah upniškega odbora kot splošno pooblastilo ali
+kot pooblastilo za zastopanje na posamezni seji upniškega odbora.
(5) Član upniškega odbora lahko za
-zastopanje na posamezni seji upniškega odbora pooblasti tudi drugega člana upniškega
-odbora.
+zastopanje na posamezni seji upniškega odbora pooblasti tudi drugega člana
+upniškega odbora.
(6) Član upniškega odbora lahko za
zastopanje na sejah upniškega odbora pooblasti več kot eno osebo.
(7) Če član upniškega odbora za zastopanje
@@ -3157,8 +3167,8 @@ sklicati upravitelj za dan, ki ni prej kot deset dni in ne pozneje kot 15 dni
po dnevu, ko je bil upniški odbor imenovan ali izvoljen.
(2) Druge seje upniškega odbora sklicuje
predsednik upniškega odbora.
-(3) Predsednik upniškega odbora mora sklicati
-sejo upniškega odbora:
+(3) Predsednik upniškega odbora mora
+sklicati sejo upniškega odbora:
1.
če mora upniški odbor v skladu s tem zakonom
odločiti o mnenju ali soglasju,
@@ -3288,22 +3298,29 @@ tako, da varuje in uresničuje interese upnikov,
ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.
(3) Upravitelj mora upnike, ki so v
razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako, in ne
-sme omogočiti ali dopustiti:
+sme:
1.
-da posamezni upniki v postopku dosežejo
-prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ki so v razmerju
-do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali
+omogočiti ali dopustiti, da posamezni upniki v
+postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov,
+ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali
2.
-da druge osebe pridobijo premoženje
-insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile
-enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo stečajne mase, ki
-niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega odstavka tega
-člena.
+omogočiti ali dopustiti, da druge osebe
+pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi
+zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo
+stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega
+odstavka tega člena, ali
+3.
+opraviti izplačil iz stečajne mase v nasprotju
+z določbami tega zakona ali
+4.
+izvesti plačila storitev, ki niso potrebne za
+izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ali plačila
+storitev, katerih cena je bistveno višja od primerljive tržne cene teh
+storitev.
(4) Upravitelj mora svoja poročila,
sezname preizkušenih terjatev in druga pisanja upravitelja predložiti sodišču v
-elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s
-kvalificiranim potrdilom. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše
-podrobnejša pravila o vlaganju pisanj upravitelja.
+elektronski obliki. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša
+pravila o vlaganju pisanj upravitelja.
99. člen
(redna poročila upravitelja)
(1) Upravitelj mora za vsako koledarsko
@@ -3403,7 +3420,7 @@ nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in
vplačilu novih delnic in
4.
nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja
-po 171. členu tega zakona.
+po 171. in 237.a členu tega zakona.
(3) Nadomestila iz 1., 2. in 3. točke
drugega odstavka tega člena se določijo v sorazmerju s številom pravočasno
prijavljenih terjatev, nadomestilo iz 4. točke drugega odstavka tega člena pa
@@ -3421,33 +3438,33 @@ v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in
nadomestilo za unovčenje stečajne mase in
razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z
višino zneska, ki je predmet razdelitve.
-(5) (črtan)
-(6) (črtan)
-(7) Nadomestila, ki jih vključuje nagrada
+(5) V postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja ima
+upravitelj tudi pravico do nagrade iz naslova dodatnih nalog in pristojnosti
+upravitelja v postopku odpusta obveznosti.
+(6) Nadomestila, ki jih vključuje nagrada
upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog
upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen:
1.
-(črtana),
+računovodskih storitev v zvezi z vodenjem
+poslovnih knjig in sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov v
+stečajnem postopku,
2.
-računovodskih storitev v zvezi z vodenjem poslovnih
-knjig in sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov v stečajnem
-postopku,
-3.
storitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti,
-4.
+3.
posredniških storitev pri prodaji premoženja na
-borznem ali drugem organiziranem trgu, na katerem lahko trgujejo samo
-pooblaščeni udeleženci tega trga,
-5.
+borznem ali drugem organiziranem trgu, na katerem lahko trgujejo samo pooblaščeni
+udeleženci tega trga,
+4.
storitev arhiviranja dokumentacije v skladu s
predpisi o arhiviranju,
-6.
+5.
drugih storitev, za katere je potrebno posebno
strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje
funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v
takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam.
-(8) Podrobnejša pravila o odmeri nagrade
-upravitelja se določijo s tarifo iz 2. točke prvega odstavka 114. člena tega zakona.
+(7) Podrobnejša
+pravila o odmeri nagrade upravitelja se določijo s tarifo iz 2. točke prvega
+odstavka 114. člena tega zakona.
104. člen
(odmera in plačilo nagrade upravitelja)
(1) V postopku prisilne poravnave pridobi
@@ -3509,17 +3526,21 @@ izplačilu drugih tekočih stroškov postopka za ta mesec.
(3) Za pritožbo proti sklepu o povrnitvi
stroškov upravitelju se smiselno uporabljata deveti in deseti odstavek 104.
člena tega zakona.
+(4) Podrobnejša pravila o odmeri stroškov,
+do katerih je upravičen upravitelj, se določijo s predpisom iz 3. točke prvega
+odstavka 114. člena tega zakona.
Pododdelek 3.6.2: Nadzor nad upravitelji
106. člen
(pristojnost za nadzor nad upravitelji)
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje,
-je pristojno za opravljanje nadzora nad upravitelju v skladu s pravili,
-določenimi v pododdelku 3.6.2 tega zakona.
+je pristojno za opravljanje nadzora nad upravitelji v
+skladu s pravili, določenimi v pododdelku 3.6.2 tega zakona.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je
upravičeno, v obsegu, potrebnem za opravljanje nadzora iz prvega odstavka tega
člena, neposredno dostopati in pridobivati podatke iz
centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra in podatke, ki jih
-vodijo drugi upravljavci osebnih podatkov.
+vodijo drugi upravljavci osebnih podatkov, ter pregledati
+sodni spis zadeve, v kateri je imenovan upravitelj.
(3) Za postopek odločanja o zadevah,
urejenih v pododdelku 3.6.2 tega zakona, se uporablja zakon, ki ureja splošni
upravni postopek.
@@ -3606,11 +3627,16 @@ dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja v skladu
z zakonom, ki ureja revidiranje,
4.
ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri
-opravljanju del s strokovno izobrazbo iz 3. točke tega odstavka,
+opravljanju del s področja prava ali ekonomije,
5.
-ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko
-odgovornost iz prvega odstavka 102. člena tega zakona za najnižjo zavarovalno
-vsoto 500.000 eurov v posameznem letu,
+ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo
+odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo povzroči s
+kršitvijo svojih obveznosti, za najnižjo zavarovalno
+vsoto 500.000 eurov v posameznem letu, pri čemer mora zavarovanje kriti tudi
+odškodninske zahtevke, vložene po prenehanju trajanja zavarovanja, če vzrok za
+nastanek škode ali nastanek škode izvirata iz časa trajanja zavarovanja, lahko
+pa se to obdobje omeji, vendar ne na manj kot pet let po izteku trajanja
+zavarovanja (podaljšano obdobje uveljavljanja zahtevkov).
6.
je opravila strokovni izpit za opravljanje
funkcije upravitelja,
@@ -3620,9 +3646,9 @@ funkcije,
8.
je ministru, pristojnem za pravosodje, dala
izjavo, da bo vestno in odgovorno opravljala svoje pristojnosti in naloge
-upravitelja ter si v vsakem postopku zaradi insolventnosti, v katerem bo
-imenovana, prizadevala za kar najhitrejše končanje postopka in čim ugodnejše
-poplačilo upnikov.
+upravitelja ter si v vsakem postopku zaradi insolventnosti, v katerem bo imenovana,
+prizadevala za kar najhitrejše končanje postopka in čim ugodnejše poplačilo
+upnikov.
(3) Pogoja iz 7. točke drugega odstavka
tega člena ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi njegovega dosedanjega
dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da funkcije upravitelja ne bo
@@ -3640,12 +3666,14 @@ zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja:
če vlagatelj zahteve ne izpolnjuje pogojev iz
drugega odstavka tega člena ali
2.
-če je bilo vlagatelju zahteve že odvzeto dovoljenje
-za opravljanje funkcije upravitelja ali
+če je bilo vlagatelju zahteve že odvzeto
+dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, pa od
+dneva odvzema dovoljenja še ni preteklo pet let, ali
3.
če je vlagatelju zahteve že prenehalo veljati
dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja po 5. točki četrtega odstavka
-109. člena tega zakona ali
+109. člena tega zakona, pa od dneva prenehanja
+veljavnosti dovoljenja še ni preteklo pet let, ali
4.
če je zoper vlagatelja uveden kazenski postopek
zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka tega člena in je v
@@ -3664,6 +3692,9 @@ ne glede na vrsto očitanega kaznivega dejanja,
sme kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih,
ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, v katerem je bil imenovan za
upravitelja, in ne sme uporabljati naziva odvetnik.
+(6) Zavarovalnice morajo skleniti
+zavarovalno pogodbo v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja
+zavarovalništvo.
109. člen
(odvzem in prenehanje dovoljenja za
opravljanje funkcije upravitelja)
@@ -3675,8 +3706,8 @@ petega odstavka 108. člena tega zakona,
2.
če se ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja iz 3.,
4., 5., 6. ali 7. točke drugega odstavka 108. člena tega zakona.
-(2) Odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje
-funkcije upravitelja je dokončna.
+(2) Odločba o odvzemu dovoljenja za
+opravljanje funkcije upravitelja je dokončna.
(3) O odvzemu dovoljenja za opravljanje
funkcije upravitelja odloča minister, pristojen na pravosodje, na predlog
sodišča, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, v katerem je upravitelj storil
@@ -3690,9 +3721,9 @@ gospodarskega prostora, ne da bi istočasno pridobil državljanstvo druge držav
ki je Republika Slovenija ali država članice Evropske unije ali država članica
Evropskega gospodarskega prostora,
2.
-če je upravitelju s pravnomočno odločbo odvzeta
-poslovna sposobnost ali če ne izpolnjuje več pogoja splošne zdravstvene
-zmožnosti,
+če je upravitelj s
+pravnomočno odločbo postavljen pod skrbništvo ali če ne izpolnjuje več
+pogoja splošne zdravstvene zmožnosti,
3.
če da upravitelj pisno izjavo, na kateri je
njegov podpis overjen, da naj se izbriše iz seznama upraviteljev,
@@ -3700,14 +3731,14 @@ njegov podpis overjen, da naj se izbriše iz seznama upraviteljev,
če upravitelj umre,
5.
če je upravitelju s pravnomočno odločbo
-disciplinske komisije izrečen ukrep trajnega odvzema pravice opravljati
-funkcijo upravitelja.
+disciplinske komisije izrečen ukrep odvzema pravice opravljati funkcijo
+upravitelja.
(5) O prenehanju dovoljenja za opravljanje
funkcije upravitelja mora minister, pristojen za pravosodje, izdati
ugotovitveno odločbo.
(6) Če je upravitelju s pravnomočno odločbo
-disciplinske komisije izrečen ukrep trajnega odvzema pravice opravljati
-funkcijo upravitelja, mora zbornica o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za
+disciplinske komisije izrečen ukrep odvzema pravice opravljati funkcijo
+upravitelja, mora zbornica o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za
pravosodje, v treh delovnih dneh po dnevu, ko taka odločba postane pravnomočna.
(7) Kazensko sodišče mora ministra,
pristojnega za pravosodje, obvestiti o pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje
@@ -3788,8 +3819,12 @@ posameznem postopku in nadzora nad upravitelji.
po četrtem odstavku tega člena, ter podatki, sklepi in druga pisanja, ki se
objavijo po 122. členu tega zakona, ne smejo vsebovati podatkov iz 2. do 4.
točke tretjega odstavka tega člena.
-(7) Ministrstvo, pristojno za
-pravosodje, odgovarja za pravilnost podatkov, vsebovanih v seznamu
+(7) Podatki o upraviteljih, ki so bili
+izbrisani s seznama upraviteljev v skladu z 2. točko prvega odstavka
+113. člena tega zakona, se trajno izbrišejo s seznama upraviteljev po
+desetih letih od datuma izbrisa s seznama upraviteljev.
+(8) Ministrstvo,
+pristojno za pravosodje, odgovarja za pravilnost podatkov, vsebovanih v seznamu
upraviteljev, ki ga posreduje agenciji zaradi objave po četrtem odstavku tega
člena. Agencija mora zagotoviti, da se na spletnih straneh v postopkih zaradi
insolventnosti iz 122. člena tega zakona objavi seznam upraviteljev, ki ji ga
@@ -3818,42 +3853,47 @@ okrožno sodišče (v nadaljnjem besedilu: seznam izbranih upraviteljev
posameznega okrožnega sodišča). Upravitelji se v seznamu izbranih upraviteljev
posameznega okrožnega sodišča razvrstijo po vrstnem redu zaporedne številke
pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.
-(6) Sprememba izbire sodišč iz 1. točke
-četrtega odstavka tega člena začne učinkovati z vpisom te spremembe v seznam
-upraviteljev in ne vpliva na pristojnosti in naloge osebe v postopkih, v
-katerih je bila imenovana za upravitelja pred začetkom učinkovanja spremembe
-izbire.
-(7) Sprememba izbire sodišč iz 2. točke
-četrtega odstavka tega člena, ki je bila zahtevana do 30. novembra
-posameznega leta, začne učinkovati 1. januarja naslednjega leta.
+(6) Spremembo
+izbire sodišča iz četrtega odstavka tega člena mora ministrstvo, pristojno za
+pravosodje, vpisati v seznam izbranih upraviteljev posameznega okrožnega
+sodišča najpozneje v 30 dneh po prejemu upraviteljeve vloge.
+(7) Sprememba
+izbire sodišča iz četrtega odstavka tega člena začne učinkovati z vpisom
+spremembe v seznam izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča, pri
+čemer sprememba izbire iz 1. točke četrtega odstavka tega člena ne vpliva na
+pristojnosti in naloge upravitelja v postopkih, v katerih je bil imenovan za
+upravitelja pred začetkom učinkovanja spremembe izbire.
(8) Če je za posamezno okrožno sodišče
izbrano število upraviteljev, ki ne zadošča glede na število zadev, ki jih
-povprečno vodi to sodišče in okrajna sodišča z njegovega območja, minister, pristojen
-za pravosodje na predlog tega sodišča določi dodatno število upraviteljev.
+povprečno vodi to sodišče in okrajna sodišča z njegovega območja, minister,
+pristojen za pravosodje na predlog tega sodišča določi dodatno število
+upraviteljev.
(9) Obvestilo o določitvi dodatnega števila
upraviteljev iz osmega odstavka tega člena mora ministrstvo, pristojno za
pravosodje, objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi
-insolventnosti iz 122. člena tega zakona skupaj s pozivom upraviteljem, da
-dodatno izberejo okrožno sodišče, na katerega se nanaša obvestilo.
+insolventnosti iz 122. člena tega zakona skupaj s pozivom upraviteljem, da dodatno
+izberejo okrožno sodišče, na katerega se nanaša obvestilo.
(10) Pri dodatni izbiri okrožnega sodišča
na podlagi poziva iz devetega odstavka tega člena ne velja omejitev, določena v
prvem odstavku tega člena.
-(11) Če v 15 dneh po objavi obvestila in
-poziva iz devetega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za pravosodje,
-izjave o dodatni izbiri okrožnega sodišča, na katerega se nanaša obvestilo, ne
-da zadostno število upraviteljev, mora minister, pristojen za pravosodje, v osmih dneh po poteku tega roka izdati odločbo, s katero določi
+(11) Če v 15 dneh po objavi obvestila in poziva
+iz devetega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, izjave
+o dodatni izbiri okrožnega sodišča, na katerega se nanaša obvestilo, ne da
+zadostno število upraviteljev, mora minister, pristojen za pravosodje, v osmih dneh po poteku tega roka izdati odločbo, s katero določi
dodatne upravitelje, ki morajo svojo funkcijo opravljati tudi pri tem sodišču.
(12) Minister, pristojen za pravosodje, kot
dodatne upravitelje po enajstem odstavku tega člena določi med upravitelji, ki
so po prvem odstavku tega člena izbrali manj kot tri sodišča.
(13) Če je število upraviteljev iz
-dvanajstega odstavka tega člena večje od potrebnega dodatnega števila upraviteljev,
-se kot dodatni upravitelji določijo tisti, ki so bili na sezam upraviteljev
-vpisani kasneje.
+dvanajstega odstavka tega člena večje od potrebnega dodatnega števila
+upraviteljev, se kot dodatni upravitelji določijo tisti, ki so bili na sezam
+upraviteljev vpisani kasneje.
112. člen
(začasna ustavitev imenovanja za
upravitelja
v novih zadevah)
+(poseg odločbe US
+o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Oseba, vpisana v seznam upraviteljev,
lahko zahteva, da se njeno imenovanje za upravitelja v novih zadevah začasno
ustavi:
@@ -3909,9 +3949,9 @@ odločiti:
o zahtevi iz prvega odstavka tega člena v osmih
dneh po prejemu te zahteve,
2.
-o začasni ustavitvi imenovanja po drugem odstavku
-tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz drugega odstavka
-tega člena,
+o začasni ustavitvi imenovanja po drugem
+odstavku tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz drugega
+odstavka tega člena,
3.
o začasni ustavitvi imenovanja po četrtem
odstavku tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz
@@ -3926,8 +3966,8 @@ in tretjega odstavka tega člena,
Zbornica upraviteljev o pravnem dejstvu iz
četrtega odstavka tega člena.
(8) Obdobje začasne zaustavitve imenovanja
-za upravitelja v novih zadevah začne teči z vpisom tega pravnega dejstva v
-seznam upraviteljev.
+za upravitelja v novih zadevah začne teči z vpisom tega pravnega dejstva v seznam
+upraviteljev.
(9) Upravitelja, katerega imenovanje v
novih postopkih je začasno ustavljeno po drugem ali četrtem odstavku tega
člena, mora sodišče razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih
@@ -3948,10 +3988,10 @@ funkcije upravitelja ali ji dovoljenje preneha veljati po petem odstavku 109.
člena tega zakona, izbrisati s seznama upraviteljev.
(2) V seznam upraviteljev se vpiše
upraviteljeva identifikacijska številka, drugi identifikacijski podatki
-upravitelja pa se avtomatično na podlagi povezanosti centralnega registra prebivalstva,
-davčnega registra in poslovnega registra (v nadaljnjem besedilu: matične
-evidence) s seznamom upraviteljev prevzamejo iz teh evidenc in so s tem vpisani
-v seznam upraviteljev.
+upravitelja pa se avtomatično na podlagi povezanosti centralnega registra
+prebivalstva, davčnega registra in poslovnega registra (v nadaljnjem besedilu:
+matične evidence) s seznamom upraviteljev prevzamejo iz teh evidenc in so s tem
+vpisani v seznam upraviteljev.
(3) Če se v matični evidenci spremenijo
identifikacijski podatki o upravitelju, se te spremembe avtomatično na podlagi
povezanosti z matično evidenco prevzamejo tudi v seznam upraviteljev.
@@ -3987,20 +4027,24 @@ upraviteljev,
5.
podrobnejša pravila o vsebini in načinu
obveščanja po petem in šestem odstavku 113. člena tega zakona.
-(2) V predpisu, s katerim predpiše
-tarifo za odmero nagrade upravitelja in pavšalnega nadomestila za prevzem
-poslov razrešenega upravitelja ter podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve
-katerih je upravičen upravitelj, in o pavšalnem znesku za kritje drugih
-stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, iz 3. točke prvega
-odstavka 233. člena tega zakona, minister, pristojen za
-pravosodje, določi tudi maksimalne zneske, ki jih nagrada, pavšalno
-nadomestilo, povrnitev stroškov ali pavšalni znesek za kritje drugih stroškov v
-posameznem primeru ne smejo preseči.
-(3) Vrhovno sodišče zbira podatke o
-pravnomočno odmerjenih zneskih iz drugega odstavka
-tega člena in jih s poročilom, ki vsebuje ugotovitve, ki
-izhajajo iz sodne prakse, do 30. junija za preteklo leto posreduje
-ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, in Državnemu zboru.
+(2) Strokovni izpit za opravljanje funkcije
+upravitelja se izvede, če ministrstvo, pristojno za pravosodje, prejme predlog
+enega ali več sodišč ali zbornice upraviteljev, lahko pa ga izvede tudi na
+lastno pobudo, če ugotovi, da je to potrebno za prihodnje nemoteno vodenje
+postopkov zaradi insolventnosti.
+(3) V
+predpisu, s katerim predpiše tarifo za odmero nagrade upravitelja in pavšalnega
+nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja ter podrobnejša pravila o
+stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, in o pavšalnem znesku
+za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve
+upnikom, iz 3. točke prvega odstavka 233. člena tega
+zakona, minister, pristojen za pravosodje, določi tudi maksimalne zneske, ki
+jih nagrada, pavšalno nadomestilo, povrnitev stroškov ali pavšalni znesek za
+kritje drugih stroškov v posameznem primeru ne smejo preseči.
+(4) Vrhovno
+sodišče zbira podatke o pravnomočno odmerjenih zneskih iz tretjega odstavka tega člena in jih s poročilom, ki vsebuje ugotovitve, ki izhajajo iz sodne
+prakse, do 30. junija za preteklo leto posreduje ministrstvu, pristojnemu
+za pravosodje, in Državnemu zboru.
Pododdelek 3.6.3: Imenovanje in
razrešitev upravitelja
115. člen
@@ -4009,7 +4053,7 @@ razrešitev upravitelja
insolventnosti je lahko za upravitelja v skladu s 116. členom tega zakona
imenovana oseba:
1.
-ki je vpisana v seznam upraviteljev in
+ki je vpisana v seznam upraviteljev in še ni dopolnila 70 let in
2.
je sodišče, ki vodi ta postopek, v seznamu
upraviteljev pri njej vpisano kot sodišče, pri katerem opravlja funkcijo
@@ -4056,9 +4100,9 @@ imenuje sodišče novega upravitelja s sklepom, s katerim odloči o razrešitvi
prejšnjega upravitelja.
(3) Sodišče mora za upravitelja imenovati
vsakič drugo osebo iz seznama izbranih upraviteljev posameznega okrožnega
-sodišča po vrstnem redu, kot so navedeni v seznamu iz petega odstavka 111. člena
-tega zakona. Vrstni red imenovanja upraviteljev se vodi ločeno za naslednji
-skupini postopkov zaradi insolventnosti:
+sodišča po vrstnem redu, kot so navedeni v seznamu iz petega odstavka 111.
+člena tega zakona. Vrstni red imenovanja upraviteljev se vodi ločeno za
+naslednji skupini postopkov zaradi insolventnosti:
1.
za postopke prisilnih poravnav in stečajne
postopke nad pravno osebo, ter
@@ -4076,7 +4120,8 @@ iz četrtega odstavka tega člena, mora sodišče za upravitelja imenovati prvo
naslednjo osebo med osebami, ki izpolnjujejo te pogoje.
(6) Tretji odstavek tega člena se ne
uporablja za imenovanje upravitelja, o katerem sodišče odloča na predlog
-pristojnega nadzornega organa po zakonu, ki ureja bančništvo ali zavarovalništvo.
+pristojnega nadzornega organa po zakonu, ki ureja bančništvo ali
+zavarovalništvo.
(7) Če je vložen predlog za začetek
postopka prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki je po 55. členu ZGD-1
velika, srednja ali mala družba, sodišče ne glede na prvi odstavek tega člena
@@ -4146,38 +4191,31 @@ pravico do pritožbe samo vlagatelj zahteve.
nimajo pravice do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče odločilo o
razrešitvi upravitelja.
119.a člen
-(razrešitev imenovanega
-upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine
-upnikov)
+(razrešitev imenovanega upravitelja na podlagi odločitve večine
+upnikov in imenovanje novega upravitelja)
(1) Če upravitelj po presoji upniškega
odbora ne uživa več zaupanja upnikov, lahko upniški odbor kadarkoli po objavi
-sklepa o preizkusu terjatev z večino glasov vseh svojih članov brez
-obrazložitve zahteva glasovanje upnikov o razrešitvi imenovanega upravitelja.
-Upniški odbor mora hkrati z zahtevo za glasovanje o razrešitvi imenovanega
-upravitelja zahtevati glasovanje o imenovanju novega upravitelja. V zahtevi za
-imenovanje novega upravitelja lahko upniški odbor izbere katerokoli osebo, ki
-izpolnjuje pogoje za imenovanje iz 115. člena tega zakona.
+sklepa o preizkusu terjatev z večino glasov vseh svojih članov zahteva
+glasovanje upnikov o razrešitvi imenovanega upravitelja.
(2) Sodišče mora v treh delovnih dneh po
prejemu zahteve upniškega odbora iz prvega odstavka tega člena objaviti poziv
upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva oddajo glasovnice za glasovanje o
-zahtevi upniškega odbora za razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje
-novega upravitelja.
-(3) O razrešitvi imenovanega upravitelja in
-imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega
-terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana.
+zahtevi upniškega odbora za razrešitev imenovanega upravitelja.
+(3) O razrešitvi imenovanega upravitelja
+ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi
+insolventnosti priznana ali verjetno izkazana.
(4) Odločitev o razrešitvi imenovanega
-upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo
-upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega
-polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena tega zakona.
-(5) Sodišče imenovanega upravitelja razreši
-in imenuje novega upravitelja, če je dosežena večina iz četrtega odstavka tega
-člena. Sklep o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega
-upravitelja se vroči upraviteljema.
+upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek
+terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža
+glasovalnih pravic iz 74. člena tega zakona.
+(5) Sodišče imenovanega upravitelja
+razreši, če je dosežena večina iz četrtega odstavka tega člena. Sklep o
+razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja se vroči
+upraviteljema.
(6) S pritožbo proti sklepu iz petega
odstavka tega člena je dovoljeno izpodbijati samo način izračunavanja večine in
da je bila za upravitelja imenovana oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za
-imenovanje iz 115. člena tega zakona. Pritožbo lahko vložita tudi razrešeni in
-novo imenovani upravitelj.
+imenovanje. Pritožbo lahko vložita tudi razrešeni in novo imenovani upravitelj.
120. člen
(pravne posledice razrešitve upravitelja)
(1) Z izdajo sklepa o razrešitvi prenehajo
@@ -4219,8 +4257,8 @@ stroke upraviteljev in razvoja dobre poslovne prakse upraviteljev:
določa program trajnega strokovnega
izobraževanja upraviteljev,
2.
-sprejema kodeks dobre poslovne prakse upraviteljev
-in
+sprejema kodeks dobre poslovne prakse
+upraviteljev in
3.
daje upraviteljem priporočila za uveljavljanje
dobre poslovne prakse.
@@ -4236,8 +4274,8 @@ insolventnosti, in dokumentacije, ki jo mora voditi upravitelj v zvezi s tem
postopkom,
2.
odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za
-preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti
-v skladu z zakonom in dobro poslovno prakso upraviteljev,
+preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi
+insolventnosti v skladu z zakonom in dobro poslovno prakso upraviteljev,
3.
odredi upravitelju, da odpravi nepravilnosti
pri svojem poslovanju in o tem izdela poročilo.
@@ -4265,9 +4303,9 @@ posameznega leta ministru, pristojnem za pravosodje, predložiti svoje poročilo
o delu v preteklem letu.
120.e člen
(položaj člana zbornice)
-(1) Oseba pridobi položaj člana zbornice z vpisom
-v seznam upraviteljev iz 110. člena tega zakona in ji preneha položaj člana
-zbornice z izbrisom iz tega seznama.
+(1) Oseba pridobi položaj člana zbornice z
+vpisom v seznam upraviteljev iz 110. člena tega zakona in ji preneha položaj
+člana zbornice z izbrisom iz tega seznama.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje,
mora zbornico obvestiti o vpisu novega upravitelja v seznam upraviteljev ali o
izbrisu upravitelja iz seznama v treh delovnih dneh po izvedenem vpisu ali
@@ -4293,14 +4331,17 @@ uveljavitvi.
(1) Upravitelj je disciplinsko odgovoren:
1.
če pri opravljanju pristojnosti in nalog
-upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja,
-določene s tem zakonom, ali pravila dobre poslovne prakse upraviteljev,
+upravitelja krši obveznosti upravitelja, določene s tem zakonom, ali pravila
+dobre poslovne prakse upraviteljev,
2.
če zamuja s plačevanjem članarine in drugih
prispevkov zbornici,
3.
če se ne izobražuje v skladu s programom
-trajnega strokovnega izobraževanja, ki ga določi zbornica.
+trajnega strokovnega izobraževanja, ki ga določi zbornica,
+4.
+če s svojim ravnanjem ovira ali drugače
+onemogoča nadzor nad svojim delom.
(2) Upravitelj stori hujšo disciplinsko
kršitev:
1.
@@ -4312,14 +4353,14 @@ upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja,
določene s tem zakonom, in je zaradi kršitve obveznosti nastala škoda za
premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso,
3.
-če stori kršitev iz 1. točke prvega odstavka
-tega člena enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali kršitev iz 2.
-ali 3. točke prvega odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v obdobju
-zadnjega leta.
+če stori kršitev iz 1.
+ali 4. točke prvega odstavka tega člena enakih
+značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali kršitev iz 2. ali 3. točke prvega
+odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v obdobju zadnjega leta.
120.i člen
(disciplinski ukrepi)
-(1) Za hujšo disciplinsko kršitev se
-upravitelju lahko izreče:
+(1) Za hujšo disciplinsko kršitev se upravitelju
+lahko izreče:
1.
denarna kazen, ki ni manjša od 5.000 eurov in
ne večja od 15.000 eurov,
@@ -4328,7 +4369,7 @@ pogojni odvzem pravice opravljati funkcijo
upravitelja, ki se izvrši, če upravitelj v petih letih po izreku ukrepa znova
stori disciplinsko kršitev,
3.
-trajni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja.
+odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja.
(2) Za disciplinsko kršitev, ki nima znakov
hujše disciplinske kršitve iz prvega odstavka tega člena, se upravitelju lahko
izreče:
@@ -4370,8 +4411,8 @@ pravico pridobiti organi zbornice in ministrstvo, pristojno za pravosodje, če
jih potrebujejo za izvajanje nadzora nad upravitelji v skladu s tem zakonom.
120.k člen
(organi disciplinskega postopka)
-(1) Organa disciplinskega postopka sta
-disciplinska komisija prve stopnje in disciplinska komisija druge stopnje.
+(1) Organa disciplinskega postopka sta disciplinska
+komisija prve stopnje in disciplinska komisija druge stopnje.
(2) Disciplinsko komisijo prve stopnje in
disciplinsko komisijo druge stopnje sestavljata predsednik in dva člana.
(3) Predsednika in enega člana disciplinske
@@ -4404,8 +4445,8 @@ izločitvi predsednika disciplinske komisije druge stopnje pa minister,
pristojen za pravosodje.
(9) Predsedniki in člani disciplinskih
komisij iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ter njihovi namestniki
-imajo pravico do povrnitve potnih stroškov in sejnine v višini, ki jo na
-predlog zbornice določi minister, pristojen za pravosodje.
+imajo pravico do povrnitve potnih stroškov in sejnine v višini, ki jo na predlog
+zbornice določi minister, pristojen za pravosodje.
(10) Sredstva za povrnitev stroškov in
plačilo sejnine predsednikom, članom in namestnikom, ki jih imenuje minister,
pristojen za pravosodje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
@@ -4435,11 +4476,11 @@ uvedbo postopka, in
dokaze o tem, da je bila storjena očitana
kršitev.
(6) Če je uveden disciplinski postopek
-zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep trajnega odvzema pravice
-opravljati funkcijo upravitelja, lahko organ disciplinskega postopka ali
-minister, pristojen za pravosodje, upravitelju izreči začasno prepoved
-opravljati funkcijo upravitelja. Začasna prepoved lahko traja do konca
-disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.
+zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati
+funkcijo upravitelja, lahko organ disciplinskega postopka ali minister,
+pristojen za pravosodje, upravitelju izreči začasno prepoved opravljati
+funkcijo upravitelja. Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka,
+vendar največ eno leto.
120.m člen
(disciplinski postopek pred disciplinsko
komisijo prve stopnje)
@@ -4452,10 +4493,10 @@ disciplinskega postopka obvesti ministra, pristojnega za pravosodje.
osmih dneh po prejemu izjave upravitelja o očitani disciplinski kršitvi ali po
poteku roka iz prvega odstavka tega člena razpisati obravnavo za dan, ki ni
poznejši od enega meseca po razpisu.
-(3) Vabilo za obravnavo mora biti
-upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, vročeno najmanj osem
-dni pred dnevom obravnave in mora vključevati pouk o posledicah iz četrtega
-odstavka tega člena in pravicah iz petega odstavka tega člena.
+(3) Vabilo za obravnavo mora biti upravitelju,
+proti kateremu se vodi disciplinski postopek, vročeno najmanj osem dni pred
+dnevom obravnave in mora vključevati pouk o posledicah iz četrtega odstavka
+tega člena in pravicah iz petega odstavka tega člena.
(4) Če je bil upravitelj, proti kateremu se
vodi disciplinski postopek, pravilno vabljen in se ne udeleži obravnave, se
obravnava lahko opravi v njegovi odsotnosti.
@@ -4494,13 +4535,17 @@ obravnave.
120.o člen
(disciplinski postopek pred disciplinsko
komisijo druge stopnje)
-(1) Proti odločbi disciplinske komisije
-druge stopnje, s katero je bil upravitelju izrečen pogojni ali trajni odvzem
-pravice opravljati funkcijo upravitelja ali potrjena odločba disciplinske
-komisije prve stopnje, s katero je bil izrečen tak ukrep, je dovoljen upravni
-spor.
+(1) Proti odločbi disciplinske komisije druge
+stopnje, s katero je bil upravitelju izrečen odvzem
+pravice ali pogojni odvzem pravice opravljati funkcijo
+upravitelja ali potrjena odločba disciplinske komisije prve stopnje, s katero
+je bil izrečen tak ukrep, je dovoljen upravni spor.
(2) Tožbo v upravnem sporu lahko vložijo
osebe iz drugega odstavka 120.n člena tega zakona.
+(3) Po pravnomočno končanem disciplinskem
+postopku minister, pristojen za pravosodje, s pravnomočno odločbo seznani
+sodišče, pred katerim se vodi postopek zaradi grozeče insolventnosti ali
+insolventnosti, v katerem je upravitelj storil disciplinsko kršitev.
120.p člen
(zastaranje pregona disciplinskih kršitev
in izvršitev disciplinskega ukrepa)
@@ -4524,17 +4569,46 @@ postopka)
glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo
pravila zakona, ki ureja pravdni postopek.
(2) V postopku zaradi insolventnosti ni
-mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in
-ne vložiti revizije.
-(3) Kdor je zamudil rok ali izostal z
-naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih
-po poteku roka ali koncu naroku ne more več dati ali vložiti.
+mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka.
+(3) Revizija je dovoljena pod pogoji, ki
+jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, samo zoper sklep, izdan na drugi
+stopnji:
+1.
+s katerim se predlog za začetek postopka zaradi
+insolventnosti zavrne;
+2.
+s katerim se konča stečajni postopek brez
+razdelitve upnikom;
+3.
+s katerim se ugodi ugovoru proti odpustu obveznosti
+ali zavrne predlog za odpust obveznosti.
+(4) Kdor je
+zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti
+predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroku ne more več
+dati ali vložiti.
+(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena
+v času trajanja ukrepov, določenih z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča,
+uvedenih ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih
+izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti,
+sodišče v primeru, ko v zadevi odločitve še ni sprejelo, obravnava in odloča o
+vlogi, predlogu, izjavi, ugovoru, drugem procesnem dejanju ali predloženi
+listini, tudi če je stranka zamudila rok ali izostala z naroka v času trajanja
+ukrepov iz razloga, neposredno povezanega z izrednim dogodkom.
+(6) V primeru iz petega odstavka tega člena
+mora stranka ob vložitvi vloge, predloga, izjave, ugovora, opravi drugega
+procesnega dejanja ali predložitvi listine izkazati tudi razlog za zamudo roka
+ali za izostanek z naroka. Stranka mora zamujeno dejanje opraviti najpozneje v
+15 dneh od dneva, ko so prenehali odrejeni ukrepi, povezani z izrednim
+dogodkom.
122. člen
(spletne strani za objave v postopkih
zaradi insolventnosti)
(1) Na spletnih straneh za objave v
postopkih zaradi insolventnosti je treba v zvezi s posameznim postopkom zaradi
-insolventnosti objaviti:
+insolventnosti zaradi
+varnosti pravnega prometa, seznanitve javnosti ter uveljavljanja pravic upnikov
+in drugih udeležencev postopka zaradi insolventnosti
+objaviti:
1.
naslednje podatke o posameznem postopku zaradi
insolventnosti:
@@ -4554,7 +4628,8 @@ pri stečajnem postopku tudi: podatke o višini
stečajne mase in deležih poplačil upnikov,
2.
sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti
-in vse sklepe, izdane v glavnem postopku zaradi insolventnosti, razen:
+in vse sklepe, izdane v glavnem postopku zaradi insolventnosti, skupaj s predlogom, na podlagi katerega
+je sodišče izdalo sklep, razen:
-
sklepa o začetku postopka osebnega stečaja,
-
@@ -4585,8 +4660,8 @@ dolžnika in listine, ki so mu priložene,
6.
sezname preizkušenih terjatev,
7.
-vloge strank postopka in druga sodna pisanja, za
-katere ta zakon določa, da se objavijo,
+vloge strank postopka in druga sodna pisanja,
+za katere ta zakon določa, da se objavijo,
8.
v stečajnem postopku tudi vse razpise javnih
dražb in vabil k dajanju ponudb v zvezi z unovčevanjem stečajne mase.
@@ -4612,8 +4687,8 @@ ujemajo vsi pogoji:
-
kombinaciji EMŠO ter imena in priimka,
-
-kombinaciji davčne številke ter imena in priimka
-ali
+kombinaciji davčne številke ter imena in
+priimka ali
-
kombinaciji imena in priimka, naslova stalnega
prebivališča in rojstnega datuma,
@@ -4650,7 +4725,8 @@ EU in
uredi podrobnejša pravila o teh objavah.
(9) Sklep ali drugo pisanje iz 2. do
8. točke prvega odstavka tega člena, ki se objavi, ne sme vsebovati podatka o
-EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik.
+EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik,
+in podatka o davčni številki upnika, ki je potrošnik.
(10) Sodišče, ki vodi postopek zaradi
insolventnosti, odgovarja za pravilnost podatkov, vsebovanih v sklepu ali
drugem pisanju, ki ga posreduje agenciji zaradi objave po prvem odstavku tega
@@ -4663,6 +4739,19 @@ sodišča, in
2.
da so te spletne strani zasnovane v skladu s
tretjim odstavkom tega člena.
+(12) Agencija omogoča dostop do podatkov o
+posameznem postopku zaradi insolventnosti in objav vsebine procesnih dejanj v
+zvezi s posamezno zadevo do poteka petih let po pravnomočnem končanju postopka
+v tej zadevi. Če je bil na podlagi potrjene prisilne poravnave za finančno prestrukturiranje
+določen rok, ki je daljši od štirih let, mora biti dostop do objav podatkov o
+postopku in vsebine procesnih dejanj v zvezi s posamezno zadevo omogočen tudi
+še eno leto po objavi zadnjega dolžnikovega poročila o izvajanju ukrepov, iz
+katerega izhaja, da je dolžnik izvedel vse ukrepe, določene v načrtu finančnega
+prestrukturiranja, oziroma še eno leto po roku, ki je določen za finančno
+prestrukturiranje.
+(13) Pravila iz tega člena se smiselno
+uporabljajo tudi za objave v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave
+grozeče insolventnosti.
122.a člen
(vodenje in posredovanje podatkov v
postopkih zaradi insolventnosti)
@@ -4695,16 +4784,24 @@ upravljavcem sistemov bonitetnih podatkov o
strankah bank, zavarovalnic ali drugih finančnih institucij držav članic EU, ki
te podatke potrebujejo za upravljanje kreditnega tveganja članic tega sistema,
4.
-Davčni upravi Republike Slovenije, ki te
-podatke potrebuje za izvajanje nalog pobiranja davkov in drugih obveznih
-dajatev,
+Finančni upravi
+Republike Slovenije, ki te podatke potrebuje za izvajanje nalog pobiranja davkov
+in drugih obveznih dajatev,
5.
-Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije,
-ki te podatke potrebuje za izvajanje svoje pristojnosti zastopanja države pri
-uveljavljanju njenih pravic v postopku zaradi insolventnosti in varstva njenega
-pravnega položaja ali organov in organizacij, ki jih je Državno pravobranilstvo
-Republike Slovenije po zakonu pristojno zastopati, pred sodišči in drugimi
-državnimi organi.
+Državnemu odvetništvu Republike Slovenije, ki te podatke potrebuje za izvajanje svoje
+pristojnosti zastopanja države pri uveljavljanju njenih pravic v postopku
+zaradi insolventnosti in varstva njenega pravnega položaja ali organov in
+organizacij, ki jih je Državno odvetništvo Republike Slovenije po zakonu pristojno zastopati, pred sodišči in
+drugimi državnimi organi,
+6.
+državnim organom, organom in upravam
+samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, če te podatke
+potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v zvezi z insolventnim dolžnikom, ki je
+potrošnik, v okviru svojih pristojnosti ali za potrebe izvajanja svojih nalog
+in pooblastil,
+7.
+notarjem, ki te podatke potrebujejo za
+izvajanje svojih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja notariat.
(3) Za posredovanje podatkov po drugem
odstavku tega člena se smiselno uporabljajo 3. do 5. točka tretjega odstavka
122. člena tega zakona.
@@ -4735,9 +4832,10 @@ agenciji za izdelavo uskupinjenih informacij o
gospodarskih gibanjih.
(6) Podatke o postopkih zaradi
insolventnosti, ki se posredujejo v informatizirani obliki po drugem ali petem
-odstavku tega člena, je dovoljeno uporabiti samo za namene iz 1., 2., 3., 4. ali 5. točke drugega odstavka ali 2.
-in 3. točke petega odstavka tega člena ali za namen iz sedmega odstavka 17.
-člena tega zakona.
+odstavku tega člena, je dovoljeno uporabiti samo za namene iz 1., 2., 3.,
+4., 5., 6. ali 7. točke drugega
+odstavka ali 2. in 3. točke petega odstavka tega člena ali za namen iz sedmega
+odstavka 17. člena tega zakona.
(7) Za posredovanje podatkov v
informatizirani obliki po drugem in petem odstavku tega člena morajo osebe iz
1. do 3. točke drugega odstavka in iz 2. točke petega odstavka tega člena
@@ -4759,8 +4857,7 @@ določa, da se ji pisanje vroči.
elektronsko vročanje)
(1) Odvetnik, ki zastopa stranko v postopku
zaradi insolventnosti, mora prijavo terjatev in druge vloge stranke vložiti v
-elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s
-kvalificiranim potrdilom.
+elektronski obliki.
(2) Če vloga iz prvega odstavka tega člena
ni vložena v elektronski obliki, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolni
vlogi in jo sodišče zavrže.
@@ -4781,10 +4878,8 @@ njegovo delo z odredbo.
(3) Sodišče o drugih zadevah, razen o
zadevah iz drugega odstavka tega člena, odloča s sklepom.
(4) Sodišče izda izvirnik sklepa ali
-odredbe v elektronski obliki, podpisan z varnim elektronskim podpisom sodnika,
-overjenim s kvalificiranim potrdilom. Minister, pristojen za pravosodje,
-predpiše podrobnejša pravila za izdajo elektronskega izvirnika sklepa ali
-odredbe.
+odredbe v elektronski obliki. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše
+podrobnejša pravila za izdajo elektronskega izvirnika sklepa ali odredbe.
125. člen
(pritožba proti sklepu)
(1) Proti sklepu je dovoljena pritožba, če
@@ -4938,9 +5033,9 @@ bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se
postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka,
3.
če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom
-stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka
-stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je
-predmet ločitvene pravice, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek tega
+stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega
+postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet
+ločitvene pravice, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek tega
izvršilnega postopka,
4.
postopek zavarovanja z začasno odredbo ali
@@ -4948,8 +5043,8 @@ predhodno odredbo se ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa
dejanja, opravljena v tem postopku.
(4) Velja, da je bila v postopku izvršbe do
začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja po 2. ali
-3. točki tretjega odstavka tega člena, če je bil pred začetkom stečajnega
-postopka v postopku izvršbe:
+3. točki tretjega odstavka tega člena, če je bil pred začetkom stečajnega postopka
+v postopku izvršbe:
1.
pri prodaji nepremičnine: razglašen sklep o
domiku nepremičnine kupcu,
@@ -5044,9 +5139,10 @@ ali zadrugo glede na dejavnost, ki jo opravlja, drugače določeno, in
2.
nad podjetnikom.
(2) Postopek prisilne poravnave je
-dovoljeno voditi tudi nad pravno osebo, ki je organizirana v drugi pravnoorganizacijski
-obliki, če zakon določa, da je nad pravno osebo, organizirano v tej
-pravnoorganizacijski obliki, dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave.
+dovoljeno voditi tudi nad pravno osebo, ki je organizirana v drugi
+pravnoorganizacijski obliki, če zakon določa, da je nad pravno osebo,
+organizirano v tej pravnoorganizacijski obliki, dovoljeno voditi postopek
+prisilne poravnave.
136. člen
(namen postopka prisilne poravnave)
Postopek prisilne poravnave se vodi za
@@ -5067,9 +5163,9 @@ oziroma rentabilnega dela tega podjema.
137. člen
(razkritje finančnega položaja in
poslovanja dolžnika)
-Dolžnik mora upnikom v postopku prisilne
-poravnave razkriti svoj finančni položaj in poslovanje ter jim dati vse
-informacije, potrebne za presojo:
+(1) Dolžnik mora upnikom v postopku
+prisilne poravnave razkriti svoj finančni položaj in poslovanje ter jim dati
+vse informacije, potrebne za presojo:
1.
ali je dolžnik insolventen,
2.
@@ -5080,6 +5176,20 @@ postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne
poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila
njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
+(2) Dolžnik mora vsakemu upniku, ki to
+zahteva, v osmih dneh od prejema njegove zahteve dati informacije in mu
+omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki je potrebna za preveritev pravilnosti
+poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ali načrta finančnega
+prestrukturiranja oziroma ki je potrebna za odločitev o glasovanju o prisilni
+poravnavi. Dolžnik lahko odkloni posredovanje informacij ali vpogled v
+dokumentacijo, če ta predstavlja poslovno skrivnost ali če izkaže, da bo upnik
+pridobljene informacije uporabil v nasprotju z namenom, zaradi katerega se
+zahtevajo. Če dolžnik upniku odkloni posredovanje informacij ali vpogled v
+dokumentacijo ali mu ne omogoči posredovanja informacij ali vpogleda v
+dokumentacijo v osmih dneh, lahko upnik zahteva, da o tem odloči sodišče. Če
+upnik zahteva informacije ali vpogled v dokumentacijo, ki je poslovna
+skrivnost, lahko sodišče omogoči razkritje poslovnih skrivnosti v skladu z
+določili zakona, ki ureja pravdni postopek, o varstvu poslovnih skrivnosti.
138. člen
(vpisi v register v zvezi s postopkom
prisilne poravnave)
@@ -5198,9 +5308,9 @@ presečnega dne bilance stanja iz 1. točke tega odstavka,
pojasnila k računovodskim izkazom iz 1. točke
tega odstavka,
3.
-seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je
-razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za
-vsakega od njih vključuje:
+seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen
+po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega od njih
+vključuje:
-
identifikacijske podatke o upniku,
-
@@ -5208,8 +5318,8 @@ skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na
bilančni presečni dan bilance stanja iz 1. točke tega odstavka, in
-
opis okoliščin za imenovanje za člana upniškega
-odbora iz 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena tega zakona, če za upnika
-taka ovira obstaja,
+odbora iz 1. do 5. in 8. točke drugega odstavka 78. člena tega zakona, če za upnika taka
+ovira obstaja,
4.
če obstajajo podrejene terjatve upnikov do
dolžnika, tudi seznam teh terjatev s podatki iz prve in druge alineje 3. točke tega odstavka,
@@ -5222,8 +5332,8 @@ druge alineje 3. točke tega odstavka,
-
pravni temelj pridobitve ločitvene pravice,
-
-opis premoženja, ki je predmet ločitvene
-pravice, in
+opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice,
+in
-
ocenjeno vrednost premoženja, ki je predmet
ločitvene pravice (v nadaljnjem besedilu: vrednost zavarovanja),
@@ -5303,8 +5413,8 @@ določenih v 143. členu tega zakona, uporabljajo tudi pravila, določena v
(4) S predlogom prisilne poravnave iz
prvega odstavka tega člena mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enako število
delnic ali enak nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro terjatve,
-prenesene kot stvarni vložek, če ni v petem ali šestem odstavku tega člena
-drugače določeno.
+prenesene kot stvarni vložek, če ni v petem ali šestem odstavku tega člena drugače
+določeno.
(5) Če da dolžnik ponudbo iz 2. točke
prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev,
jim lahko ponudi večje število delnic ali večji nominalni znesek osnovnega
@@ -5370,10 +5480,10 @@ izkazana v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega
zakona, večja od likvidacijske vrednosti sredstev iz 7. točke prvega odstavka
142. člena tega zakona.
(9) Če v primeru iz 1. točke osmega
-odstavka tega člena s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala po 1. točki
-tretjega odstavka 199.d člena tega zakona ni mogoče pokriti celotne nepokrite
-izgube, ponudba iz 2. točke prvega odstavka tega člena upnikom, ki so imetniki
-podrejenih terjatev, ni dovoljena.
+odstavka tega člena s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala po 1.
+točki tretjega odstavka 199.d člena tega zakona ni mogoče pokriti celotne
+nepokrite izgube, ponudba iz 2. točke prvega odstavka tega člena upnikom, ki so
+imetniki podrejenih terjatev, ni dovoljena.
145. člen
(načrt finančnega prestrukturiranja)
(1) Načrt finančnega prestrukturiranja mora
@@ -5429,8 +5539,8 @@ uvod, v katerem je naveden načrt finančnega
prestrukturiranja, ki ga obravnava poročilo,
2.
opis namena in
-obsega pregleda, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih načel in standardov
-ocenjevanja vrednosti podjetja je bil opravljen pregled,
+obsega pregleda, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih načel in
+standardov ocenjevanja vrednosti podjetja je bil opravljen pregled,
3.
mnenje
pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem mora biti jasno
@@ -5604,8 +5714,8 @@ najemati posojil ali kreditov,
3.
dajati poroštev in avalov ali
4.
-opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica
-je neenakopravno obravnavanje upnikov ali onemogočanje izvedbe
+opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih
+posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov ali onemogočanje izvedbe
finančnega prestrukturiranja.
(3) Po začetku postopka prisilne poravnave
lahko dolžnik poleg poslov iz prvega odstavka tega člena, če dobi soglasje
@@ -5704,9 +5814,8 @@ poravnave v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, velja, in nasprotni doka
ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
(6) Če sodišče v postopku prisilne
poravnave izda sklep o začetku stečajnega postopka po četrtem odstavku 147.
-člena, drugem odstavku 149. člena, 156. členu, tretjem odstavku 179. člena,
-četrtem odstavku 192. člena, drugem odstavku 198. člena ali prvem odstavku 208.
-člena tega zakona, velja, da je s tem sklepom odločilo tudi o upnikovem
+člena, drugem odstavku 149. člena, 156. členu, tretjem odstavku 179. člena, šestem odstavku 192. člena, drugem odstavku 198. člena ali prvem odstavku
+208. člena tega zakona, velja, da je s tem sklepom odločilo tudi o upnikovem
predlogu iz prvega odstavka tega člena.
(7) Če je prisilna poravnava pravnomočno
potrjena, sodišče zavrže upnikov predlog iz prvega odstavka tega člena.
@@ -5736,9 +5845,10 @@ odstavka 141. člena tega zakona in
če je vsebina teh prilog v skladu s 142. do
146. členom tega zakona.
(3) Sodišče mora s sklepom o začetku
-postopka prisilne poravnave naložiti predlagatelju, da založi predujem za kritje
-stroškov postopka prisilne poravnave, in določiti rok za plačilo predujma, ki
-ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni od prejema sklepa.
+postopka prisilne poravnave naložiti predlagatelju, da založi predujem za
+kritje stroškov postopka prisilne poravnave, in določiti rok za plačilo
+predujma, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni od prejema
+sklepa.
(4) Izrek sklepa o začetku postopka
prisilne poravnave mora vsebovati:
1.
@@ -5842,8 +5952,8 @@ sklepa o prisilni izterjavi, tudi če do takrat, ko so izpolnjeni pogoji za
izvršitev tega plačila, določeni v ZIZ ali zakonu, ki ureja davčni postopek, še
ni prejel sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o prekinitvi postopka
izvršbe po prvem odstavku 132. člena tega zakona.
-(5) Prepoved iz četrtega odstavka tega
-člena ne velja za plačila, katerih izvršitve takrat, ko je izvajalec plačilnega
+(5) Prepoved iz četrtega odstavka tega člena
+ne velja za plačila, katerih izvršitve takrat, ko je izvajalec plačilnega
prometa prejel obvestilo upravitelja o začetku postopka prisilne poravnave, po pravilih,
določenih z zakonom, ki ureja plačilne storitve ni več mogoče preklicati.
(6) Prepoved iz četrtega odstavka tega
@@ -5855,9 +5965,9 @@ računa)
(1) Če insolventni dolžnik ne more
razpolagati z dobroimetjem na svojem transakcijskem računu po pravilih,
določenih z zakonom, ki ureja plačilne storitve in zaradi tega ne more založiti
-predujma v skladu s tretjim odstavkom 153. člena tega zakona, sodišče na
-predlog insolventnega dolžnika izvajalcu plačilnega prometa s sklepom naloži,
-da izvrši nalog insolventnega dolžnika za plačilo predujma.
+predujma v skladu s tretjim odstavkom 153. člena tega zakona, sodišče na predlog
+insolventnega dolžnika izvajalcu plačilnega prometa s sklepom naloži, da izvrši
+nalog insolventnega dolžnika za plačilo predujma.
(2) Ne glede na pravila, določena z
zakonom, ki ureja plačilne storitve, mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti
nalog insolventnega dolžnika v skladu s sklepom sodišča iz prvega odstavka tega
@@ -5923,9 +6033,9 @@ določena v dogovoru o izravnavi.
insolventnega dolžnika na podlagi kvalificirane finančne pogodbe, za katero se
uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, ne nastanejo pravne
posledice, določene v 161. do 164. členu tega zakona.
-(3) Za kvalificirano finančno pogodbo, za katero
-se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, se ne uporabljajo
-pravila iz pododdelka 4.3.3. tega zakona.
+(3) Za kvalificirano finančno pogodbo, za
+katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, se ne
+uporabljajo pravila iz pododdelka 4.3.3. tega zakona.
(4) Če po izravnavi medsebojnih pravic in
obveznosti v skladu s pravili, določenimi v dogovoru o izravnavi, nastane neto
denarna terjatev druge pogodbene stranke do insolventnega dolžnika, za to
@@ -6065,13 +6175,18 @@ odstotkov,
če je stopnja verjetnosti, da bodo upnikom s
potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši
pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni
-postopek, nižja od 50 odstotkov ali
+postopek, nižja od 50 odstotkov,
5.
če insolventni dolžnik ravna v nasprotju s 151.
členom, 151.a členom ali pododdelkom 4.4.1 tega zakona ali če za več kot 15 dni
-zamudi s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov
-in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s
-plačilom plač delavcem.
+zamudi s plačilom plač delavcem ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih
+mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,
+ali
+6.
+če je dolžnik v poročilu o finančnem položaju
+in poslovanju podal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke ali če upniku
+ne omogoči vpogleda v dokumentacijo dolžnika v skladu z drugim odstavkom
+137. člena tega zakona.
173. člen
(roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne
poravnave)
@@ -6100,8 +6215,8 @@ tega zakona, mora vlagatelj ugovora v 15 dneh po objavi spremembe načrta
finančnega prestrukturiranja izjaviti, da vztraja pri ugovoru, sicer velja, da
je ugovor umaknil.
175. člen
-(postopek z ugovorom proti vodenju postopka
-prisilne poravnave)
+(postopek z ugovorom proti vodenju
+postopka prisilne poravnave)
(1) Če je ugovor proti vodenju postopka
prisilne poravnave vložen po poteku roka iz 173. ali 174. člena tega zakona, ga
sodišče zavrže.
@@ -6152,6 +6267,14 @@ narok v njegovi odsotnosti.
(5) Na naroku za obravnavo ugovora proti
vodenju postopka prisilne poravnave sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se
uveljavlja z ugovorom, in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja.
+(6) Če je za presojo razlogov za ugovor
+proti vodenju postopka prisilne poravnave iz 172. člena tega zakona
+potreben dokaz z izvedencem, sodišče imenuje izvedenca ustrezne stroke, razen
+za presojo ugovornih razlogov iz 3. in 4. točke 172. člena tega zakona,
+glede katerih mora sodišče imenovati pooblaščenega ocenjevalca vrednosti
+podjetja iz prvega odstavka 25. člena tega zakona. Če ugovor vloži
+upravitelj, sodišče pozove upnike, da v določenem roku založijo predujem za izvedenca.
+Če predujem ni založen, sodišče ugovor zavrne.
178. člen
(rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka
prisilne poravnave)
@@ -6176,11 +6299,14 @@ dolžnikov predlog za prisilno poravnavo.
prvega odstavka tega člena ne sme vložiti novega predloga za začetek postopka
prisilne poravnave.
(3) Če se z ugovorom uveljavlja razlog iz
-2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena tega zakona in sodišče presodi, da ta razlog
-obstaja, ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega
-postopka.
+2., 3., 4., 5. ali 6. točke 172.
+člena tega zakona in sodišče presodi, da ta razlog obstaja, ustavi postopek
+prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.
(4) Če sodišče presodi, da razlog, ki se
uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, zavrne ugovor.
+(5) Če sodišče o ugovoru upnika odloči po
+tretjem odstavku tega člena, se stroški upnika v zvezi z ugovorom plačajo v
+skladu z drugim odstavkom 289. člena tega zakona.
Pododdelek 4.4.3: Sprememba načrta
finančnega prestrukturiranja
180. člen
@@ -6321,8 +6447,8 @@ odstavka 182. člena tega zakona ali
prestrukturiranja ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o
dopolnitvi.
(4) Sodišče zavrne zahtevo za dovolitev
-spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, če je vsebina te spremembe v
-nasprotju s prvim odstavkom 180. člena tega zakona.
+spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, če je vsebina te spremembe v nasprotju
+s prvim odstavkom 180. člena tega zakona.
(5) Sodišče mora odločiti o zahtevi za
dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja v osmih dneh.
(6) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
@@ -6396,9 +6522,9 @@ vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, in
poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala,
če se v skladu s 199.d členom tega zakona izvede hkrati s povečanjem osnovnega
kapitala iz 1. točke tega odstavka.
-(2) Pododdelek 4.4.4 tega zakona se uporablja
-za spremembo osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja,
-če:
+(2) Pododdelek 4.4.4 tega zakona se
+uporablja za spremembo osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega
+prestrukturiranja, če:
1.
je bil nad insolventnim dolžnikom, ki je
organiziran kot delniška družba, začet postopek prisilne poravnave in
@@ -6426,8 +6552,8 @@ omejeno odgovornostjo)
insolventnem dolžniku, ki je organiziran kot delniška družba, se smiselno
uporabljajo tudi za insolventnega dolžnika, ki je organiziran kot družba z
omejeno odgovornostjo.
-(2) Pri smiselni uporabi pravil iz prvega
-odstavka tega člena se namesto:
+(2) Pri smiselni uporabi pravil iz prvega odstavka
+tega člena se namesto:
1.
pojmov »število delnic« in »nominalni ali
pripadajoči znesek delnice« uporablja pojem »nominalni znesek osnovnega
@@ -6435,8 +6561,8 @@ vložka«,
2.
pojma »statut« uporablja pojem »družbena pogodba«.
188. člen
-(uporaba pravil ZGD-1 o spremembi
-osnovnega kapitala)
+(uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega
+kapitala)
(1) Za spremembo osnovnega kapitala
insolventnega dolžnika zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja se
uporabljajo pravila ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala delniške družbe ali
@@ -6501,8 +6627,8 @@ prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki podrejenih
terjatev: tudi podrejene terjatve upnikov, navedene v seznamu iz 4. točke
prvega odstavka 142. člena tega zakona,
-
-če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega
-odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih
+če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke
+prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih
terjatev: tudi zavarovane terjatve upnikov, navedene v seznamu iz 5. točke
prvega odstavka 142. člena tega zakona,
3.
@@ -6554,8 +6680,6 @@ poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.
192. člen
(rok za sprejetje sklepa o spremembi
osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)
-(poseg odločbe US
-o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Pravila, določena v tem členu, se
uporabljajo, če je alternativna ponudba iz prvega odstavka 144. člena tega
zakona ali ponudba iz drugega odstavka 144. člena tega zakona vključena v načrt
@@ -6574,7 +6698,15 @@ kateri je bil sprejet ta sklep, in
2.
poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic z
vsebino iz 193. člena tega zakona.
-(4) Sodišče ustavi
+(4) Če sodišče do poteka roka iz drugega
+odstavka tega člena ne prejme obvestila insolventnega dolžnika iz tretjega
+odstavka tega člena ali če temu obvestilu niso priložene listine iz 1. in 2.
+točke tretjega odstavka tega člena, sodišče dolžniku naloži, da v treh delovnih
+dneh predloži obvestilo in listine iz tretjega odstavka tega člena.
+(5) Sodišče mora sklep iz četrtega odstavka
+tega člena izdati v osmih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena in
+o sklepu obvestiti upniški odbor.
+(6) Sodišče ustavi
postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka:
1.
če:
@@ -6584,24 +6716,23 @@ drugega odstavka tega člena ne sprejme sklepa o spremembi osnovnega kapitala
zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu
finančnega prestrukturiranja in skladno s 191. členom tega zakona, ali
-
-insolventni dolžnik v treh delovnih dneh po
-sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega
-prestrukturiranja sodišču ne predloži listin iz tretjega odstavka tega člena in
+insolventni dolžnik tudi v roku iz četrtega
+odstavka tega člena ne predloži obvestila in listin iz tretjega odstavka tega
+člena in
2.
če:
-
-niti upniški odbor v roku iz 2. točke četrtega
-odstavka 199.b člena tega zakona ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega
-kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka
-199.b člena tega zakona,
+niti upniški odbor v roku iz četrtega odstavka
+199.b člena tega zakona ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega kapitala
+insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka 199.b
+člena tega zakona,
-
niti ločitveni upniki v roku iz prvega stavka
petega odstavka 199.b člena tega zakona ne sprejmejo sklepa o povečanju
osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz petega
odstavka 199.b člena tega zakona.
-(5) Sodišče mora v treh delovnih dneh po
-nastanku okoliščin iz 1. točke četrtega odstavka tega člena o teh okoliščinah
-obvestiti upniški odbor.
+(7) Sodišče mora v
+treh delovnih dneh po nastanku okoliščin iz 1. točke šestega odstavka tega člena o teh okoliščinah obvestiti upniški odbor.
193. člen
(poziv upnikom za vpis in vplačilo novih
delnic)
@@ -6636,7 +6767,7 @@ in vplačilo novih delnic:
če je poziv priložen zahtevi za spremembo
načrta finančnega prestrukturiranja: v roku iz 185. člena tega zakona,
2.
-če je poziv priložen obvestilu iz tretjega
+če je poziv priložen obvestilu iz tretjega ali četrtega
odstavka 192. člena tega zakona: v treh delovnih dneh po prejemu tega
obvestila.
195. člen
@@ -6669,8 +6800,7 @@ zavarovane ali podrejene, in
prisilne poravnave: tudi upnikovo izjavo, da glasuje za prisilno poravnavo.
(2) Če so predmet stvarnega vložka upnika
poleg njegovih navadnih terjatev tudi zavarovane ali podrejene terjatve, mora
-za vsako vrsto teh terjatev dati posebno izjavo o vpisu in vplačilu novih
-delnic.
+za vsako vrsto teh terjatev dati posebno izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic.
(3) Upnikova izjava, ki ni v skladu s prvim
odstavkom tega člena, nima pravnega učinka vpisa in vplačila novih delnic.
(4) Če je predmet stvarnega vložka upnika
@@ -6706,11 +6836,11 @@ prijavil v postopku prisilne poravnave.
197. člen
(poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu
novih delnic)
-(1) Upravitelj mora sodišču in insolventnemu
-dolžniku predložiti poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic (v nadaljnjem
-besedilu: poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic) hkrati s
-svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave iz 206.
-člena tega zakona.
+(1) Upravitelj mora sodišču in
+insolventnemu dolžniku predložiti poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic (v
+nadaljnjem besedilu: poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)
+hkrati s svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave iz
+206. člena tega zakona.
(2) Poročilo upravitelja o vpisu in
vplačilu novih delnic mora vsebovati:
1.
@@ -6796,9 +6926,9 @@ drugega odstavka tega člena ne vloži predloga za vpis spremembe osnovnega
kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in s tem povezane
spremembe statuta v sodni register, lahko tak predlog vloži vsak upnik, ki je
vpisal in vplačal nove delnice.
-(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena
-izdela čistopis statuta družbe notar ob upoštevanju sprememb, ki izhajajo iz
-listin iz tretjega odstavka tega člena.
+(5) V primeru iz četrtega odstavka tega
+člena izdela čistopis statuta družbe notar ob upoštevanju sprememb, ki izhajajo
+iz listin iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Insolventni dolžnik mora v 15 dneh po
vpisu spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja
in s tem povezane spremembe statuta v sodni register v skladu z ZNVP vložiti:
@@ -6808,16 +6938,16 @@ povečanja osnovnega kapitala in
2.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega
člena tudi nalog za izbris razveljavljenih delnic.
-(7) Če insolventni dolžnik v roku iz
-šestega odstavka tega člena ne vloži naloga v skladu z ZNVP, lahko tak nalog
-vloži vsak upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice.
+(7) Če insolventni dolžnik v roku iz šestega
+odstavka tega člena ne vloži naloga v skladu z ZNVP, lahko tak nalog vloži vsak
+upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice.
199.a člen
(posebna pravila o povečanju osnovnega
kapitala
z novimi denarnimi vložki)
-(1) Pravila, določena v tem členu, se
-uporabljajo tudi, če ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 186. člena
-tega zakona.
+(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo
+tudi, če ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 186. člena tega
+zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek 333. člena
ZGD-1 lahko v petih mesecih po začetku postopka
prisilne poravnave sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika
@@ -6895,10 +7025,9 @@ novih delnic upravičenci do vpisa delnic niso vpisali in vplačali najmanjšega
(9) Za postopek spremembe osnovnega
kapitala iz drugega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo:
1.
-prvi do tretji odstavek 192. člena, 193. člen,
-194. člen, 1. do 3. točka prvega odstavka 195. člena, prvi odstavek in 1. točka
-drugega odstavka 196. člena, 197. člen, drugi odstavek 198. člen in 199. člen
-tega zakona,
+prvi do peti odstavek 192. člena, 193. člen, 194. člen, 1. do 3. točka prvega
+odstavka 195. člena, prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 196. člena,
+197. člen, drugi odstavek 198. člen in 199. člen tega zakona,
2.
če je upravičenec do vpisa upnik tudi: šesti
odstavek 195. člena in 2. točka drugega odstavka 196. člena tega zakona.
@@ -6919,9 +7048,9 @@ finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel
povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in niti poslovodstvo
insolventnega dolžnika niti upniški odbor v petih
mesecih po začetku postopka prisilne poravnave ne sprejme sklepa iz drugega
-odstavka tega člena ali v roku iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona
-sodišču ne predloži listin iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona, sodišče
-ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.
+odstavka tega člena ali v roku iz četrtega odstavka
+192. člena tega zakona sodišču ne predloži obvestila in listin iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona, sodišče ustavi
+postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.
(12) Upravitelj mora v treh delovnih dneh
po dnevu, ko ga sodišče obvesti, da je pravnomočno odločeno o ustavitvi
postopka prisilne poravnave, zavrnitvi predloga za prisilno poravnavo ali
@@ -6946,9 +7075,9 @@ ZGD-1 lahko po začetku postopka prisilne poravnave sklep o povečanju osnovnega
kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so
terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, sprejme upniški odbor.
(3) S sklepom iz drugega odstavka tega
-člena mora biti dana tudi možnost kot stvarni vložek vložiti zavarovano
-terjatev po razmerju enota terjatve za eno delnico, ki je za 25 odstotkov
-ugodnejše od razmerja za navadne terjatve.
+člena mora biti dana tudi možnost kot stvarni vložek vložiti zavarovano terjatev
+po razmerju enota terjatve za eno delnico, ki je za 25 odstotkov ugodnejše od
+razmerja za navadne terjatve.
(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena mora upniški odbor sprejeti v
petih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave.
(5) Če upniški odbor v roku iz četrtega
@@ -6963,10 +7092,11 @@ ZGD-1 mora v primeru iz drugega odstavka 199.d člena tega zakona upniški odbor
s sklepom iz drugega odstavka tega člena ali ločitveni upniki s sklepom iz
petega odstavka tega člena odločiti tudi o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega
kapitala.
-(7) Za postopek spremembe osnovnega
-kapitala iz drugega, petega in šestega odstavka tega člena se smiselno
-uporabljajo 190. člen, 191. člen, tretji odstavek 192. člena in 193. do 199.
-člen tega zakona.
+(7) Za postopek spremembe osnovnega kapitala
+iz drugega, petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 190.
+člen, 191. člen, tretji do
+peti odstavek 192. člena in 193. do 199. člen tega
+zakona.
(8) Pri smiselni uporabi pravil iz sedmega
odstavka tega člena se besedilo »insolventni dolžnik« ali »skupščina
insolventnega dolžnika« nadomesti z besedilom »upniški odbor« oziroma
@@ -7053,18 +7183,19 @@ dolžnika v roku iz devetega odstavka tega člena ne objavita sklica skupščine
lahko skupščino skliče vsak vplačnik novih delnic.
(11) Ne glede na drugi odstavek tega člena
vplačnik novih delnic nima pravice zahtevati, da ga sodišče pooblasti za
-vodenje poslov insolventnega dolžnika, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika
-položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.
+vodenje poslov insolventnega dolžnika, če ima v razmerju do insolventnega
+dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane
+osebe.
199.d člen
(posebna pravila za poenostavljeno
zmanjšanje osnovnega kapitala)
(1) Pravila, določena v tem členu se
uporabljajo:
1.
-če je insolventni dolžnik sprejel sklep o povečanju
-osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz tretjega
-odstavka 186. člena tega zakona ali z novimi stvarnimi vložki iz prvega
-odstavka 191. člena tega zakona ali
+če je insolventni dolžnik sprejel sklep o
+povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki
+iz tretjega odstavka 186. člena tega zakona ali z novimi stvarnimi vložki iz
+prvega odstavka 191. člena tega zakona ali
2.
če je poslovodstvo insolventnega dolžnika ali
upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega
@@ -7078,16 +7209,16 @@ odstavka 199.b člena tega zakona ali
če so ločitveni upniki sprejeli sklep o
povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki
iz petega odstavka 199.b člena tega zakona.
-(2) Sklep iz prvega odstavka tega člena mora
-vsebovati tudi odločitev, da se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala izvede
-poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala v naslednjih primerih:
+(2) Sklep iz prvega odstavka tega člena
+mora vsebovati tudi odločitev, da se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala
+izvede poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala v naslednjih primerih:
1.
če dolžnik v računovodskih izkazih iz 1. točke
prvega odstavka 142. člena tega zakona izkazuje preneseno čisto izgubo oziroma
čisto izgubo poslovnega obdobja (v nadaljnjem besedilu: nepokrita izguba) in če
morebitni preneseni čisti dobiček oziroma čisti dobiček poslovnega obdobja (v
-nadaljnjem besedilu: morebitni čisti dobiček) in rezerve, ki jih je po 64. členu
-ZGD-1 dovoljeno uporabiti za pokrivanje izgube, izkazane v teh izkazih (v
+nadaljnjem besedilu: morebitni čisti dobiček) in rezerve, ki jih je po 64.
+členu ZGD-1 dovoljeno uporabiti za pokrivanje izgube, izkazane v teh izkazih (v
nadaljnjem besedilu: razpoložljive rezerve), ne zadoščajo za pokritje celotne
nepokrite izgube, oziroma
2.
@@ -7148,19 +7279,24 @@ zakona, in
prednostne terjatve.
(4) Upnik nima pravice glasovati o prisilni
poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe
-po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.
-(5) Ne glede na 1. točko tretjega odstavka
-tega člena ima upnik pravico glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane
-terjatve, če je z dolžnikom sklenil dogovor, po katerem se dospelost te
-terjatve odloži v skladu s potrebami izvedbe načrta finančnega
-prestrukturiranja dolžnika. Dogovor je lahko sklenjen pod odložnim pogojem, da
-bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena, in pod razveznim pogojem, ki se
-uresniči, če je potrjena prisilna poravnava pozneje razveljavljena.
-(6) Upnik uveljavi glasovalno pravico glede
-terjatve iz petega odstavka tega člena tako, da glasovnici o glasovanju o sprejetju
+po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.
+(5) V primeru odstopa terjatve po začetku
+postopka prisilne poravnave novi upnik nima pravice glasovati o prisilni
+poravnavi, če je ob začetku postopka prisilne poravnave glede prejšnjega upnika
+obstajala omejitev iz četrtega odstavka tega člena.
+(6) Ne glede na 1.
+točko tretjega odstavka tega člena ima upnik pravico glasovati o prisilni
+poravnavi glede zavarovane terjatve, če je z dolžnikom sklenil dogovor, po
+katerem se dospelost te terjatve odloži v skladu s potrebami izvedbe načrta
+finančnega prestrukturiranja dolžnika. Dogovor je lahko sklenjen pod odložnim
+pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena, in pod razveznim
+pogojem, ki se uresniči, če je potrjena prisilna poravnava pozneje
+razveljavljena.
+(7) Upnik uveljavi
+glasovalno pravico glede terjatve iz šestega odstavka tega člena tako, da glasovnici o glasovanju o sprejetju
prisilne poravnave priloži:
1.
-dogovor iz petega odstavka tega člena in
+dogovor iz šestega odstavka tega člena in
2.
poročilo pooblaščenega ocenjevalca podjetij, s
pozitivnim mnenjem, da je odložitev dospelosti zavarovane terjatve v skladu s
@@ -7198,8 +7334,8 @@ insolventnega dolžnika:
-
če je predmet prenosa navadna terjatev: 4,
3.
-pri zavarovani terjatvi iz petega odstavka 200.
-člena tega zakona: 0,75,
+pri zavarovani terjatvi iz šestega odstavka 200. člena tega zakona:
+0,75,
4.
pri navadni terjatvi, povezani z odložnim
pogojem: 0,5,
@@ -7252,8 +7388,9 @@ z drugim odstavkom 192. člena tega zakona sprejela sklep o spremembi osnovnega
kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ali
-
če je poslovodstvo insolventnega dolžnika ali
-upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika
-z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona ali
+upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega
+dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona
+ali
-
če je upniški odbor sprejel sklep o povečanju
osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega
@@ -7271,8 +7408,8 @@ hkrati z objavo sklepa o preizkusu terjatev po 2. točki četrtega odstavka 69.
204. člen
(glasovnica o glasovanju o sprejetju
prisilne poravnave)
-Glasovnica o glasovanju o sprejetju
-prisilne poravnave mora vsebovati:
+Glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne
+poravnave mora vsebovati:
1.
identifikacijske podatke o upniku,
2.
@@ -7388,7 +7525,8 @@ upravitelja o izidu prisilne poravnave.
209. člen
(sklep o potrditvi prisilne poravnave)
(1) Sodišče izda sklep, s katerim potrdi
-prisilno poravnavo (v nadaljnjem besedilu: sklep o potrditvi prisilne poravnave):
+prisilno poravnavo (v nadaljnjem besedilu: sklep o potrditvi prisilne
+poravnave):
1.
če je dosežena večina, potrebna za sprejetje
prisilne poravnave,
@@ -7406,9 +7544,9 @@ podjetij dal mnenje s pridržkom iz petega odstavka 146. člena tega zakona,
tudi: če je izdalo sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni dodatni pogoji za
uspešno finančno prestrukturiranje iz šestega odstavka 185.a člena tega zakona.
(2) Sodišče mora sklep o potrditvi prisilne
-poravnave izdati in objaviti v treh delovnih dneh po prejemu poročila upravitelja
-o izidu prisilne poravnave, če ni v tretjem do šestem odstavku tega člena
-drugače določeno.
+poravnave izdati in objaviti v treh delovnih dneh po prejemu poročila
+upravitelja o izidu prisilne poravnave, če ni v tretjem do šestem odstavku tega
+člena drugače določeno.
(3) Če je proti sklepu, s katerim je
sodišče zavrglo ali zavrnilo ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave,
vložena pritožba, o kateri do poteka roka iz drugega odstavka tega člena še ni
@@ -7433,8 +7571,7 @@ odloči o potrditvi prisilne poravnave,
odstavku 179. člena tega zakona: ne odloči o izidu glasovanja o sprejetju
prisilne poravnave.
210. člen
-(vsebina sklepa o potrditvi prisilne
-poravnave)
+(vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)
(1) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne
poravnave:
1.
@@ -7447,9 +7584,9 @@ delež plačila terjatev upnikov,
-
roke za njihovo plačilo in
-
-obrestno mero, po kateri se obrestujejo
-terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka
-roka za njihovo plačilo,
+obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve
+upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za
+njihovo plačilo,
3.
odloči, katere terjatve so ugotovljene v
postopku prisilne poravnave, in
@@ -7486,8 +7623,8 @@ spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v
skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona.
(2) Če je dosežena večina, potrebna za
sprejetje prisilne poravnave, mora upravitelj pripraviti seznam terjatev,
-ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, in ga predložiti sodišču hkrati s
-svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.
+ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, in ga predložiti sodišču hkrati s svojim
+poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.
(3) Seznam terjatev, ugotovljenih v
postopku prisilne poravnave, mora upravitelj pripraviti na podlagi:
1.
@@ -7578,8 +7715,8 @@ drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ:
zneska navadne terjatve iz četrtega odstavka
212. člena tega zakona:
-
-v višjem deležu od deleža, določenega v
-potrjeni prisilni poravnavi, in
+v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni
+prisilni poravnavi, in
-
pred potekom rokov za plačilo, določenih v
potrjeni prisilni poravnavi, ter
@@ -7642,9 +7779,9 @@ postopkov)
izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona, na
podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave in:
1.
-če je bila izvršba dovoljena na podlagi
-izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in upnik v
-tem postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene
+če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega
+naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in upnik v tem
+postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene
pravice, utesni izvršbo in opravi samo prisilno izterjavo
terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni
poravnavi,
@@ -7716,8 +7853,8 @@ potrjeno prisilno poravnavo, če je bila sprejeta na goljufiv način.
zahtevka iz tretjega odstavka tega člena je treba vložiti v dveh letih po
pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
220. člen
-(odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne
-poravnave)
+(odločanje o razveljavitvi potrjene
+prisilne poravnave)
(1) O tožbi iz 219. člena tega zakona je
pristojno odločati sodišče, ki je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave.
(2) S sklepom, s katerim sodišče razveljavi
@@ -7738,297 +7875,72 @@ zakona proti insolventnemu dolžniku.
(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena ne
učinkuje za obveznosti poroka iz drugega odstavka 210. člena tega zakona.
221. člen
-(delno izpobijanje potrjene prisilne
-poravnave)
+(delno izpobijanje potrjene prisilne poravnave)
Če lahko insolventni dolžnik plača terjatve
upnikov, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, v večjem deležu od
deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, se smiselno uporabljajo prvi
in drugi odstavek 219. člena in 220. člen tega zakona.
-Oddelek 4.7: Postopek poenostavljene
-prisilne poravnave
+Oddelek 4.7: Posebna
+pravila postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo
221.a člen
-(dolžnik v postopku poenostavljene
-prisilne poravnave)
-Postopek poenostavljene prisilne poravnave
-je dovoljeno voditi:
-1.
-nad gospodarsko družbo, ki se po drugem
-odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe, in
-2.
-nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve in
-druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1 ali merilom iz prve in druge alineje tretjega odstavka 55. člena
-ZGD-1.
+(uporaba posebnih pravil za postopek
+prisilne poravnave za malo gospodarstvo)
+Postopek prisilne poravnave za malo
+gospodarstvo je dovoljeno voditi:
+1.
+nad gospodarsko družbo, ki izpolnjuje vsa tri
+merila, ki jih ZGD-1 določa za uvrščanje v skupino mikro družb, in če vrednost
+aktive v zadnjih dveh letih ni presegla 700.000 eurov ter višina vseh
+njenih obveznosti ne presega 700.000 eurov, in
+2.
+nad podjetnikom, ki izpolnjuje merila, ki jih
+ZGD-1 določa za uvrstitev v skupino mikro družb glede števila delavcev in
+prihodkov od prodaje, ter višina vseh njegovih obveznosti ne presega 700.000
+eurov.
221.b člen
-(uporaba pravil o prisilni poravnavi)
-(1) V postopku poenostavljene prisilne
-poravnave se ne uporabljajo:
--
-oddelek 3.4,
--
-oddelek 3.5, in
--
-oddelek 3.6 tega zakona.
-(2) Če ni v oddelku 4.7 drugače določeno,
-se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo:
--
-prvi odstavek 132. člena,
--
-133. do 138. člen,
--
-139. člen,
--
-140. člen,
--
-prvi odstavek, 1., 3. in 5. točka drugega
-odstavka in 1. točka petega odstavka 141. člena,
--
-prvi in drugi odstavek 142. člena,
--
-143. člen,
--
-145. člen, razen 3. točke prvega
-odstavka,
--
-prvi do tretji odstavek 147. člena,
--
-prvi in drugi odstavek 151. člena,
--
-prvi in drugi odstavek, 1. in 2. točka četrtega
-odstavka ter peti in šesti odstavek 153. člena,
--
-154. člen,
--
-prvi odstavek, 1., 2., 3. in 5. točka drugega
-odstavka in tretji odstavek 155. člena,
--
-157. člen,
--
-160. do 164.a člen,
--
-tretji in četrti odstavek 200. člena,
--
-1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena,
--
-212. do 218. člen in
--
-219. do 221. člen tega zakona.
-(3) Za obveznosti poslovodstva dolžnika
-glede poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporablja pododdelek 2.2.2
-tega zakona.
-(4) V postopku poenostavljene prisilne
-poravnave se 212. do 218. člen tega zakona smiselno uporabljajo tako, da
-poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v
-posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
-(5) Poleg terjatev iz 213. člena tega
-zakona poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje tudi na terjatve za
-plačilo davkov, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek.
+(posebna pravila v postopku prisilne
+poravnave za malo gospodarstvo)
+(1) Predlogu za začetek postopka prisilne
+poravnave za malo gospodarstvo ni treba predložiti poročila revizorja iz
+2. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona in poročila
+pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja iz 4. točke drugega odstavka 141. člena
+tega zakona, za ocenjeno vrednost premoženja iz četrte alineje 5. točke prvega
+odstavka 142. člena tega zakona pa ni potrebno, da jo izdela pooblaščeni
+ocenjevalec vrednosti premoženja iz 1. točke drugega odstavka 25. člena
+tega zakona. Dolžnik mora predlogu priložiti izjavo, da poročilo o finančnem
+položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in
+poslovanje.
+(2) V postopku prisilne poravnave za malo
+gospodarstvo se ne uporabljajo osmi odstavek 144. člena, 181. člen, 2. točka
+tretjega odstavka 182. člena, 2. točka tretjega odstavka 185.a člena,
+199.a člen, 199.b člen, 199.d člen, šesti do enajsti odstavek 221.h člena in
+221.i do 221.l člen tega zakona.
221.c člen
-(procesne ovire za vodenje postopka
-poenostavljene prisilne poravnave)
-Poleg procesnih ovir iz 1. točke prvega
-odstavka in drugega odstavka 140. člena tega zakona, predlog za poenostavljeno
-prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom roka iz sedmega
-odstavka 221.f člena tega zakona.
+(črtan)
221.d člen
-(odločanje o začetku postopka
-poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev)
-(1) Predlogu za začetek postopka
-poenostavljene prisilne poravnave je treba poleg listin iz 1., 3. in 5. točke
-drugega odstavka 141. člena tega zakona priložiti izjavo dolžnika, da poročilo
-iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno
-prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Izjava mora biti sestavljena v
-obliki notarskega zapisa.
-(2) Če predlagatelj v roku iz prvega
-odstavka 147. člena tega zakona predloga za začetek postopka poenostavljene
-prisilne poravnave ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o
-dopolnitvi, sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavrže predlog za
-poenostavljeno prisilno poravnavo, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.
-(3) Sodišče hkrati z objavo sklepa o
-začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave objavi tudi predlog za
-začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave z vsemi prilogami.
-(4) Dolžnik mora v enem mesecu po začetku
-postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni
-seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku,
-višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima
-upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po
-527. členu ZGD-1 ali ožje povezane osebe ter je
-izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave (v nadaljnjem
-besedilu: posodobljeni seznam terjatev) in njegovo izjavo, da posodobljeni
-seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov
-ob začetku postopka prisilne poravnave. Izjava mora biti sestavljena v obliki
-notarskega zapisa.
-(5) Sodišče mora objaviti posodobljeni
-seznam terjatev v treh delovnih dneh po njegovi predložitvi.
-(6) Če dolžnik v roku iz četrtega odstavka
-tega člena sodišču ne predloži posodobljenega seznama terjatev, sodišče zavrne
-poenostavljeno prisilno poravnavo.
-(7) Če vsebina posodobljenega seznama
-terjatev ni v skladu s četrtim odstavkom tega člena ali če ji ni priložen
-notarski zapis izjave iz četrtega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo
-tretji do sedmi odstavek 221.f člena tega zakona.
+(črtan)
221.e člen
-(večina, potrebna za sprejetje
-poenostavljene prisilne poravnave)
-(1) O poenostavljeni prisilni poravnavi ima
-pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenemu
-seznamu terjatev.
-(2) Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
-upnika pri glasovanju o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave je vsota
-zneskov vseh navadnih terjatev upnikov, navedenih v posodobljenemu
-seznamu terjatev.
-(3) Poenostavljena prisilna poravnava je
-sprejeta:
-1.
-če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih
-skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove iz drugega odstavka tega
-člena, in
-2.
-če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica
-vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v posodobljenemu seznamu
-terjatev.
-(4) Upnik lahko za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasuje:
-1.
-bodisi tako, da izreče soglasje s pisno izjavo
-o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave,
-2.
-bodisi tako, da z dolžnikom sklene pogodbo o
-soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.
-(5) Izjava upnika o soglasju za sprejetje
-poenostavljene prisilne poravnave mora vsebovati:
-1.
-podatke o upniku in njegovi terjatvi,
-2.
-vsebino poenostavljene prisilne poravnave, ki
-jo je dolžnik priložil predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave,
-in
-3.
-izjavo upnika, da soglaša, da se njegova
-terjatev zmanjša oziroma odloži njena dospelost v skladu z vsebino
-poenostavljene prisilne poravnave.
-(6) Če je upnik Republika Slovenija, za
-sprejetje poenostavljene prisilne poravnave v njenem imenu glasuje Državno
-pravobranilstvo Republike Slovenije.
-(7) Pogodba o
-soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave mora biti sestavljena v
-obliki notarskega zapisa in mora vsebovati:
-1.
-podatke o upniku in njegovi terjatvi,
-2.
-vsebino poenostavljene prisilne poravnave, ki
-jo je dolžnik priložil predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne
-poravnave,
-3.
-izjavo upnika, da soglaša, da se njegova
-terjatev zmanjša oziroma odloži njena dospelost v skladu z vsebino
-poenostavljene prisilne poravnave, in
-4.
-izjavo dolžnika, da soglaša, da je notarski
-zapis izvršilni naslov za izterjavo njegove obveznosti do upnika v skladu z
-vsebino poenostavljene prisilne poravnave.
-(8) Pogodba o
-soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave učinkuje pod odložnim pogojem,
-da bo poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena.
-(9) Izid glasovanja o sprejetju prisilne
-poravnave mora preveriti notar in o tem sestaviti notarski zapisnik (v
-nadaljnjem besedilu: notarski zapisnik o izidu glasovanja).
-(10) Notarski zapisnik o izidu glasovanja
-mora notar sestaviti na zahtevo dolžnika, ki ji mora dolžnik priložiti vse
-izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave
-oziroma odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene
-prisilne poravnave.
-(11) Notarski zapisnik o izidu glasovanja
-mora notar sestaviti v treh delovnih dneh po prejemu zahteve dolžnika in vseh
-listin, ki ji morajo biti priložene po desetem odstavku tega člena.
-(12) Notarski zapisnik o izidu glasovanja
-mora vsebovati:
-1.
-naslednje podatke iz posodobljenega seznama
-terjatev:
--
-višina osnove za izračun deleža glasovalnih
-pravic iz drugega odstavka tega člena in
--
-število vseh upnikov,
-2.
-seznam vseh upnikov, ki so glasovali za
-sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, in za vsakega od njih:
--
-podatke o upniku,
--
-skupni znesek njegovih terjatev po stanju na
-dan začetka postopka prisilne poravnave,
--
-način glasovanja o poenostavljeni prisilni
-poravnavi,
-3.
-skupni znesek terjatev upnikov, ki so glasovali
-za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, in delež teh terjatev v osnovi
-iz drugega odstavka tega člena,
-4.
-skupno število upnikov, ki so glasovali za
-sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, in deleže števila teh upnikov v
-skupnem številu upnikov.
-(13) Notarskemu zapisniku morajo biti
-priložene listine iz desetega odstavka tega člena.
+(črtan)
221.f člen
-(zahteva za potrditev poenostavljene
-prisilne poravnave)
-(1) Predlagatelj mora v štirih mesecih od
-objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti
-zahtevo za potrditev prisilne poravnave.
-(2) Zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave mora
-priložiti:
-1.
-notarski zapisnik o izidu glasovanja in
-2.
-listine iz desetega odstavka 221.e člena tega
-zakona.
-(3) Če zahtevi za potrditev prisilne poravnave
-niso priložene listine iz drugega odstavka tega člena, sodišče predlagatelju
-naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi predloži ustrezne
-listine.
-(4) Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati
-v osmih dneh po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne
-poravnave.
-(5) Roka za dopolnitev nepopolne zahteve iz
-tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
-(6) Sodišče zavrne predlog za
-poenostavljeno prisilno poravnavo:
-1.
-če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega
-člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ali
-2.
-če predlagatelj v roku iz tretjega odstavka
-tega člena ne dopolni nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne
-poravnave.
-(7) Dolžnik dve leti po izdaji sklepa iz
-šestega odstavka tega člena ali iz šestega odstavka 221.d člena tega
-zakona ne more vložiti novega predloga za začetek postopka
-poenostavljene prisilne poravnave.
+(črtan)
221.g člen
-(sklep o potrditvi poenostavljene prisilne
-poravnave)
-Sodišče izda sklep, s katerim potrdi poenostavljeno
-prisilno poravnavo:
-1.
-če je bila zahteva za potrditev poenostavljene
-prisilne poravnave vložena v roku iz prvega odstavka 221.f člena tega zakona in
-2.
-če je dosežena večina, potrebna za sprejetje
-poenostavljene prisilne poravnave.
+(črtan)
Oddelek 4.8: Posebna pravila za prisilno
-poravnavo nad majhno, srednjo ali veliko družbo
+poravnavo nad kapitalsko
+družbo ali samostojnim podjetnikom
Pododdelek 4.8.1: Skupna posebna pravila
-za prisilno poravnavo nad majhno, srednjo ali veliko družbo
+za prisilno poravnavo nad kapitalsko
+družbo ali samostojnim podjetnikom
221.h člen
(uporaba oddelka 4.8)
-(1) Pravila, določena v oddelku 4.8 tega
-zakona, se uporabljajo za postopek prisilne poravnave nad pravno osebo:
-1.
-ki ima položaj kapitalske družbe in
-2.
-ki se po 55. členu ZGD-1 razvršča med
-majhne, srednje ali velike družbe.
+(1) Pravila,
+določena v oddelku 4.8 tega zakona, se uporabljajo za postopek prisilne
+poravnave nad pravno osebo, ki ima položaj kapitalske družbe, posebna pravila
+iz pododdelkov 4.8.3, 4.8.4 in 4.8.5 tega zakona o ukrepih finančnega prestrukturiranja
+zavarovanih terjatev ter s tem povezana posebna pravila o prijavi in preizkusu
+terjatev ter vrednosti zavarovanja ter pravila o potrditvi prisilne poravnave
+in njenih učinkih pa tudi v postopku prisilne poravnave nad samostojnim
+podjetnikom.
(2) Za imenovanje upravitelja se ne
uporablja tretji odstavek 116. člena tega zakona. Za upravitelja lahko imenuje
sodišče vsako osebo:
@@ -8041,31 +7953,32 @@ potrebne za opravljanje pristojnosti in nalog upravitelja ob upoštevanju
značilnosti dolžnika, nad katerim se vodi postopek.
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka
140. člena tega zakona obstaja ovira za vodenje postopka prisilne poravnave, če
-je predlog za prisilno poravnavo vložen, preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz
-prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
+je predlog za prisilno poravnavo vložen, preden dolžnik izpolni vse obveznosti
+iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
(4) V seznamu iz 3. točke prvega odstavka
142. člena tega zakona morajo biti ločeno izkazani podatki o navadnih poslovnih
terjatvah in navadnih finančnih terjatvah.
(5) Sodišče mora sklep o začetku postopka
prisilne poravnave vročiti strankam predhodnega postopka v skladu s prvim
-odstavkom 123. člena tega zakona in Banki Slovenije.
+odstavkom 123. člena tega zakona in Banki Slovenije, če
+se postopek prisilne poravnave začne nad srednjo ali veliko družbo.
(6) Upniški odbor lahko imenuje
pooblaščenca upnikov. Pooblaščenec upnikov je upravičen:
1.
spremljati vodenje tekočih poslov dolžnika in
izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja,
2.
-od poslovodstva dolžnika zahtevati vse
-informacije, poročila in dokumentacijo, ki je pomembna za odločitev upnikov o
-sprejetju prisilne poravnave.
+od poslovodstva dolžnika zahtevati vse informacije,
+poročila in dokumentacijo, ki je pomembna za odločitev upnikov o sprejetju
+prisilne poravnave.
(7) Zahtevo za spremembo načrta finančnega
prestrukturiranja lahko vloži tudi upniški odbor. Če upniški odbor sprejme
sklep, da bo pripravil spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja, se
smiselno uporabljajo tretji do šesti odstavek 221.l člena tega zakona.
-(8) Za spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja,
-ki ga sprejme upniški odbor, se smiselno uporabljajo 181. člen, prvi odstavek,
-1. in 2. točka tretjega odstavka, četrti, peti in šesti odstavek 182. člena,
-183. člen, 184. člen in 185. člen tega zakona.
+(8) Za spremenjeni načrt finančnega
+prestrukturiranja, ki ga sprejme upniški odbor, se smiselno uporabljajo 181.
+člen, prvi odstavek, 1. in 2. točka tretjega odstavka, četrti, peti in šesti
+odstavek 182. člena, 183. člen, 184. člen in 185. člen tega zakona.
(9) Če spremenjeni načrt finančnega
prestrukturiranja, ki ga sprejme upniški odbor, vključuje spremembo osnovnega
kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, je treba zahtevi za dovolitev
@@ -8082,8 +7995,8 @@ prestrukturiranja dolžnik in upniški odbor in sta obe zahtevi popolni oziroma
pravilno dopolnjeni v skladu s sklepom sodišča o dopolnitvi nepopolne zahteve,
sodišče:
1.
-dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja
-na podlagi zahteve upniškega odbora in
+dovoli spremembo načrta finančnega
+prestrukturiranja na podlagi zahteve upniškega odbora in
2.
zavrne zahtevo dolžnika za spremembo načrta
finančnega prestrukturiranja.
@@ -8113,6 +8026,8 @@ finančnega prestrukturiranja po desetem odstavku tega člena.
221.i člen
(prenos pooblastila za vodenje poslov
dolžnika na upnike)
+(poseg odločbe US
+o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Upniški odbor in upniki, na predlog
katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave po 221.j členu tega
zakona (v nadaljnjem besedilu tega člena: upniki), lahko zahtevajo, da jih
@@ -8175,13 +8090,10 @@ predlogu za začetek postopka prisilne poravnave
221.j člen
(upniki kot upravičeni predlagatelji za
začetek postopka prisilne poravnave)
-(poseg odločbe US
-o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Ne glede na drugi odstavek 139. člena
tega zakona so začetek postopka prisilne poravnave upravičeni predlagati tudi
-upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota
-presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno
-objavljenem letnem poročilu dolžnika.
+upniki, ki so skupno imetniki terjatev do dolžnika,
+katerih vsota presega 20 odstotkov vseh obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika.
(2) Za predlog za začetek postopka prisilne
poravnave, ki ga vložijo upniki (v nadaljnjem besedilu: upniški predlog), se
smiselno uporabljajo prvi odstavek, 5. točka drugega odstavka ter tretji,
@@ -8196,12 +8108,12 @@ prisilne poravnave, na katerih je podpis notarsko overjen,
za vsakega predlagatelja poročilo revizorja, s
katerim revizor z mnenjem brez pridržka ugotovi:
-
-skupni znesek finančnih obveznosti dolžnika,
-izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika,
+skupni znesek obveznosti dolžnika, izkazanih v
+zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika,
-
-skupni znesek predlagateljevih finančnih
-terjatev do dolžnika po stanju na dan, ki je enak presečnemu dnevu zadnjega
-javno objavljenega letnega poročila dolžnika,
+skupni znesek predlagateljevih terjatev do dolžnika
+po stanju na dan, ki je enak presečnemu dnevu zadnjega javno objavljenega
+letnega poročila dolžnika,
-
delež, ki ga predstavlja znesek iz druge
alineje te točke v skupnem znesku iz prve alineje te točke.
@@ -8214,25 +8126,26 @@ postopek.
(5) Če predlagatelji umaknejo upniški
predlog za začetek postopka prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek
prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.
-(6) Če predlagatelji v predlogu za začetek
-postopka prisilne poravnave predlagajo imenovanje upravitelja, se za imenovanje
-upravitelja ob uvedbi postopka prisilne poravnave ne uporablja 2. točka drugega
-odstavka 221.h člena tega zakona, in sodišče za upravitelja imenuje osebo, ki
-jo predlagajo predlagatelji.
-(7) Za pravne posledice uvedbe postopka
-prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek postopka prisilne
-poravnave se smiselno uporablja pododdelek 4.2.2 tega zakona.
+(6) Za pravne
+posledice uvedbe postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za
+začetek postopka prisilne poravnave se smiselno uporablja pododdelek 4.2.2 tega
+zakona, pri čemer te nastanejo z naslednjim dnem od
+objave sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, razen posledic, ki jih
+določa 152. člen tega zakona, ki nastanejo z začetkom naslednjega dne po
+vložitvi predloga za prisilno poravnavo.
+(7) Upniški predlog za začetek postopka
+prisilne poravnave mora sodišče vročiti dolžniku v treh dneh po prejemu.
+Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upniškega predloga za začetek postopka
+prisilne poravnave ugovarja, da ni insolventen ali da terjatve upnikov ne
+obstajajo v višini, kot jo določa prvi odstavek tega člena.
(8) Za odločanje o začetku postopka
prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek prisilne poravnave
-se smiselno uporabljajo 153. do 155. člen tega zakona.
+se smiselno uporabljajo 153. do 155. člen, 235. člen,
+drugi do sedmi odstavek 239. člena in 240. člen tega zakona.
(9) Če predlagatelji v roku iz tretjega
odstavka 153. člena tega zakona v zvezi z osmim odstavkom tega člena ne
založijo predujma za kritje stroškov prisilne poravnave, sodišče ustavi
postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.
-(10) Proti sklepu o začetku postopka
-prisilne poravnave, izdanem na podlagi upniškega predloga, dolžnik nima pravice
-do pritožbe. Izpodbija ga lahko z ugovorom proti vodenju postopka prisilne
-poravnave zaradi razloga iz 1. točke 172. člena tega zakona.
221.k člen
(naknadni predlog prisilne poravnave)
(1) Pravila, določena v tem členu, se
@@ -8378,11 +8291,11 @@ pripravo načrta finančnega prestrukturiranja.
(4) Predlagatelji imajo pravico v imenu
dolžnika skleniti:
1.
-pogodbe z ustrezno usposobljenimi pravnimi
-oziroma finančnimi svetovalci o pravnih in finančnih storitvah, potrebnih za
-pripravo poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, načrta
-finančnega prestrukturiranja, in drugih listin, ki jih je treba priložiti
-naknadnemu predlogu prisilne poravnave,
+pogodbe z ustrezno usposobljenimi pravnimi oziroma
+finančnimi svetovalci o pravnih in finančnih storitvah, potrebnih za pripravo
+poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, načrta finančnega
+prestrukturiranja, in drugih listin, ki jih je treba priložiti naknadnemu
+predlogu prisilne poravnave,
2.
pogodbo z revizorjem o revidiranju poročila o
finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz četrtega odstavka 142. člena tega
@@ -8405,10 +8318,10 @@ ukrepih finančnega prestrukturiranja
(predlog prisilne poravnave, omejen na
prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)
(1) Predlog prisilne poravnave, ki ga
-vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, lahko namesto ponudbe za
-zmanjšanje vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo iz
-prvega odstavka 143. člena tega zakona vsebuje ponudbo samo za zmanjšanje
-navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo.
+vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, lahko namesto ponudbe za zmanjšanje
+vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo iz prvega
+odstavka 143. člena tega zakona vsebuje ponudbo samo za zmanjšanje navadnih
+finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo.
(2) Dolžnik lahko predlaga prisilno
poravnavo z vsebino iz prvega odstavka tega člena samo, če s tem soglašajo
upniki, ki so skupno imetniki več kot 50 odstotkov vsote vseh finančnih
@@ -8417,9 +8330,9 @@ terjatev do dolžnika.
z vsebino iz prvega odstavka tega člena, mora predlogu za začetek postopka
prisilne poravnave oziroma predlogu za spremembo načrta finančnega
prestrukturiranja oziroma naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo priložiti
-tudi notarsko overjene izjave upnikov, ki so skupno imetniki več kot 50
-odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, da soglašajo s takim
-predlogom prisilne poravnave.
+tudi notarsko overjene izjave upnikov, ki so skupno imetniki več kot 50 odstotkov
+vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, da soglašajo s takim predlogom
+prisilne poravnave.
(4) Če je predlog prisilne poravnave omejen
samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za
njihovo plačilo, se pravila o navadnih terjatvah, določena v oddelku 4.3 ter
@@ -8448,8 +8361,7 @@ spremembo načrta finančnega prestrukturiranja,
če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz
prvega odstavka tega člena, vključen v načrt finančnega prestrukturiranja,
priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave: s sklepom, s katerim ugotovi,
-da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o tem naknadnem predlogu prisilne
-poravnave.
+da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o tem naknadnem predlogu prisilne poravnave.
(7) Z objavo sklepa iz šestega odstavka
tega člena prenehajo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave iz
131. in 132. člena tega zakona za navadne poslovne terjatve in izvršilno
@@ -8461,10 +8373,9 @@ prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisiln
poravnave, in če upniški odbor predlaga spremembo načrta finančnega
prestrukturiranja tako, da je predmet predloga prisilne poravnave zmanjšanje
vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo iz prvega
-odstavka 143. člena tega zakona, sodišče s sklepom, s katerim odloči o
-dovolitvi te spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, odloči tudi, da za
-navadne poslovne terjatve nastanejo pravne posledice iz 131. in 132. člena tega
-zakona.
+odstavka 143. člena tega zakona, sodišče s sklepom, s katerim odloči o dovolitvi
+te spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, odloči tudi, da za navadne
+poslovne terjatve nastanejo pravne posledice iz 131. in 132. člena tega zakona.
(9) Z objavo sklepa iz osmega odstavka tega
člena se prekine postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti
dolžniku za uveljavitev navadne poslovne terjatve do objave tega sklepa. Za
@@ -8487,9 +8398,9 @@ terjatev po prvem odstavku 221.m člena tega zakona ali vseh navadnih terjatev
po prvem odstavku 143. člena tega zakona prestrukturirati tudi zavarovane
terjatve, lahko predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega
prestrukturiranja, vsebuje tudi ponudbo upnikom, ki so imetniki zavarovanih
-terjatev, za prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Za predlog prisilne
-poravnave, ki vsebuje ponudbo za prestrukturiranje zavarovanih terjatev,
-veljajo ta pravila:
+terjatev, za prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Za predlog prisilne poravnave,
+ki vsebuje ponudbo za prestrukturiranje zavarovanih terjatev, veljajo ta
+pravila:
1.
s predlogom je dovoljeno ponuditi
prestrukturiranje zavarovanih terjatev z odložitvijo dospelosti teh terjatev
@@ -8508,8 +8419,8 @@ upniki glede nezavarovanih terjatev, za katere učinkuje prisilna poravnava, in
je v tem razredu prisilna poravnava sprejeta, če je dosežena večina iz 205.
člena tega zakona;
2.
-v razredu ločitvenih upnikov glasujejo upniki glede
-zavarovanih terjatev po naslednjih pravilih:
+v razredu ločitvenih upnikov glasujejo upniki
+glede zavarovanih terjatev po naslednjih pravilih:
-
za glasovanje v razredu ločitvenih upnikov se
smiselno uporablja prvi odstavek, druga alineja 1. točke ter 4. in 5. točka
@@ -8527,8 +8438,9 @@ najmanj 3/4 osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona;
prisilna poravnava je sprejeta, če je sprejeta
v obeh razredih;
4.
-če je predmet prisilne poravnave tudi prestrukturiranje
-iz 2. točke prvega odstavka tega člena, veljajo ta posebna pravila:
+če je predmet prisilne poravnave tudi
+prestrukturiranje iz 2. točke prvega odstavka tega člena, veljajo ta posebna
+pravila:
-
prisilna poravnava s prestrukturiranjem iz 2.
točke prvega odstavka tega člena je sprejeta v razredu ločitvenih upnikov, če
@@ -8617,8 +8529,8 @@ sodišča. Sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitve
pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. Sodišče odloči o tem soglasju
na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter
upniškega odbora nezavarovanih upnikov.
-(5) Sodišče mora objaviti poseben oklic zavarovanim
-upnikom:
+(5) Sodišče mora objaviti poseben oklic
+zavarovanim upnikom:
1.
če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen
dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, ni vseboval
@@ -8683,9 +8595,8 @@ določiti, da nova družba prevzame samo novo zavarovano terjatev, ki bo nastala
s potrditvijo prisilne poravnave po drugem odstavku 221.t člena tega zakona.
(6) V primeru iz prvega odstavka tega člena
mora revizorjevo poročilo o revidiranju poročila o finančnem položaju in
-poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona vsebovati tudi poročilo o
-pregledu izčlenitvenega načrta v skladu s prvim in drugim odstavkom 627. člena
-ZGD-1.
+poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona vsebovati tudi poročilo o pregledu
+izčlenitvenega načrta v skladu s prvim in drugim odstavkom 627. člena ZGD-1.
(7) V primeru iz prvega odstavka tega člena
se za odločanje o izčlenitvi ne uporabljajo 626., 628., 629., 630. in 632. člen
ZGD-1, in velja, da je dolžnik kot prenosna družba sprejel izčlenitveni načrt,
@@ -8694,8 +8605,8 @@ prestrukturiranja iz prvega odstavka tega člena.
(8) Če je obseg zavarovanih obveznosti iz
2. in 3. točke petega odstavka tega člena večji od obsega obveznosti, ki še
omogoča kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost nove družbe, mora načrt
-finančnega prestrukturiranja določiti, da se hkrati z izčlenitvijo izvede povečanje
-osnovnega kapitala nove družbe s stvarnimi vložki, katerih predmet so
+finančnega prestrukturiranja določiti, da se hkrati z izčlenitvijo izvede
+povečanje osnovnega kapitala nove družbe s stvarnimi vložki, katerih predmet so
zavarovane terjatve iz 2. in 3. točke petega odstavka tega člena (v nadaljnjem
besedilu: povečanje osnovnega kapitala nove družbe).
(9) V primeru iz osmega odstavka tega člena
@@ -8705,9 +8616,9 @@ osnovnega kapitala nove družbe in poziv za vpis in vplačilo novih delnic.
družbe veljajo ta posebna pravila:
1.
za sklep o povečanju osnovnega kapitala nove
-družbe se smiselno uporabljajo 1. točka, tretja alineja 2. točke, 3. do 6. in
-8. točka prvega odstavka 191. člena tega zakona. Če je vrednost premoženja, ki
-se prenese na novo družbo manjša od skupne višine obveznosti iz 2. in 3. točke
+družbe se smiselno uporabljajo 1. točka, tretja alineja 2. točke, 3. do 6. in 8.
+točka prvega odstavka 191. člena tega zakona. Če je vrednost premoženja, ki se
+prenese na novo družbo manjša od skupne višine obveznosti iz 2. in 3. točke
petega odstavka tega člena, se za določitev emisijske cene smiselno uporablja
drugi odstavek 191. člena tega zakona;
2.
@@ -8740,7 +8651,8 @@ vse podrejene terjatve, navedene v seznamu iz
seznamu,
3.
vse zavarovane terjatve, navedene v seznamu iz
-5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu.
+5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem
+seznamu.
(2) Upravitelj mora v osnovni seznam
preizkušenih terjatev vključiti terjatve iz prvega odstavka tega člena, tudi če
jih upnik ni prijavil v roku za prijavo terjatev iz prvega odstavka 59. člena
@@ -8750,8 +8662,8 @@ na predlog dolžnika, veljajo ta posebna pravila:
1.
oklic o začetku postopka prisilne poravnave
mora poleg podatkov iz drugega odstavka 155. člena tega zakona vsebovati tudi
-pouk upnikom, katere terjatve veljajo za prijavljene v postopku prisilne poravnave
-po prvem odstavku tega člena;
+pouk upnikom, katere terjatve veljajo za prijavljene v postopku prisilne
+poravnave po prvem odstavku tega člena;
2.
upravitelj mora ne glede na prvi in drugi
odstavek 61. člena tega zakona predložiti osnovni seznam preizkušenih terjatev
@@ -8820,9 +8732,9 @@ vrednost zavarovanja drugega upnika.
(3) Upnik mora ugovoru proti oceni
vrednosti zavarovanja priložiti poročilo pooblaščenega ocenjevalca z novo oceno
vrednosti, izdelano v skladu s petim odstavkom 141. člena tega zakona.
-(4) Za ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja
-se smiselno uporabljajo tretji, četrti, sedmi, osmi in deveti odstavek 63.
-člena tega zakona.
+(4) Za ugovor proti oceni vrednosti
+zavarovanja se smiselno uporabljajo tretji, četrti, sedmi, osmi in deveti
+odstavek 63. člena tega zakona.
(5) Če je bil proti osnovnemu seznamu
preizkušenih terjatev vložen ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja,
upravitelj v dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev pri zavarovani
@@ -8882,8 +8794,8 @@ zakona.
(2) Če je skupna višina zavarovane terjatve
večja od zneska, ki se izračuna tako, da se vrednost zavarovanja, ugotovljena s
pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, poveča za 20 odstotkov (v nadaljnjem
-besedilu: zaščitena vrednost zavarovanja), se s pravnomočnostjo sklepa o
-potrditvi prisilne poravnave zavarovana terjatev razdeli na dve terjatvi:
+besedilu: zaščitena vrednost zavarovanja), se s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi
+prisilne poravnave zavarovana terjatev razdeli na dve terjatvi:
1.
na terjatev, ki je enaka višini zaščitene
vrednosti zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: nova zavarovana terjatev), in
@@ -8897,10 +8809,10 @@ ločitveni pravici, utesni tako, da je z uveljavitvijo ločitvene pravice mogoč
doseči samo prednostno poplačilo nove zavarovane terjatve, in da preneha glede
nove navadne terjatve.
(4) Če je premoženje predmet več ločitvenih
-pravic in ob upoštevanju zaščitene vrednosti zavarovanja ne zadošča za
-prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim
-redom, s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha
-ločitvena pravica, ustanovljena v zavarovanje teh terjatev.
+pravic in ob upoštevanju zaščitene vrednosti zavarovanja ne zadošča za prednostno
+poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom, s
+pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha ločitvena
+pravica, ustanovljena v zavarovanje teh terjatev.
(5) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne
poravnave poleg odločitve o vsebini potrjene prisilne poravnave glede navadnih
terjatev iz 2. točke prvega odstavka 210. člena tega zakona odloči tudi o
@@ -8909,7 +8821,8 @@ ugotovi:
1.
katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve
terjatvi v skladu z drugim odstavkom tega člena, in za vsako zavarovano
-terjatev, ki se razdeli, navede podatke o novih terjatvah, ki nastanejo z razdelitvijo,
+terjatev, ki se razdeli, navede podatke o novih terjatvah, ki nastanejo z
+razdelitvijo,
2.
katere ločitvene pravice prenehajo v skladu s
četrtim odstavkom tega člena,
@@ -8929,15 +8842,16 @@ vsebino, s katero nastanejo za navadne terjatve.
poravnave sodišče svoje odločitve iz 1. in 2. točke petega odstavka tega člena
oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna
poravnava, iz desetega odstavka tega člena.
-(7) Če je v postopku prisilne poravnave priznana
-zavarovana terjatev, ki se razdeli po drugem odstavku tega člena, se za novo
-navadno terjatev ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in velja, da
-je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev.
+(7) Če je v postopku prisilne poravnave
+priznana zavarovana terjatev, ki se razdeli po drugem odstavku tega člena, se
+za novo navadno terjatev ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in
+velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna
+terjatev.
(8) Če je v postopku prisilne poravnave
priznana zavarovana terjatev, ki po četrtem odstavku tega člena postane
nezavarovana terjatev, se zanjo ne uporablja peti odstavek 211. člena tega
-zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot
-navadna terjatev.
+zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave
+kot navadna terjatev.
(9) Seznam terjatev, ugotovljenih v
postopku prisilne poravnave, mora poleg podatkov o navadnih terjatvah vsebovati
tudi podatke iz četrtega odstavka 211. člena tega zakona za vsako novo navadno
@@ -9094,8 +9008,8 @@ odstavka 221.o člena tega zakona.
potrjena, z dnem, v katerem postane sklep sodišča o potrditvi prisilne
poravnave pravnomočen, velja, da:
1.
-je ustanovljena nova družba oziroma nove
-družbe, določene v izčlenitvenem načrtu,
+je ustanovljena nova družba oziroma nove družbe,
+določene v izčlenitvenem načrtu,
2.
da je na vsako novo družbo prešlo premoženje
skupaj z obveznostmi, določenimi v izčlenitvenem načrtu.
@@ -9138,74 +9052,155 @@ za izdajo delnic nove družbe se smiselno
uporabljata šesti in sedmi odstavek 199. člena tega zakona.
Pododdelek 4.8.6: Ponovna prisilna
poravnava po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave
+(črtan)
221.v člen
-(predlog za ponovno prisilno poravnavo)
-(1) Ne glede na tretji odstavek 221.h člena
-tega zakona, je predlog za prisilno poravnavo dovoljen, tudi če dolžnik še ni
-izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave (v
-nadaljnjem besedilu: ponovna prisilna poravnava):
-1.
-če sta od pravnomočnosti sklepa o potrditvi
-prejšnje prisilne poravnave pretekli dve leti in
-2.
-če z začetkom ponovne prisilne poravnave
-soglašajo upniki, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja
-pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 odstotkov
-vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje
-pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
-(2) Predlogu za začetek postopka ponovne
-prisilne poravnave morajo biti poleg listin, ki morajo biti priložene predlogu
-za začetek postopka prisilne poravnave, priložene tudi notarsko overjene izjave
-upnikov iz 2. točke prvega odstavka tega člena o soglasju z začetkom postopka
-ponovne prisilne poravnave.
-(3) Ne glede na prvi odstavek 221.j člena
-tega zakona so začetek postopka ponovne prisilne poravnave upravičeni
-predlagati samo upniki, ki so skupno imetniki terjatev, za katere učinkuje
-prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50
-odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku
-prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
-(4) Za upniški predlog za začetek postopka
-prisilne poravnave se ne uporablja 2. točka tretjega odstavka 221.j člena tega
-zakona.
-(5) Če terjatev upnika iz 2. točke prvega
-odstavka oziroma iz tretjega odstavka tega člena v postopku prejšnje
-pravnomočno potrjene prisilne poravnave ni bila priznana ali verjetno izkazana,
-je treba predlogu za začetek postopka ponovne prisilne poravnave priložiti tudi
-poročilo revizorja, s katerim revizor z mnenjem brez pridržka ugotovi skupni
-znesek terjatev tega upnika do dolžnika po stanju na dan začetka postopka
-prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
-(6) Če je pravnomočno potrjena ponovna
-prisilna poravnava, nov predlog za ponovno prisilno poravnavo ni dovoljen, če
-je vložen, preden je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz pravnomočno potrjene
-ponovne prisilne poravnave.
+(črtan)
221.z člen
-(posebna pravila za ponovno prisilno
-poravnavo)
-(1) Za ponovno prisilno poravnavo se
-uporabljajo pravila tega zakona o prisilni poravnavi, če ni v pododdelku 4.8.6
-tega zakona drugače določeno.
-(2) Ponovna prisilna poravnava učinkuje
-samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena
-prisilna poravnava.
-(3) V postopku ponovne prisilne poravnave
-se izvede ponovna prijava in preizkus terjatev po stanju ob začetku postopka
-ponovne prisilne poravnave. Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku
-prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v
-postopku ponovne prisilne poravnave.
-(4) Če je predmet ponovne prisilne
-poravnave prestrukturiranje z izčlenitvijo iz 221.o člena, veljajo ta posebna
-pravila:
-1.
-izčlenitveni načrt mora določati, da nova
-družba poleg obveznosti glede terjatev iz 2. in 3. točke petega odstavka 221.o
-člena tega zakona prevzame tudi vse obveznosti glede terjatev, ki so nastale po
-začetku postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave;
-2.
-v primeru iz osmega odstavka 221.o člena tega
-zakona so predmet stvarnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala nove družbe
-lahko tudi navadne terjatve iz 1. točke tega odstavka in se za določitev
-emisijske cene za stvarni vložek, katerega predmet je zavarovana terjatev,
-smiselno uporablja tretji odstavek 199.b člena tega zakona.
+(črtan)
+Oddelek 4.9: Postopek sodnega
+prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti
+221.aa člen
+(namen postopka sodnega prestrukturiranja
+zaradi odprave grozeče insolventnosti)
+(1) Postopek sodnega prestrukturiranja
+zaradi odprave grozeče insolventnosti se vodi z namenom, da se na podlagi
+sklenjene prisilne poravnave omogoči izvedba finančnega prestrukturiranja, ki
+je potrebno, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal
+insolventen.
+(2) Postopka sodnega prestrukturiranja
+zaradi odprave grozeče insolventnosti ni dovoljeno voditi:
+-
+če dolžnik ni izpolnil svojih obveznosti
+predložitve letnega poročila agenciji zaradi objave po prvem ali drugem
+odstavku 58. člena ZGD 1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz
+prvega odstavka 59. člena ZGD 1 ali
+-
+če dolžnik nima predloženih vseh obračunov
+davčnih odtegljajev za plače in nadomestila plač in obračunov DDV za obdobje
+zadnjih 24 mesecev do dne oddaje vloge ali če je davčni organ dolžniku v
+zadnjih petih letih od vložitve predloga dodatno ali naknadno odmeril davek ali
+naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 50.000 eurov ali
+-
+če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo
+dejanje s področij delovnih razmerij, premoženja, gospodarstva ali pravnega
+prometa in obsodba še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
+221.ab člen
+(temeljna pravila postopka sodnega
+prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti)
+(1) Za postopek sodnega prestrukturiranja
+zaradi odprave grozeče insolventnosti se smiselno uporabljajo pravila, ki
+urejajo postopek prisilne poravnave, če ni v tem oddelku določeno drugače.
+(2) Predlog za začetek postopka sodnega
+prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ne vsebuje podrejenega
+zahtevka, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka
+sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti zavrglo ali
+zavrnilo oziroma postopek ustavilo.
+(3) Poročilo o finančnem položaju in
+poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona mora namesto likvidacijske
+vrednosti sredstev vsebovati vrednost sredstev, ocenjeno v skladu z
+mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ob predpostavki poštene prodaje,
+ali oceno tržne vrednosti podjetja kot delujočega podjema.
+(4) Potrjena prisilna poravnava v sodnem
+postopku zaradi odprave grozeče insolventnosti ne učinkuje na terjatve delavcev
+iz naslova delovnega razmerja.
+(5) Glede razlogov za ugovor, da ni pogojev
+za vodenje postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče
+insolventnosti, se smiselno uporablja 172. člen tega zakona, ugovor pa se
+lahko vloži tudi iz razloga, da je dolžnik insolventen ali da dolžniku
+insolventnost ne grozi.
+(6) Pri izračunu deleža glasovalnih pravic
+upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave se upošteva znesek vsake
+priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena tega zakona.
+(7) Sodišče ne glede na 3. točko drugega
+odstavka 221.n člena tega zakona potrdi prisilno poravnavo zaradi odprave
+grozeče insolventnosti, čeprav ni bila sprejeta v razredu nezavarovanih
+upnikov, bila pa je sprejeta v razredu ločitvenih upnikov v skladu z 221.n
+členom tega zakona in so družbeniki dolžnika v okviru načrta finančnega
+prestrukturiranja obravnavani manj ugodno kot nezavarovani upniki.
+(8) Za postopek sodnega prestrukturiranja
+zaradi odprave grozeče insolventnosti se ne uporabljajo osmi odstavek
+144. člena, 152. člen, 156. člen, 166. člen,
+192. člen, 199.a člen, 199.b člen, 199.d člen, 208. člen in 221.i
+do 221.l člen tega zakona.
+(9) Ne glede na 271. člen tega zakona
+v morebitnem poznejšem stečajnem postopku nad dolžnikom ni mogoče izpodbijati
+pravnih dejanj, ki jih je opravil dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov ali
+izpolnitve drugih obveznosti v skladu s potrjeno prisilno poravnavo v sodnem
+postopku zaradi odprave grozeče insolventnosti.
+(10) Če sodišče v postopku sodnega
+prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti izda sklep o začetku
+stečajnega postopka, se za terjatve, ki so nastale od začetka postopka sodnega
+prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti do začetka stečajnega
+postopka, smiselno uporablja drugi odstavek 289. člena tega zakona.
+(11) Niti začetek postopka sodnega
+prestrukturiranja za odpravo grozeče insolventnosti niti sklep o potrditvi
+prisilne poravnave v postopku sodnega prestrukturiranja za odpravo grozeče
+insolventnosti ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja
+finančna zavarovanja, in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem.
+221.ac člen
+(vpliv začetka postopka sodnega
+prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti na izvršilne postopke
+in postopke zavarovanja ter zunajsodno uveljavitev ločitvenih pravic)
+(1) Pravila, določena v oddelku 3.8 tega
+zakona, ki se nanašajo na postopek prisilne poravnave, se uporabljajo tudi v
+postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, pri
+čemer nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja ali prekinitev postopka izvršbe ali
+zavarovanja traja štiri mesece. Po poteku tega roka se postopki izvršbe ali
+zavarovanja lahko začnejo ali nadaljujejo, razen če sodišče, ki vodi postopek
+sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, na predlog
+dolžnika odloči, da se nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja ali prekinitev
+postopka izvršbe ali zavarovanja podaljša, ali odobri novo prekinitev postopka
+izvršbe ali zavarovanja.
+(2) Sodišče odobri podaljšanje
+nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve postopka izvršbe ali
+zavarovanja ali novo prekinitev postopka po prvem odstavku tega člena, če je
+bil pri pogajanjih o načrtu finančnega prestrukturiranja dosežen napredek ali
+če podaljšanje nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve postopka
+izvršbe ali zavarovanja ali nova prekinitev postopka bistveno ne škoduje
+pravicam ali interesom upnikov. Domneva se, da je glede pogajanj storjen
+napredek, če dolžnik sodišču predloži soglasja upnikov, ki nimajo položaja ožje
+povezane osebe in so imetniki terjatev dolžnika, ki skupaj dosegajo 30
+odstotkov vsote vseh terjatev do dolžnika. Sodišče lahko za mnenje o predlogu
+pozove upravitelja. Upravitelj mora mnenje o predlogu podati v osmih dneh od
+prejema poziva sodišča.
+(3) Sodišče lahko na predlog upnika,
+dolžnika ali upravitelja tudi pred potekom rokov iz prejšnjih odstavkov dovoli
+začetek ali nadaljevanje postopkov izvršbe ali zavarovanja:
+-
+če prekinitev ne izpolnjuje več cilja
+zagotavljanja podpore pri pogajanjih o načrtu finančnega prestrukturiranja, pri
+čemer se domneva, da je pogoj izpolnjen, če načrtu finančnega prestrukturiranja
+nasprotujejo upniki terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo znesek terjatev,
+ki je potreben za sprejetje prisilne poravnave zaradi odprave grozeče
+insolventnosti, ali
+-
+kadar prekinitev privede do insolventnosti
+upnika.
+(4) Celotno trajanje nedovoljenosti izvršbe
+ali zavarovanja ali prekinitve posameznega postopka izvršbe ali zavarovanja,
+vključno s podaljšanji in novimi prekinitvami po drugem odstavku tega člena, ne
+sme presegati 12 mesecev.
+(5) V času nedovoljenosti izvršbe ali
+zavarovanja ali prekinitve postopkov izvršbe ali zavarovanja mora upnik za
+zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Sodišče
+izda soglasje, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena.
+(6) Prejšnji odstavki se ne uporabljajo za
+postopke izvršbe in zavarovanja iz naslova plačila prejemkov iz delovnega
+razmerja.
+221.ad člen
+(ustavitev postopka sodnega prestrukturiranja
+zaradi odprave grozeče insolventnosti)
+(1) Če sodišče predlog za začetek postopka
+sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti zavrne, ker
+ugodi ugovoru zoper vodenje postopka iz razloga, da je dolžnik insolventen, ali
+iz razloga iz 6. točke 172. člena tega zakona, ustavi postopek sodnega
+prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti in po uradni dolžnosti
+izda sklep o začetku stečajnega postopka. V primeru iz prejšnjega stavka se
+uporabljajo posebna pravila iz pododdelka 5.3.7. tega zakona.
+(2) Če sodišče zavrne ali zavrže dolžnikov
+predlog iz drugih razlogov in ustavi postopek sodnega prestrukturiranja zaradi
+odprave grozeče insolventnosti, dolžnik dve leti ne sme predlagati novega
+postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.
5. poglavje: STEČAJNI POSTOPKI
Oddelek 5.1: Temeljna pravila o
stečajnih postopkih
@@ -9353,13 +9348,16 @@ vpišejo:
prenehanje pooblastil za zastopanje dolžnikovih
zastopnikov iz prvega odstavka 245. člena tega zakona,
-
-identifikacijski podatki o upravitelju iz
-tretjega odstavka 110. člena tega zakona kot novem zastopniku,
+identifikacijski podatki o upravitelju, ki ne
+opravlja pristojnosti in nalog upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike
+podjetnika, zasebnika ali gospodarske družbe, iz tretjega odstavka
+110. člena tega zakona kot novem zastopniku,
-
-če upravitelj opravlja pristojnosti in naloge
-upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike podjetnika, zasebnika ali
-gospodarske družbe, tudi ta okoliščina in podatki iz 5. točke tretjega odstavka
-110. člena tega zakona.
+če upravitelj kot novi zastopnik opravlja
+pristojnosti in naloge upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike podjetnika,
+zasebnika ali gospodarske družbe, ta okoliščina, glede identifikacijskih
+podatkov iz tretjega odstavka 110. člena tega zakona pa le podatki iz 1.
+in 5. točke.
Oddelek 5.2: Odločanje o začetku
stečajnega postopka
230. člen
@@ -9385,15 +9383,26 @@ predlaga začetek postopka, in
okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te
terjatve več kot dva meseca,
4.
-Javni jamstveni,
-preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije,
-ki verjetno izkaže:
+Javni štipendijski, razvojni, invalidski in
+preživninski sklad Republike Slovenije, ki verjetno
+izkaže:
-
terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu
predlaga začetek postopka, in
-
okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh
-terjatev za več kot dva meseca.
+terjatev za več kot dva meseca,
+5.
+če družba nima poslovodstva:
+-
+v primeru družbe z omejeno odgovornostjo vsak
+družbenik,
+-
+v primeru delniške družbe vsak član nadzornega
+sveta,
+-
+v primeru drugih pravnih oseb njen
+ustanovitelj.
232. člen
(predlog za začetek stečajnega postopka)
(1) Predlog za začetek stečajnega postopka
@@ -9469,8 +9478,8 @@ delavec, ki vloži predlog za začetek stečajnega
postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena tega zakona.
(7) V
primeru iz šestega odstavka tega člena sodišče, ki vodi
-stečajni postopek s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se iz
-proračuna sodišča opravijo naslednja plačila:
+stečajni postopek s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se iz podračuna sodišča opravijo naslednja
+plačila:
1.
znesek v višini pavšalnega nadomestila za
objave nakaže agenciji v skladu s petim odstavkom 122. člena tega zakona in
@@ -9479,8 +9488,28 @@ znesek v višini vsote zneskov iz 2. in 3. točke
prvega odstavka tega člena nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika.
(8) Če
vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka tega člena, sodišče, ki vodi stečajni postopek odloči, da
-se ta plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča po pravilih o plačilu stroškov
-stečajnega postopka in v skladu zakonom, ki ureja javne finance.
+se ta plačila vrnejo v dobro podračuna sodišča po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka
+in v skladu zakonom, ki ureja javne finance.
+(9) Če v primeru iz drugega in sedmega
+odstavka tega člena vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev
+založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, morajo te
+stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred
+začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti iz
+prejšnjega stavka lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni
+mogel vplivati.
+(10) Sodišče naloži plačilo stroškov osebam
+iz devetega odstavka tega člena s sklepom, ki se tem osebam vroči. Zoper sklep
+lahko vsak član poslovodstva v osmih dneh vloži ugovor.
+(11) Sklep, s katerim sodišče naloži
+plačilo osebam iz devetega odstavka tega člena, je izvršilni naslov, na podlagi
+katerega upravitelj izterja povračilo v korist stečajne mase. Če le zaradi
+izterjave navedenega povračila stečajni upravitelj ne more zaključiti postopka,
+sme terjatev prenesti na osebo, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena
+predujem založila ali v skladu s sedmim odstavkom tega člena opravila plačila,
+če ta v ta prenos privoli, v nasprotnem primeru pa terjatev preneha. Oseba iz
+prejšnjega stavka mora upravitelju sporočiti privolitev v prenos terjatve v
+enem mesecu po prejemu upraviteljevega poziva k privolitvi, sicer se šteje, da
+je prenos odklonila.
234. člen
(postopek z dolžnikovim predlogom za
začetek stečajnega postopka)
@@ -9488,16 +9517,23 @@ začetek stečajnega postopka)
dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno
uporablja tudi za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži osebno
-odgovorni družbenik dolžnika.
+odgovorni družbenik dolžnika ali
+družbenik družbe z omejeno odgovornostjo pod pogoji iz tretjega odstavka
+38. člena tega zakona.
(3) Domnevo insolventnosti iz prvega
-odstavka tega člena lahko izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je
+odstavka tega člena lahko izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali
+dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno
+odgovorni družbenik.
+(4) Osebno
+odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je
predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni
+družbenik, lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena
+s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti
+dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
+(5) Domnevo insolventnosti iz prvega
+odstavka tega člena lahko izpodbija tudi vsak družbenik družbe z omejeno
+odgovornostjo, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil drug
družbenik.
-(4) Družbenik dolžnika ali dolžnik, če je
-predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik,
-lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena s pritožbo
-proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem,
-da dolžnik ni insolventen.
235. člen
(postopek z upnikovim predlogom za začetek
stečajnega postopka)
@@ -9529,28 +9565,25 @@ odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka priložiti:
izjavo poslovodstva, da
-
dolžnik ne zamuja niti s plačilom plač delavcem
-do višine minimalne plače niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora
-izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če
-je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja
-davčni postopek in
+niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali
+plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in
+prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in
-
bo dolžnik v dvomesečnem obdobju odložitve
odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben
-pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter davke in
-prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom
-plač delavcem, razen če je plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z
-zakonom, ki ureja davčni postopek;
+pravočasno plačevati plače delavcem ter davke in prispevke, ki jih mora
+izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če
+je plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja
+davčni postopek;
2.
poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu
izjave iz 1. točke tega odstavka, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov;
3.
-poročilo o ukrepih finančnega
-prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 4. točke
-tretjega odstavka 35. člena tega zakona in
+poročilo, v katerem so navedeni ukrepi
+finančnega prestrukturiranja, s katerimi bo odpravil insolventnost, in
4.
v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega
-zakona dokaz o objavi sklica skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena
-tega zakona.
+zakona dokaz o objavi sklica skupščine.
(3) Če zahtevi za odložitev odločanja o
upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka niso priložene listine iz
drugega odstavka tega člena, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu
@@ -9577,21 +9610,20 @@ so ji priložene listine iz drugega odstavka
236. člena tega zakona, iz katerih izhaja:
-
da dolžnik ne zamuja s plačili obveznosti iz 1.
-točke prvega odstavka 236. člena tega zakona in jih bo sposoben pravočasno
-plačevati tudi v dvomesečnem obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu
-za začetek stečajnega postopka,
+točke drugega odstavka 236.
+člena tega zakona in jih bo sposoben pravočasno plačevati tudi v dvomesečnem
+obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega
+postopka,
-
da je dal o tem pooblaščeni revizor v poročilu
-iz 2. točke prvega odstavka 236. člena tega zakona mnenje brez pridržkov,
+iz 2. točke drugega odstavka
+236. člena tega zakona mnenje brez pridržkov,
-
-da je poslovodstvo dolžnika sprejelo poročilo o
-ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva
-iz 3. točke drugega odstavka in 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega
-zakona, in
+da je poslovodstvo dolžnika sprejelo poročilo, v katerem so navedeni ukrepi finančnega prestrukturiranja,
+s katerimi bo odpravil insolventnost, in
-
v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega
-zakona: da je poslovodstvo dolžnika objavilo sklic skupščine v skladu s tretjim
-odstavkom 36. člena tega zakona.
+zakona: da je poslovodstvo dolžnika objavilo sklic skupščine.
(2) Dvomesečno obdobje odložitve iz prvega
odstavka tega člena začne teči naslednji dan po poteku roka za vložitev zahteve
za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz
@@ -9613,6 +9645,10 @@ odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
(6) Odložitev odločanja o upnikovem
predlogu za začetek stečajnega postopka ni ovira za izdajo začasne odredbe po
240. členu tega zakona.
+(7) Če je razlog za insolventnost naravna
+nesreča ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni dogodek,
+sodišče v skladu z določbami tega člena odloži odločanje o upnikovem predlogu
+za začetek stečajnega postopka za štiri mesece.
237.a člen
(poslovanje dolžnika v obdobju odložitve
odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)
@@ -9637,11 +9673,8 @@ besedilu: preklic odložitve) in začne stečajni postopek, če dolžnik:
krši prepovedi iz prvega ali tretjega odstavka
34. člena tega zakona,
2.
-zamudi s plačilom plač delavcem do višine
-minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec
-obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo
-plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni
-postopek, ali
+zamudi s plačilom obveznosti iz 1. točke
+drugega odstavka 236. člena tega zakona ali
3.
upravitelju ne omogoči izvajanja nadzora v
skladu s četrtim odstavkom tega člena.
@@ -9656,10 +9689,10 @@ tega člena ne obstaja. Ugovoru mora predlagati dokaze o tem in mu priložiti
listinske dokaze, na katere se sklicuje.
(9) Če dolžnik v roku iz osmega
odstavka tega člena ne vloži ugovora ali v ugovoru ne predlaga dokazov o tem,
-da razlog za preklic ne obstaja, ali mu ne priloži listinskih dokazov, na
-katere se sklicuje, velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da ta razlog obstaja,
-in mora sodišče naslednji delovni dan po poteku tega roka preklicati odložitev
-in začeti stečajni postopek.
+da razlog za preklic ne obstaja, ali mu ne priloži listinskih dokazov, na katere
+se sklicuje, velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da ta razlog obstaja, in
+mora sodišče naslednji delovni dan po poteku tega roka preklicati odložitev in
+začeti stečajni postopek.
(10) Če dolžnik v roku iz osmega
odstavka tega člena vloži ugovor, v katerem predlaga dokaze o tem, da razlog za
preklic ne obstaja, in mu priloži listinske dokaze, na katere se sklicuje, mora
@@ -9679,8 +9712,7 @@ postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku.
po drugem odstavku tega člena se smiselno uporabljajo pravila o nadomestilu iz
4. točke drugega odstavka 103. člena tega zakona.
(15) Če sodišče v primeru iz četrtega
-odstavka 238. člena tega zakona zavrne upnikov predlog za začetek stečajnega
-postopka:
+odstavka 238. člena tega zakona zavrne upnikov predlog za začetek stečajnega postopka:
1.
sodišče razreši upravitelja, ki je bil imenovan
po drugem odstavku tega člena,
@@ -9705,7 +9737,8 @@ bodisi vloži predlog za prisilno poravnavo
bodisi predloži dokaze, da je:
-
uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z
-novimi denarnimi vložki in
+novimi denarnimi vložki ali
+drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja in
-
ni več insolventen.
(2) Če dolžnik do poteka dvomesečnega
@@ -9720,6 +9753,10 @@ obdobja odložitve iz prvega odstavka 237. člena tega zakona predloži dokaze i
2. točke prvega odstavka tega člena, mora sodišče v treh delovnih dneh po
prejemu teh dokazov razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki
ne sme biti poznejši od 15 dni po prejemu teh dokazov.
+(5) Če sodišče odloži odločanje o upnikovem
+predlogu za začetek stečajnega postopka po sedmem odstavku 237. člena tega
+zakona, mora dolžnik zahtevo za odložitev odločanja po tem členu opravičiti do
+poteka štirimesečnega obdobja.
239. člen
(odločanje o začetku stečajnega postopka)
(1) Sodišče izda sklep o začetku stečajnega
@@ -9749,7 +9786,7 @@ za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka.
(6) Dolžnik, člani njegovih organov vodenja
in nadzora, njegovi družbeniki in osebe, ki so zaposlene pri dolžniku, morajo
sodišču dati vse podatke in pojasnila ter mu izročiti listine, ki se nanašajo
-na dolžnika in so pomembne za presojo okoliščin iz tretjega odstavka tega člena.
+na dolžnika in so pomembne za presojo okoliščin iz petega odstavka tega člena.
(7) Za dolžnost iz šestega odstavka tega
člena se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o
dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti.
@@ -9785,7 +9822,8 @@ premoženjem dolžnika.
(4) Začasna odredba iz 1. in 4. točke
tretjega odstavka tega člena se vpiše v register.
241. člen
-(rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)
+(rok za odločitev o začetku stečajnega
+postopka)
(1) Sodišče mora izdati sklep, s katerim
odloči o začetku stečajnega postopka, v treh delovnih dneh.
(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
@@ -9817,11 +9855,17 @@ identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku
in
2.
odločitev sodišča o začetku postopka.
-(2) Če je sodišče izdalo sklep o začetku
-stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži
-tudi družbenik stečajnega dolžnika.
-(3) Sodišče mora sklep o začetku stečajnega
-postopka objaviti v istem dnevu, v katerem ga je izdalo.
+(2) Če je sodišče
+izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, sodišče ta sklep
+vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu
+sklepu.
+(3) Če je sodišče izdalo sklep o začetku
+stečajnega postopka na predlog družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, se ta
+sklep vroči tudi drugim družbenikom, ki lahko vložijo pritožbo proti temu
+sklepu.
+(4) Sodišče mora
+sklep o začetku stečajnega postopka objaviti v istem dnevu, v katerem ga je
+izdalo.
243. člen
(oklic o začetku stečajnega postopka)
(1) Sodišče o začetku stečajnega postopka
@@ -9833,8 +9877,7 @@ mora vsebovati:
podatke o sodišču, ki vodi postopek, in
opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi,
2.
-podatke iz prvega odstavka 242. člena tega
-zakona,
+podatke iz prvega odstavka 242. člena tega zakona,
3.
identifikacijske podatke o upravitelju,
4.
@@ -9872,8 +9915,9 @@ vodenje njegovih poslov.
upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje
njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena tega zakona.
(3) Upravitelj mora najpozneje naslednji
-delovni dan po začetku stečajnega postopka izvajalce plačilnega prometa, ki vodijo
-dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku stečajnega postopka.
+delovni dan po začetku stečajnega postopka izvajalce plačilnega prometa, ki
+vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku stečajnega
+postopka.
246. člen
(prenehanje veljavnosti dolžnikovih
nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)
@@ -9912,7 +9956,7 @@ Z začetkom stečajnega postopka nehajo
veljati ponudbe, ki jih je dal stečajni dolžnik pred začetkom stečajnega
postopka, razen če je naslovnik sprejel ponudbo do začetka stečajnega postopka.
248. člen
-(odpoved najemnih in zakupnih pogodb)
+(odpoved najemnih in zakupnih pogodb ter izpraznitev nepremičnine)
(1) Z začetkom stečajnega postopka pridobi
stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe (v nadaljnjem
besedilu: odpovedna pravica), ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega
@@ -9933,6 +9977,21 @@ tega člena.
terjatev za povrnitev škode iz tretjega odstavka tega člena prijaviti v
stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o
plačilu terjatev upnikov.
+(5) Če stečajni dolžnik uresniči odpovedno
+pravico, sodišče po poteku odpovednega roka na predlog upravitelja izda sklep,
+s katerim najemniku naloži, da izprazni nepremičnino in jo izroči upravitelju.
+(6) Če nepremičnino zasedajo tretje osebe
+brez pravnega temelja, sodišče na predlog upravitelja izda sklep, s katerim tem
+osebam naloži, da izpraznijo nepremičnino in jo izročijo upravitelju.
+(7) Sodišče sklep, s katerim osebam iz
+petega ali šestega odstavka tega člena naloži, da izpraznijo nepremičnino in jo
+izročijo upravitelju, tem osebam vroči. Zoper ta sklep lahko osebe iz prejšnjega
+stavka vložijo pritožbo.
+(8) Pravnomočni sklep iz petega in šestega
+odstavka tega člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev
+nepremičnine proti najemniku in drugim osebam, ki uporabljajo to nepremičnino
+skupaj z najemnikom ali ki jim je najemnik drugače omogočil tako uporabo, ali
+proti osebam, ki jo uporabljajo brez pravnega temelja.
249. člen
(zadržanje zastaranja terjatev stečajnega
dolžnika)
@@ -10003,18 +10062,18 @@ se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopk
dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
(2) Če se terjatev upnika do stečajnega
dolžnika pred njeno zapadlostjo ne obrestuje in terjatev ob začetku stečajnega
-postopka še ni zapadla, začnejo obresti po predpisani obrestni meri od te
-terjatve teči od njene zapadlosti.
+postopka še ni zapadla, začnejo obresti po predpisani obrestni meri od te terjatve
+teči od njene zapadlosti.
257. člen
(pravica stečajnega dolžnika do
predčasnega plačila)
(1) Če se v skladu s pravili tega zakona o
plačilu upnikov iz splošne ali posebne razdelitvene mase pogoji za plačilo
-terjatve posameznega upnika izpolnijo pred zapadlostjo te terjatve, ima stečajni
-dolžnik ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici
-predčasnega plačila, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom ne bi bil
-začet stečajni postopek, pravico predčasno plačati to terjatev in pri tej
-izpolnitvi odšteti obresti za obdobje od plačila do zapadlosti.
+terjatve posameznega upnika izpolnijo pred zapadlostjo te terjatve, ima
+stečajni dolžnik ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o
+pravici predčasnega plačila, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom
+ne bi bil začet stečajni postopek, pravico predčasno plačati to terjatev in pri
+tej izpolnitvi odšteti obresti za obdobje od plačila do zapadlosti.
(2) Če od terjatve iz prvega odstavka tega
člena do njene zapadlosti ne tečejo obresti, se glavnica terjatve zmanjša za
obresti po vodilni obresti meri za obdobje od plačila do zapadlosti.
@@ -10030,8 +10089,8 @@ terjatev preneha.
260. člen
(terjatve, povezane z razveznim pogojem)
Če je upnikova terjatev povezana z
-razveznim pogojem in se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne
-uresniči, velja, da pogoj ne obstaja in da je terjatev postala nepogojna.
+razveznim pogojem in se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči,
+velja, da pogoj ne obstaja in da je terjatev postala nepogojna.
261. člen
(pobot terjatev ob začetku stečajnega
postopka)
@@ -10051,8 +10110,8 @@ dolžnika, ki preneha zaradi pobota po prvem odstavku tega člena, ne prijavi v
stečajnem postopku, mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku
stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja.
(5) Če upnik upravitelja o pobotu ne
-obvesti v skladu s četrtim odstavkom tega člena, je stečajnemu dolžniku odgovoren
-za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.
+obvesti v skladu s četrtim odstavkom tega člena, je stečajnemu dolžniku
+odgovoren za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.
262. člen
(pobot pogojnih terjatev)
(1) Če je terjatev upnika do stečajnega
@@ -10190,10 +10249,10 @@ tega zakona o plačilu terjatev upnikov.
267. členom tega zakona ne posega v pravico druge pogodbene stranke od
stečajnega dolžnika zahtevati povrnitev škode, ki jo je imela zaradi razveze
pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice.
-(6) Druga pogodbena stranka mora svojo terjatev
-za povrnitev škode iz petega odstavka tega člena prijaviti v stečajnem postopku
-in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev
-upnikov.
+(6) Druga pogodbena stranka mora svojo
+terjatev za povrnitev škode iz petega odstavka tega člena prijaviti v stečajnem
+postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu
+terjatev upnikov.
(7) Četrti odstavek tega člena se uporablja
tudi, če stečajni dolžnik ali njegov sopogodbenik po začetku stečaja uresniči
pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki jo ima po
@@ -10202,13 +10261,19 @@ Pododdelek 5.3.4: Izpodbijanje pravnih
dejanj stečajnega dolžnika
269. člen
(obdobje izpodbojnosti)
-Pododdelek 5.3.4 tega zakona se uporablja
-za vse pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil
-ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega
-postopka do začetka stečajnega postopka, če gre za pravna dejanja iz drugega
-odstavka 271. člena tega zakona, pa v obdobju od začetka zadnjih 36 mesecev
-pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka (v nadaljnjem
-besedilu: obdobje izpodbojnosti).
+(1) Pododdelek 5.3.4 tega zakona se
+uporablja za vse pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni
+dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo
+stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka, če gre za pravna dejanja iz
+drugega odstavka 271. člena tega zakona, pa v obdobju od začetka zadnjih 36
+mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka (v
+nadaljnjem besedilu: obdobje izpodbojnosti).
+(2) Izpodbijajo se lahko tudi pravni posli
+ali druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel pred
+obdobjem iz prvega odstavka tega člena, če tisti, ki izpodbija tak pravni posel
+ali pravno dejanje, dokaže, da je bil stečajni dolžnik v obdobju, ko je bil
+posel sklenjen ali dejanje izvedeno, že insolventen ali da je bila posledica
+tega pravnega posla ali pravnega dejanja nastanek insolventnosti.
270. člen
(prenehanje izpodbojne pravice po splošnih
pravilih obligacijskega prava)
@@ -10287,9 +10352,9 @@ odstavka 271. člena tega zakona izpolnjen:
če je upnik prejel izpolnitev svoje terjatve
pred njeno zapadlostjo ali prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki po
poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim
-dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi
-pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila
-opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika, ali
+dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na
+podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega
+je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika, ali
2.
če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh
mesecih pred uvedbo stečajnega postopka.
@@ -10303,8 +10368,8 @@ pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni
dolžnik med postopkom prisilne poravnave v skladu s 151. členom tega zakona,
2.
pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni
-dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v deležih, rokih in z obrestmi,
-določenimi v potrjeni prisilni poravnavi,
+dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi
+v potrjeni prisilni poravnavi,
3.
plačil za menice in čeke, če je morala druga
stranka prejeti plačilo, da stečajni dolžnik ne bi izgubil pravice do regresa
@@ -10340,12 +10405,13 @@ stečajnemu dolžniku uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo
je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek mogoče uveljavljati tudi z
ugovorom v postopku, ki teče na podlagi take tožbe ali druge procesne vloge (v
nadaljnjem besedilu: ugovor izpodbojnosti).
-(5) Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno
-dejanje iz 271. člena tega zakona, s prijavo v stečajnem postopku uveljavlja
-svojo terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, ki jo je pridobila s tem
-dejanjem, je izpodbojni zahtevek glede tega dejanja dovoljeno uveljaviti samo,
-če je ta terjatev ali ločitvena ali izločitvena pravica prerekana v skladu s
-pravili tega zakona o preizkusu terjatev ali ločitvenih in izločitvenih pravic.
+(5) Če oseba, v korist katere je bilo
+opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona, s prijavo v stečajnem postopku
+uveljavlja svojo terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, ki jo je
+pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek glede tega dejanja dovoljeno
+uveljaviti samo, če je ta terjatev ali ločitvena ali izločitvena pravica prerekana
+v skladu s pravili tega zakona o preizkusu terjatev ali ločitvenih in
+izločitvenih pravic.
(6) Če je bil v primeru iz petega odstavka
tega člena tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno ali izločitveno
pravico, napoten, da v pravdnem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev
@@ -10363,8 +10429,8 @@ skladu s tem zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem
postopku.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena lahko izpodbojni zahtevek glede dejanja iz petega odstavka 275. člena
-tega zakona uveljavlja samo tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno ali
-izločitveno pravico.
+tega zakona uveljavlja samo tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno ali izločitveno
+pravico.
277. člen
(rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)
(1) Izpodbojno
@@ -10539,8 +10605,8 @@ zakona,
po tretjem odstavku
179. člena tega zakona,
6.
-po četrtem odstavku
-192. člena tega zakona,
+po šestem
+odstavku 192. člena tega zakona,
7.
po drugem odstavku
198. člena tega zakona ali
@@ -10551,8 +10617,8 @@ po prvem odstavku
(posebno pravilo o nedovoljenem pobotu
terjatev ob začetku stečajnega postopka)
Prepoved pobota iz 263. člena tega zakona
-velja tudi v primeru, če je novi upnik pridobil terjatev na podlagi cesije
-prejšnjega upnika po začetku postopka prisilne poravnave.
+velja tudi v primeru, če je novi upnik pridobil terjatev na podlagi cesije prejšnjega
+upnika po začetku postopka prisilne poravnave.
287. člen
(posebna pravila o izpodbojnosti
dolžnikovih pravnih poslov)
@@ -10569,12 +10635,11 @@ postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka.
terjatev)
(1) Terjatve, ki so bile prijavljene v
postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v stečajnem postopku.
-(2) Upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih
-pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne
-poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne
-prijavijo v stečajnem postopku. Te terjatve se v stečajnem postopku poplačajo
-iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom prednostnih terjatev iz prvega in
-drugega odstavka 21. člena tega zakona.
+(2) Terjatve na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih
+poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne
+poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, se
+v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom
+prednostnih terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona.
Oddelek 5.4: Prevzem poslov, poslovne knjige
in računovodski izkazi insolventnega dolžnika ter poročila upravitelja
290. člen
@@ -10592,7 +10657,10 @@ določeno.
(3) Upravitelj mora voditi poslovne knjige
in sestavljati računovodske izkaze stečajnega dolžnika v skladu z
računovodskimi rešitvami za podjetja v stečaju, ki jih določajo slovenski
-računovodski standardi.
+računovodski standardi, razen če ni stečajne mase ali
+je ta neznatne vrednosti. V tem primeru mora upravitelj sestaviti in zaključiti
+računovodske izkaze na dan začetka stečajnega postopka in na dan predložitve
+končnega poročila ter ob koncu vsakega poslovnega leta.
(4) Upravitelj mora sestavljati in
predlagati davčnemu organu obračune davka za obdobje po začetku stečajnega
postopka z vsebino in v rokih, ki jih določata zakon, ki ureja davčni postopek,
@@ -10607,9 +10675,9 @@ vsebino in v rokih, določenih z zakonom, ki ureja davčni postopek, in zakonom,
začetku stečajnega postopka v skladu s pravili iz 290. člena tega zakona
pripraviti tudi otvoritveno bilanco po stanju na dan začetka stečajnega
postopka.
-(3) Upravitelj ne odgovarja za nepravilnosti
-računovodskih izkazov iz prvega odstavka tega člena in na njihovi podlagi
-izdelanega zaključnega davčnega izkaza:
+(3) Upravitelj ne odgovarja za
+nepravilnosti računovodskih izkazov iz prvega odstavka tega člena in na njihovi
+podlagi izdelanega zaključnega davčnega izkaza:
1.
če so vzrok za te nepravilnosti:
-
@@ -10632,6 +10700,16 @@ pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika, ter poslov, ki bi lahko
imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona.
(5) Za posredovanje podatkov iz četrtega
odstavka tega člena upravitelj ni dolžan plačati takse ali drugega nadomestila.
+(6) Če se podatki iz četrtega odstavka tega
+člena obdelujejo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična
+izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do njih, imajo upravitelji ne
+glede na določbe zakona, ki ureja posamezno evidenco, register ali javno
+knjigo, pravico do neposrednega elektronskega dostopa. Upravljalec evidence,
+registra oziroma javne knjige zagotovi prenos zahtevanih podatkov.
+(7) Če ima upravitelj v skladu s šestim
+odstavkom tega člena neposredni elektronski dostop do podatkov ali mu
+upravljalec pošlje podatke v elektronski obliki po varni elektronski poti,
+zavezancu ni treba poslati teh podatkov upravitelju v fizični obliki.
292. člen
(predaja in prevzem prostorov, premoženja in
poslov stečajnega dolžnika)
@@ -10642,8 +10720,8 @@ upravitelju takoj, ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka:
omogočiti dostop do prostorov, v katerih
stečajni dolžnik opravlja svoje posle ali hrani svoje stvari,
2.
-izročiti ključe in drugo opremo, potrebno za dostop
-in varovanje teh prostorov, ter
+izročiti ključe in drugo opremo, potrebno za
+dostop in varovanje teh prostorov, ter
3.
izročiti drugo
premoženje, ki ga imajo v posesti, ali opremo ali listine, potrebne za prevzem
@@ -10658,15 +10736,23 @@ iz prvega odstavka tega člena in upravitelj.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena
odkloni podpis zapisnika iz tretjega odstavka tega člena, upravitelj to navede
v zapisniku.
-(5) Stečajni dolžnik, člani njegovih
-organov vodenja in nadzora, njegovi družbeniki in osebe, ki so bile zaposlene
-pri stečajnem dolžniku, morajo upravitelju dati pojasnila o poslih stečajnega
-dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje
-stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov iz prvega odstavka 291.
-člena tega zakona.
-(6) Za dolžnost iz prvega in petega
-odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni
-postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti.
+(5) Če upravitelj ugotovi, da osebe iz
+prvega odstavka tega člena dokumentacije nimajo v posesti, lahko predlaga
+sodišču, da drugi osebi naloži, da mu dokumentacijo izroči, če je mogoče
+sklepati, da je listina pri drugi osebi in je ta na poziv upravitelja noče
+izročiti.
+(6) Stečajni
+dolžnik, člani njegovih organov vodenja in nadzora, njegovi družbeniki in
+osebe, ki so bile zaposlene pri stečajnem dolžniku, ter osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva stečajnega
+dolžnika zadnjih pet let pred začetkom postopka,
+morajo upravitelju dati pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih
+dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za
+sestavo računovodskih izkazov iz prvega odstavka 291. člena tega zakona.
+(7) Za dolžnost iz
+prvega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki
+ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te
+dolžnosti ter o predložitvi
+listine.
293. člen
(pomoč policije)
(1) Upravitelj lahko glede na okoliščine
@@ -10769,9 +10855,8 @@ ali popravljenega obračuna davka davčnemu organu, ter
4.
terjatve za plačilo davka za obdobje pred
začetkom stečajnega postopka na podlagi odločbe davčnega organa, izdane po
-začetku stečajnega postopka v davčnem postopku, ki se je začel pred začetkom
-stečajnega postopka, in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem
-vročitve odločbe upravitelju.
+začetku stečajnega postopka, in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z
+dnem vročitve odločbe upravitelju.
(7) Terjatve iz šestega odstavka tega člena
mora upravitelj vnesti v osnovni ali dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in
veljajo za ugotovljene v znesku, ki ga upravitelj navede v seznamu preizkušenih
@@ -10787,8 +10872,8 @@ temveč jo lahko izpodbijajo z ugovorom proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih
terjatev
297. člen
(prijava nezavarovane terjatve)
-(1) Prijava terjatve v stečajnem postopku mora
-poleg podatkov iz prvega odstavka 60. člena tega zakona vsebovati:
+(1) Prijava terjatve v stečajnem postopku
+mora poleg podatkov iz prvega odstavka 60. člena tega zakona vsebovati:
1.
podatek o denarnem računu, v dobro katerega naj
se opravi plačilo terjatve, in
@@ -10825,8 +10910,8 @@ določeno.
(2) Prijava zavarovane terjatve in
ločitvene pravice mora vsebovati:
1.
-podatke o zavarovani terjatvi iz prvega odstavka
-60. člena tega zakona,
+podatke o zavarovani terjatvi iz prvega
+odstavka 60. člena tega zakona,
2.
določen zahtevek
za priznanje ločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je
@@ -10847,8 +10932,8 @@ zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in
zahtevek za
plačilo nezavarovanega dela terjatve iz splošne razdelitvene mase v skladu s
tem zakonom.
-(5) Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene
-pravice iz prvega odstavka tega člena, ločitvena pravica preneha.
+(5) Če upnik zamudi rok za prijavo
+ločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, ločitvena pravica preneha.
298.a člen
(posebna pravila za prijavo in preizkus
hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko)
@@ -10859,8 +10944,8 @@ hipoteko.
(2) Če je po stanju ob začetku stečajnega
postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega
dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko ali
-maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom
-stečajnega postopka, veljajo ta posebna pravila:
+maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega
+postopka, veljajo ta posebna pravila:
1.
velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno
prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo;
@@ -10870,13 +10955,13 @@ terjatev vključiti to hipoteko ali maksimalno hipoteko in terjatev, zavarovano
z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59.
člena tega zakona.
(3) Če se z vpisom, ki je začel učinkovati
-pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega
-postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je
-omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži
-hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne
-hipoteke in terjatve, zavarovana z njo, smiselno uporablja 71. člena tega
-zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost
-sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam.
+pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka,
+v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s
+hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži hipoteka ali
+maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteke in
+terjatve, zavarovana z njo, smiselno uporablja 71. člena tega zakona tako, da
+mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi
+tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam.
299. člen
(prijava izločitvenih pravic)
(1) Upniki morajo v stečajnem postopku
@@ -10897,7 +10982,8 @@ smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 60. člena ter 2. točka prvega
odstavka in tretji odstavek 297. člena tega zakona.
(4) Če upnik zamudi rok za prijavo
izločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, izločitvena pravica ne
-preneha.
+preneha, upnika pa bremenijo vsi stroški, ki so v zvezi
+s prodajo tega premoženja nastali do prijave izločitvene pravice.
(5) Če v primeru iz četrtega odstavka tega
člena upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet
izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa
@@ -10909,7 +10995,9 @@ po petem odstavku tega člena.
(7) V primeru iz četrtega odstavka tega
člena izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila
denarnega zneska iz petega odstavka tega člena, če te pravice ne prijavi do
-objave načrta prve splošne razdelitve.
+objave načrta prve splošne ali posebne razdelitve, s
+katerim se deli kupnina, dosežena s prodajo premoženja, ki je bilo predmet
+izločitvene pravice.
299.a člen
(posebna pravila za prijavo in preizkus
izločitvene pravice glede nepremičnine)
@@ -11002,6 +11090,10 @@ terjatev prerekal.
o preizkusu terjatev ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, v
skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, preneha njegova prerekana
terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika.
+(5) Če je upravitelj terjatev priznal, mora
+upnik, ki je prerekal terjatev, ne glede na tretji odstavek tega člena vložiti
+tožbo za ugotovitev neobstoja te terjatve v skladu s pravili iz drugega do
+petega odstavka 302. člena tega zakona.
301. člen
(nadaljevanje prekinjenega pravdnega
postopka za uveljavitev terjatve)
@@ -11020,7 +11112,8 @@ dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za
ugotovitev obstoja terjatve.
(5) Če je upnikovo terjatev iz prvega
odstavka tega člena prerekal drug upnik, mora upnik v roku iz tretjega odstavka
-tega člena tožbo razširiti na upnika, ki je prerekal terjatev, kot novega toženca.
+tega člena tožbo razširiti na upnika, ki je prerekal terjatev, kot novega
+toženca.
(6) Za razširitev tožbe po petem odstavku
tega člena soglasje drugega upnika, na katerega se tožba razširi, ni potrebno.
(7) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa
@@ -11044,9 +11137,9 @@ prerekane terjatve.
mora tisti, ki je prerekal terjatev, vložiti proti upniku, katerega terjatev je
prerekal.
(4) Če nihče od tistih, ki so prerekali
-terjatev iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o
-preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega
-člena, terjatev velja za priznano.
+terjatev iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu
+terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena,
+terjatev velja za priznano.
(5) Če je terjatev iz prvega odstavka tega
člena prerekal drug upnik, mora o vložitvi tožbe iz drugega odstavka tega člena
v osmih dneh po vložitvi obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti kopijo
@@ -11123,8 +11216,8 @@ s to ločitveno pravico: ta terjatev.
(izpodbijanje ločitvene pravice, ki je
nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)
(1) Pravila, določena v tem členu, se
-uporabljajo, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v
-zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.
+uporabljajo, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško
+knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.
(2) Če je prerekana upnikova ločitvena
pravica iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal ločitveno
pravico, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti:
@@ -11173,8 +11266,9 @@ upnika, če je predmet izločitvene pravice iz 3. točke prvega odstavka 22. čl
tega zakona nepremičnina, ali
4.
naloži stečajnemu dolžniku, da v korist upnika
-izvede drug razpolagalni pravni posel ali druga pravna dejanja, potrebna za uveljavitev
-izločitvene pravice iz 3. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona.
+izvede drug razpolagalni pravni posel ali druga pravna dejanja, potrebna za
+uveljavitev izločitvene pravice iz 3. točke prvega odstavka 22. člena tega
+zakona.
(2) Pravnomočni sklep iz 1. in 4. točke
prvega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
(3) Pravnomočni sklep iz 2. in 3. točke
@@ -11189,8 +11283,6 @@ tega zakona.
310. člen
(uveljavitev prerekane izločitvene pravice
v pravdi)
-(poseg odločbe US
-o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Izločitveni upnik, katerega izločitvena
pravica je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev
vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena tega
@@ -11199,25 +11291,23 @@ zakona, če ni v 311. ali 312. členu tega zakona drugače določeno.
se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 300. člena tega zakona.
(3) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa
o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu s prvim in drugim odstavkom tega
-člena, njegova izločitvena pravica preneha.
+člena, se zanj smiselno uporabljajo pravila, določena
+v četrtem do sedmem odstavku 299. člena tega zakona.
311. člen
(nadaljevanje prekinjenega pravdnega
postopka za uveljavitev izločitvene pravice)
-(poseg odločbe US
-o načinu izvrševanja tega člena)
-(1) Pravila, določena v tem členu, se
-uporabljajo, če je izločitveni upnik za uveljavitev zahtevka iz prvega odstavka
-309. člena tega zakona pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni
-postopek.
+(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo,
+če je izločitveni upnik za uveljavitev zahtevka iz prvega odstavka 309. člena
+tega zakona pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek.
(2) Za nadaljevanje pravdnega postopka iz
prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi, tretji, peti, šesti
in osmi odstavek 301. člena tega zakona.
(3) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa
o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka v skladu s tretjim
-odstavkom 301. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom tega člena in v
-primeru iz petega odstavka 301. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom
-tega člena tožbe ne razširi na drugega upnika, ki je prerekal izločitveno
-pravico, njegova izločitvena pravica preneha.
+odstavkom 301. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom tega člena in v primeru
+iz petega odstavka 301. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom tega člena
+tožbe ne razširi na drugega upnika, ki je prerekal izločitveno pravico, se zanj smiselno uporabljajo pravila, določena v četrtem do sedmem
+odstavku 299. člena tega zakona.
312. člen
(izpodbijanje izločitvene pravice, ki
temelji na izvršilnem naslovu)
@@ -11234,8 +11324,8 @@ skladu z 275. členom tega zakona,
v drugih primerih: tožbo za ugotovitev, da je
izločitvena pravica prenehala ali ne obstaja.
(3) Tožbo iz 2. točke drugega odstavka tega
-člena mora tisti, ki je prerekal izločitveno pravico, vložiti proti upniku,
-katerega izločitveno pravico je prerekal.
+člena mora tisti, ki je prerekal izločitveno pravico, vložiti proti upniku, katerega
+izločitveno pravico je prerekal.
(4) Če nihče od tistih, ki so prerekali
izločitveno pravico iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi
sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim ali tretjim
@@ -11248,8 +11338,8 @@ odstavka tega člena prerekal drug upnik, mora o vložitvi tožbe iz drugega
odstavka tega člena v osmih dneh po vložitvi obvestiti upravitelja in obvestilu
priložiti kopijo tožbe s potrdilom sodišča o njeni vložitvi.
313. člen
-(smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za
-drug postopek)
+(smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug
+postopek)
(1) Pravila o pravdnem postopku, določena v
300. do 312. členu tega zakona, se smiselno uporabljajo tudi:
1.
@@ -11283,8 +11373,8 @@ procesna dejanja ali vložiti tožbo v upravnem sporu, ki jih je v skladu s
pravili tega postopka upravičen opravljati dolžnik.
(4) Če nihče od tistih, ki so prerekali
terjatev iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o
-preizkusu terjatev ne prijavi svoje udeležbe v postopku iz tretjega odstavka tega
-člena, terjatev velja za priznano.
+preizkusu terjatev ne prijavi svoje udeležbe v postopku iz tretjega odstavka
+tega člena, terjatev velja za priznano.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena
izjava o prerekanju terjatve iz prvega odstavka tega člena nima pravnega učinka
in terjatev velja za priznano, če v skladu s pravili postopka, v katerem
@@ -11295,8 +11385,8 @@ v obračunu davka.
(6) Če je terjatev iz prvega odstavka tega
člena prerekal drug upnik, mora o prijavi svoje udeležbe v postopku iz tretjega
odstavka tega člena v osmih dneh po vložitvi prijave obvestiti upravitelja in
-obvestilu priložiti kopijo prijave s potrdilom organa, ki vodi postopek, o njeni
-vložitvi.
+obvestilu priložiti kopijo prijave s potrdilom organa, ki vodi postopek, o
+njeni vložitvi.
(7) Če je terjatev iz prvega odstavka tega
člena priznana, preneha pravna korist dolžnika in drugih upnikov za vodenje
postopka, v katerem pristojni organ odloča o terjatvi, za vložitev pritožbe ali
@@ -11306,11 +11396,11 @@ odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi.
(posebno pravilo o začetku teka rokov, če
je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)
Če je upnik ali tisti, ki je prerekal
-terjatev oziroma ločitveno ali izločitveno pravico upnika, s pritožbo
-izpodbijal sklep o preizkusu terjatev glede odločitve o preizkusu določene
-terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, začne enomesečni rok, za
-procesno dejanje glede te terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice,
-določen v naslednjih določbah:
+terjatev oziroma ločitveno ali izločitveno pravico upnika, s pritožbo izpodbijal
+sklep o preizkusu terjatev glede odločitve o preizkusu določene terjatve
+oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, začne enomesečni rok, za procesno
+dejanje glede te terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, določen v
+naslednjih določbah:
-
v prvem in četrtem odstavku 300. člena,
-
@@ -11373,21 +11463,23 @@ stečajnega dolžnika)
stečajni dolžnik nadaljevati proizvodnjo ali opravljanje drugih poslov iz svoje
dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadaljevanje poslovanja stečajnega
dolžnika), če sodišče dovoli nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika.
-(2) Sodišče o nadaljevanju poslovanja
-stečajnega dolžnika odloči na predlog upravitelja in na podlagi soglasja
-upniškega odbora.
-(3) Upravitelj mora dati predlog iz drugega
-odstavka tega člena v enem mesecu po začetku stečajnega postopka.
+(2) Sodišče o
+nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika odloči na predlog upniškega odbora
+ali upravitelja po predhodni pridobitvi soglasja upniškega odbora.
+(3) Predlog iz
+drugega odstavka tega člena mora biti vložen najpozneje v šestih mesecih po
+začetku stečajnega postopka.
(4) Predlog iz drugega odstavka tega člena,
ki je vložen po poteku roka iz tretjega odstavka tega člena, sodišče zavrže.
(5) Predlog iz drugega odstavka tega člena
-mora vsebovati razloge za presojo upravitelja, da bo z nadaljevanjem poslovanja
-stečajnega dolžnika mogoče doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoženja
-stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote.
+mora vsebovati razloge za presojo, da bo z nadaljevanjem poslovanja stečajnega
+dolžnika mogoče doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoženja stečajnega
+dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote.
(6) Sodišče dovoli nadaljevanje poslovanja
stečajnega dolžnika:
1.
-če s tem soglaša upniški odbor,
+če je predlog podal upravitelj in če s tem
+soglaša upniški odbor,
2.
če se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za
prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot
@@ -11396,11 +11488,11 @@ poslovne celote in
če se z nadaljevanjem poslovanja ne krši načelo
omejevanja tveganj iz 228. člena tega zakona.
(7) Sodišče s sklepom, s katerim dovoli
-nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika, upravitelju naloži, da v enem
-mesecu od izdaje sklepa da predlog za prodajo premoženja stečajnega dolžnika,
-ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote.
+nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika, upravitelju naloži, da v dveh mesecih od izdaje sklepa da predlog
+za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju,
+kot poslovne celote.
(8) Sklep, s katerim sodišče odloči o
-predlogu iz drugega odstavka tega člena, se vroči upravitelju.
+predlogu iz drugega odstavka tega člena, se vroči upniškemu odboru in upravitelju.
318. člen
(posebna pravila pri nadaljevanju
poslovanja stečajnega dolžnika)
@@ -11412,8 +11504,8 @@ poslovanju stečajnega dolžnika in poteku prodaje premoženja stečajnega
dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote.
(3) Upravitelj mora poročilu iz drugega
odstavka tega člena priložiti mesečno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.
-(4) Upravitelj mora pridobiti soglasje sodišča
-za vsak:
+(4) Upravitelj mora pridobiti soglasje
+sodišča za vsak:
1.
najem posojila ali kredita,
2.
@@ -11429,8 +11521,8 @@ nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika.
četrtega odstavka tega člena se smiselno uporablja šesti odstavek 317. člena
tega zakona.
319. člen
-(ustavitev nadaljnjega poslovanja
-stečajnega dolžnika)
+(ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega
+dolžnika)
(1) Sodišče odloči, da se nadaljnje
poslovanje stečajnega dolžnika ustavi:
1.
@@ -11494,10 +11586,10 @@ oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem,
2.
nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika,
3.
-sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma
-izvedba drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim učinkom, v
-postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3. in 5.3.4. tega zakona
-ter iz oddelka 5.6. tega zakona.
+sklenitev sodne ali izvensodne poravnave
+oziroma izvedba drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim
+učinkom, v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3. in 5.3.4.
+tega zakona ter iz oddelka 5.6. tega zakona.
(2) Za vsak posel upravljanja stečajne mase
mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla
dobiti soglasje sodišča.
@@ -11554,8 +11646,8 @@ mase, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Za prodajo premoženja v izvršilnem
postopku, na tek katerega po 3. točki tretjega odstavka 132. člena tega zakona
ne vpliva začetek stečajnega postopka, ali v izvršilnem postopku, ki ga
-izvršilno sodišče nadaljuje po 1. točki tretjega odstavka 280. člena tega zakona,
-se uporabljajo pravila, ki veljajo za izvršilni postopek.
+izvršilno sodišče nadaljuje po 1. točki tretjega odstavka 280. člena tega
+zakona, se uporabljajo pravila, ki veljajo za izvršilni postopek.
(3) Za prodajo premoženja, ki je predmet
ločitvene pravice iz prvega odstavka 282. člena tega zakona, se uporabljajo
splošna pravila iz drugega odstavka 282. člena tega zakona.
@@ -11564,19 +11656,39 @@ splošna pravila iz drugega odstavka 282. člena tega zakona.
Priprave za prodajo premoženja stečajnega
dolžnika vključujejo:
1.
-oceno vrednosti premoženja in
+oceno vrednosti premoženja,
2.
zbiranje drugih informacij za presojo
-najugodnejših pogojev prodaje glede rokov, v katerih jo je mogoče opraviti, in
-kupnine, ki jo je mogoče doseči.
+najugodnejših pogojev prodaje glede rokov, v katerih jo je mogoče opraviti, in kupnine,
+ki jo je mogoče doseči, in
+3.
+vpis premoženja v spletni iskalnik prodaj v
+stečajnem postopku, ki se opravi najpozneje ob izdaji sklepa o prodaji.
+326.a člen
+(spletni iskalnik prodaj v stečajnem
+postopku)
+Vrhovno sodišče za namen pregledne in
+uspešne prodaje v stečajnem postopku vzpostavi, upravlja in vzdržuje spletni
+iskalnik prodaj premoženja, s katerim lahko zainteresirani kupci iščejo stvari,
+ki so predmet prodaje, zlasti po naslednjih iskalnih kriterijih:
+-
+vrsta stvari (na primer premičnine,
+nepremičnine, premoženjske pravice, prodaja poslovne celote),
+-
+čas in kraj dražbe oziroma spletni naslov, na
+katerem poteka spletna javna dražba, ali naslov, na katerega se pošljejo
+ponudbe, če se prodaja opravlja na način zbiranja zavezujočih ponudb,
+-
+upravitelj in opravilna številka stečajnega
+postopka.
327. člen
(ocena vrednosti premoženja)
(1) Upravitelj mora za vsako premoženje, ki
sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje
(v nadaljnjem besedilu: ocena vrednosti premoženja).
-(2) Oceno vrednosti premoženja mora izdelati
-pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene, če ni v
-zakonu za posamezen primer drugače določeno.
+(2) Oceno vrednosti premoženja mora
+izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet
+ocene, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
(3) Ocena vrednosti premoženja mora biti
izdelana na podlagi tržne vrednosti in likvidacijske vrednosti v skladu s
standardi ocenjevanja vrednosti, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
@@ -11591,8 +11703,8 @@ oceno vrednosti poslovne celote ob predpostavki
poslujočega podjetja v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti, določenimi z
zakonom, ki ureja revidiranje.
328. člen
-(zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših
-pogojev prodaje)
+(zbiranje drugih informacij za presojo
+najugodnejših pogojev prodaje)
(1) Če vrednosti premoženja ni mogoče
oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen, mora upravitelj objaviti
nezavezujoče zbiranje ponudb ali opraviti druga dejanja za pridobitev
@@ -11607,8 +11719,8 @@ odstavka in tretji odstavek 335. člena tega zakona.
329. člen
(način prodaje)
(1) Pogodba o prodaji premoženja stečajnega
-dolžnika se lahko sklene samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja
-ponudb, če ni v četrtem odstavku tega člena drugače določeno.
+dolžnika se lahko sklene samo na podlagi javne dražbe, spletne javne dražbe ali zavezujočega
+zbiranja ponudb, če ni v petem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Javna dražba se lahko izvede kot javna
dražba z zviševanjem izklicne cene ali kot javna dražba z zniževanjem izklicne
cene. Javna dražba je javno povabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni
@@ -11620,17 +11732,26 @@ ponudil najvišjo ceno, ali
2.
pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene:
prvi dal ponudbo za ceno v posameznem koraku dražbe.
-(3) Zavezujoče zbiranje ponudb je javno
-vabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil
-prodajno pogodbo s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno, vendar ne
-nižje od izhodiščne cene, če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno, pa
-s tistim, ki bo ponudil najkrajši rok plačila.
-(4) Če je bil javna dražba ali postopek
-zavezujočega zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja neuspešen, se
-pogodba o prodaji tega premoženja lahko sklene tudi na podlagi neposrednih
-pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja
-ponudb iz drugega odstavka 328. člena tega zakona, opravljenega pred začetkom
-neposrednih pogajanj.
+(3) Spletna javna dražba se izvede v skladu
+s pravili tega zakona in na način, kot spletno javno dražbo ureja zakon, ki
+ureja izvršbo in zavarovanje, razen če sodišče odobri prodajo z javno dražbo,
+ki poteka prek drugega ponudnika na spletu. Podrobnejša pravila v zvezi s
+spletno javno dražbo določi minister, pristojen za pravosodje.
+(4) Zavezujoče
+zbiranje ponudb je javno vabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik
+zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim ponudnikom, ki bo ponudil
+najvišjo ceno, vendar ne nižje od izhodiščne cene, če bo več ponudnikov
+ponudilo enako najvišjo ceno, pa s tistim, ki bo ponudil najkrajši rok plačila.
+(5) Če so bili javna dražba, spletna javna dražba ali postopek
+zavezujočega zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja neuspešni, se pogodba o prodaji tega premoženja lahko sklene tudi na podlagi
+neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku
+nezavezujočega zbiranja ponudb iz drugega odstavka 328. člena tega zakona,
+opravljenega pred začetkom neposrednih pogajanj.
+(6) Tarifa za prodajo na spletni javni
+dražbi se oblikuje tako, da ne presega običajnih stroškov zagotavljanja
+storitve spletne javne dražbe ter stroškov njenega razvoja in vzdrževanja.
+Tarifo za prodajo na spletni javni dražbi določi zbornica s soglasjem ministra,
+pristojnega za pravosodje.
330. člen
(začetek prodaje)
(1) Prodaja se začne s sklepom sodišča o
@@ -11638,15 +11759,19 @@ prodaji (v nadaljnjem besedilu: sklep o prodaji).
(2) Prodaje nobenega premoženja stečajnega
dolžnika ni dovoljeno začeti pred pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega
postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
-(3) Če je izločitveni upnik pravočasno
-prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je
-predmet te izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler:
-1.
-zahtevek izločitvenega upnika iz prvega
-odstavka 309. člena tega zakona ni pravnomočno zavrnjen ali
-2.
-izločitvena pravica ne preneha po tretjem
-odstavku 310. člena ali tretjem odstavku 311. člena tega zakona.
+(3) Če je
+izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila
+prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice, ni
+dovoljeno začeti:
+1.
+če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi
+sklepa o preizkusu terjatev ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena
+oziroma drugim odstavkom 311. člena tega zakona, dokler njegov zahtevek iz
+prvega odstavka 309. člena tega zakona ni pravnomočno zavrnjen, ali
+2.
+če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi
+sklepa o preizkusu terjatev ne ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena
+oziroma drugim odstavkom 311. člena tega zakona, do izteka tega roka.
331. člen
(sklep o prodaji)
(1) Sodišče izda sklep o prodaji na predlog
@@ -11683,8 +11808,7 @@ določi nižjo izklicno ali izhodiščno ceno kot v
prvem sklepu
2.
bodisi odloči, da se opravi nezavezujoče
-zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj po četrtem
-odstavku 329. člena tega zakona.
+zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj po petem odstavku 329. člena tega zakona.
332. člen
(izklicna ali izhodiščna cena)
(1) Izklicno ali izhodiščno ceno mora
@@ -11698,7 +11822,7 @@ vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, če s tem
soglaša upniški odbor.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se
smiselno uporabljajo tudi za določitev cene pri prodajni pogodbi, ki se sklene
-na podlagi neposrednih pogajanj po četrtem odstavku 329. člena tega zakona.
+na podlagi neposrednih pogajanj po petem odstavku 329. člena tega zakona.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena
pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene pri prvem sklepu o prodaji
izklicna cena ne sme biti nižja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske
@@ -11734,9 +11858,8 @@ plačane varščine ali bančno garancijo v treh delovnih dneh po koncu javne
dražbe ali po poteku roka za izjavo upravitelja o izbiri ponudnika pri javnem
zbiranju ponudb.
(6) Če dražitelj ali ponudnik na dražbi ali
-v postopku zbiranja ponudb uspe in sklene prodajno pogodbo v skladu s tem
-zakonom, plačilo varščine velja za plačilo are v znamenje sklenitve te prodajne
-pogodbe.
+v postopku zbiranja ponudb uspe in sklene prodajno pogodbo v skladu s tem zakonom,
+plačilo varščine velja za plačilo are v znamenje sklenitve te prodajne pogodbe.
334. člen
(javna dražba)
(1) Če sodišče s sklepom o prodaji odloči,
@@ -11834,8 +11957,8 @@ izidu javnega zbiranja ponudb v roku, določenem v vabilu k dajanju ponudb, ki
ne sme biti pozneje kot 15 dni po poteku roka za oddajo ponudb.
(5) Upravitelj mora ponudniku, ki je uspel
v postopku javnega zbiranja ponudb, hkrati z obvestilom o izidu poslati tudi
-besedilo pogodbe in ga pozvati, da mu podpisan izvod pogodbe vrne v treh delovnih
-dneh po prejemu.
+besedilo pogodbe in ga pozvati, da mu podpisan izvod pogodbe vrne v treh
+delovnih dneh po prejemu.
(6) Če ponudnik, ki je uspel v postopku
javnega zbiranja ponudb, v roku iz petega odstavka tega člena ne vrne
podpisanega izvoda pogodbe, mora stečajnemu dolžniku plačati pogodbeno kazen za
@@ -11854,24 +11977,20 @@ zakona.
337. člen
(osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti
pogodbe)
-(1) Stečajni dolžnik ne sme skleniti
-pogodbe o prodaji svojega premoženja z:
+(1) Stečajni
+dolžnik ne sme:
1.
-osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo
-stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora
-ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku,
-2.
-stečajnim upraviteljem ali sodnikom, ki vodi
-postopek,
-3.
-družbenikom, katerega delež v kapitalu
-stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov,
-4.
-osebo, ki ima v razmerju do osebe iz 1., 2. ali
-3. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,
-5.
-pravno osebo, v kapitalu katere ima oseba iz 1.
-do 4. točke tega odstavka delež, večji od 50 odstotkov.
+skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja s
+stečajnim upraviteljem ali sodnikom, ki vodi postopek, ali z njima ožje
+povezano osebo ali pravno osebo, v kapitalu katere ima ta oseba delež;
+2.
+skleniti pogodbe na podlagi nezavezujočega
+zbiranja ponudb z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega
+postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo
+prokurista v insolventnem dolžniku, z družbenikom, katerega delež v kapitalu
+stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov, z osebo, ki ima v razmerju do teh
+oseb položaj ožje povezane osebe, ali s pravno osebo, v kapitalu katere ima ta
+oseba delež.
(2) Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe s
stečajnim dolžnikom dati pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz
prvega odstavka tega člena.
@@ -11902,6 +12021,47 @@ bi moral kupcu dati dodatni rok za izpolnitev.
lastniške posesti prodanega premoženja ali opraviti drugih pravnih dejanj za
prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca, dokler ta ne plača
celotne kupnine.
+339.a člen
+(posebna pravila o plačilu kupnine z
+najemom kredita)
+(1) Če kupec za poplačilo kupnine vzame
+kredit, lahko dajalec kredita, ki želi zavarovati svojo terjatev za vrnitev
+kredita z zastavno pravico na predmetu nakupa, nakaže denarni znesek v hrambo
+notarju in notarju naloži:
+1.
+da deponirani znesek nakaže v dobro denarnega
+računa stečajnega dolžnika, potem ko mu upravitelj predloži sklep sodišča o
+izročitvi nepremičnine kupcu s potrdilom o pravnomočnosti, ali
+2.
+da deponirani znesek vrne deponentu:
+-
+če mu deponent predloži sklep sodišča o
+zavrnitvi predloga za izročitev nepremičnine kupcu s potrdilom o pravnomočnosti
+ali
+-
+če mu upravitelj v šestih mesecih od dneva
+deponiranja ne predloži sklepa iz 1. točke tega odstavka.
+(2) Kupec mora o plačilu kupnine z
+izročitvijo v hrambo obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti odpravek
+notarskega zapisnika o hrambi.
+(3) Če kupec plača kupnino z izročitvijo v
+hrambo notarju v skladu s prvim odstavkom tega člena, se z dnem, ko upravitelj
+prejme obvestilo iz drugega odstavka tega člena, šteje:
+1.
+da je stečajni dolžnik sprejel pravico od
+notarja zahtevati izplačilo deponiranega zneska iz 1. točke prvega odstavka
+tega člena in
+2.
+da je plačana kupnina do višine deponiranega
+zneska.
+(4) Če je kupec v zavarovanje obveznosti
+vrniti kredit s sporazumom, sklenjenim v obliki notarskega zapisa, ustanovil
+hipoteko na nepremičnini v korist dajalca kredita, mora notar ne glede na
+tretji odstavek 142. člena SPZ vložiti predlog za vknjižbo hipoteke
+nemudoma po prejemu sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu s potrdilom o
+pravnomočnosti.
+(5) Določbe prvega do četrtega odstavka
+tega člena se smiselno uporabljajo tudi za plačilo kupnine za drugo premoženje.
340. člen
(izključitev odgovornosti za stvarne
napake)
@@ -11929,8 +12089,8 @@ pri neposredni
prodaji: poročilo o ponudbah, ki jih je prejel na podlagi nezavezujočega
zbiranja ponudb, in o poteku pogajanj s ponudniki.
(4) Če je bila pogodba sklenjena na podlagi
-neposrednih pogajanj po četrtem odstavku 329. člena tega zakona, sodišče odloči
-o soglasju k pogodbi:
+neposrednih pogajanj po petem
+odstavku 329. člena tega zakona, sodišče odloči o soglasju k pogodbi:
1.
če je prodajna cena nižja od polovice vrednosti
premoženja, ocenjene po likvidacijski vrednosti: na podlagi soglasja upniškega
@@ -11943,7 +12103,8 @@ javne dražbe z zniževanjem izklicne cene in je bila prodajna cena nižja od
polovice vrednosti premoženja, ocenjene po likvidacijski vrednosti, sodišče
odloči o soglasju na podlagi soglasja upniškega odbora.
(6) Prvi do peti odstavek tega člena se ne uporabljajo, če je ocenjena vrednost
-premoženja, ki je predmet prodajne pogodbe, nižja od 100.000 eurov.
+premoženja, ki je predmet prodajne pogodbe, nižja od 100.000 eurov, razen če je kupnina plačana z
+najemom kredita z zastavo premoženja, ki je predmet prodajne pogodbe.
(7) Sodišče da
soglasje k pogodbi:
1.
@@ -11959,8 +12120,8 @@ soglasje k pogodbi.
342. člen
(prenos lastninske ali druge premoženjske
pravice na kupca in varstvo kupca)
-(1) S plačilom kupnine prenehajo naslednje
-pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe:
+(1) S plačilom kupnine prenehajo naslednje pravice
+tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe:
1.
zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški
dolg,
@@ -12069,8 +12230,18 @@ dolžnika)
tega zakona, sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena tega zakona,
sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu iz drugega odstavka 342. člena in sklepu
iz četrtega odstavka 343. člena tega zakona se lahko pritožijo samo upniki.
-(2) Pritožba proti sklepu iz prvega
-odstavka tega člena zadrži njegovo izvršitev.
+(2) Če je premoženje, ki se prodaja,
+predmet predkupne pravice, lahko predkupni upravičenec, čigar predkupna pravica
+je bila kršena, ne glede na prvi odstavek tega člena s pritožbo izpodbija:
+1.
+v primeru iz šestega odstavka 341. člena
+tega zakona: sklep o izročitvi nepremičnine kupcu iz drugega odstavka
+342. člena tega zakona;
+2.
+v drugih primerih: sklep o soglasju k prodajni pogodbi
+iz 341. člena tega zakona.
+(3) Pritožba proti
+sklepu iz tega člena zadrži njegovo izvršitev.
345. člen
(posebna pravila o prodaji premoženja, ki
je predmet ločitvene pravice)
@@ -12109,8 +12280,8 @@ upnika iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi do tretji
odstavek 88. člena tega zakona.
(4) Če ločitveni upnik v 15 dneh po
objavi po prejemu zahteve za mnenje sodišču svojega mnenja ne
-sporoči, velja, da je procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z
-mnenjem ločitvenega upnika iz tretjega odstavka tega člena izpolnjena.
+sporoči, velja, da je procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem
+ločitvenega upnika iz tretjega odstavka tega člena izpolnjena.
(5) Če ločitveni upnik v 15 dneh po
objavi po prejemu zahteve za soglasje sodišču ne sporoči, da
zavrača to soglasje, velja, da je procesna predpostavka za odločitev sodišča v
@@ -12154,8 +12325,8 @@ nepremičnin.
odstavka tega člena se ne uporabljajo:
1.
drugi odstavek 327. člena tega zakona in lahko
-vrednost tega premoženja oceni upravitelj, 329. člen, 332. do 338. in 341. člen
-tega zakona,
+vrednost tega premoženja oceni upravitelj, 329. člen, 332. do 336., 338. in
+341. člen tega zakona,
2.
za prodajo premoženja iz 2. točke prvega
odstavka pa tudi ne: drugi odstavek 330. člena tega zakona.
@@ -12314,9 +12485,9 @@ naslovu za izterjavo te terjatve ni označena kot upnik.
dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)
Če preneha terjatev upnika po petem
odstavku 296. člena, četrtem odstavku 300. člena, sedmem odstavku 301. člena,
-četrtem odstavku 305. člena ali tretjem odstavku 306. člena tega zakona v razmerju
-do stečajnega dolžnika, hkrati preneha tudi v razmerju do osebno odgovornega
-družbenika.
+četrtem odstavku 305. člena ali tretjem odstavku 306. člena tega zakona v
+razmerju do stečajnega dolžnika, hkrati preneha tudi v razmerju do osebno
+odgovornega družbenika.
Oddelek 5.9: Plačila v breme stečajne
mase
Pododdelek 5.9.1: Splošno pravilo o
@@ -12334,19 +12505,14 @@ stečajnega postopka
obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka,
razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene
mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
-(2) Če upravitelj izvedbo posameznih
-storitev v zvezi z opravljanjem svojih nalog v stečajnem postopku (na primer
-storitve izdelave poročil, seznamov preizkušenih terjatev in načrtov razdelitve
-ali storitve svetovanja pri opravljanju nalog upravitelja v postopku zaradi
-insolventnosti), razen storitev iz sedmega odstavka 103. člena tega zakona,
-odda drugi osebi, nadomestila za te storitve ni dovoljeno plačati kot strošek
-stečajnega postopka, temveč jih mora upravitelj plačati iz lastnih sredstev.
-(3) Za storitve iz sedmega odstavka 103.
-člena tega člena, za katere je predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena
-tarifa, kot strošek stečajnega postopka ni dovoljeno plačati cene v zneskih, ki
-so višji od zneskov, določenih s to tarifo in opravil, ki presegajo okvir nujno
+(2) Za storitve iz
+šestega odstavka 103. člena
+tega člena, za katere je predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa,
+kot strošek stečajnega postopka ni dovoljeno plačati cene v zneskih, ki so
+višji od zneskov, določenih s to tarifo in opravil, ki presegajo okvir nujno
potrebnih del v okviru teh storitev.
-(4) Upravitelj izvedbe storitev iz sedmega
+(3) Upravitelj
+izvedbe storitev iz šestega
odstavka 103. člena tega zakona ne sme oddati:
-
osebi, v kateri on ali oseba, ki ima v razmerju
@@ -12359,7 +12525,11 @@ razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, skupaj ali vsak zase, neposredn
ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 odstotkih udeležen pri
ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu, ali je v njih tihi
družbenik.
-(5) Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, je nična.
+(4) Pogodba, ki je
+sklenjena v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, je nična.
+(5) Upravitelj mora sodišču poslati
+sklenjeno pogodbo ali drugo listino oziroma podatke o osebi, s katero je
+sklenil pravni posel za posamezno storitev, in o dogovorjeni ceni te storitve.
355. člen
(vrste stroškov stečajnega postopka)
(1) Stroški stečajnega postopka so tekoči
@@ -12384,39 +12554,40 @@ stroški objav po 122. členu tega zakona,
pravdni stroški stečajnega dolžnika v postopkih
iz oddelka 5.6 tega zakona,
7.
-stroški računovodskih, administrativnih in
-drugih storitev za potrebe stečajnega postopka,
+stroški računovodskih in administrativnih
+storitev za potrebe stečajnega postopka ter hrambe dokumentacije stečajnega
+dolžnika do izteka rokov hrambe ali do predaje arhivskega gradiva pristojnemu
+arhivu, ki nastajajo mesečno,
8.
obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ki
nastanejo med potekom stečajnega postopka in
9.
-drugi stroški, ki nastajajo mesečno ali v
-drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka.
+drugi stroški storitev za potrebe stečajnega
+postopka (na primer stroški odbiranja in izročitve javnega arhivskega gradiva).
(3) Občasni stroški stečajnega postopka so:
1.
-plačilo terjatev upnikov, ki so nastale med
-postopkom prisilne poravnave, iz drugega odstavka 289. člena tega zakona,
-2.
izpolnitve obveznosti na podlagi vzajemno
neizpolnjene dvostranske pogodbe po drugem odstavku 265. člena tega zakona,
-3.
-plačilo razlike po četrtem odstavku 268. člena
-tega zakona,
-4.
+2.
izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov
iz 316. in 317. člena tega zakona,
-5.
+3.
nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega
dolžnika v skladu s 322. in 324. členom tega zakona,
-6.
+4.
stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih
dejanj v zvezi z izvedbo prodaje,
-7.
+5.
davek na dodano vrednost ali davek na promet
nepremičnin v zvezi s prodajo premoženja in
-8.
+6.
drugi stroški stečajnega postopka razen tekočih
stroškov iz drugega odstavka tega člena.
+(4) Plačilo stroškov iz šestega odstavka
+329. člena tega zakona bremeni kupca. Na predlog upravitelja lahko
+sodišče, ko da soglasje k plačilu stroškov za dejanja v zvezi s prodajo
+premoženja iz 4. točke tretjega odstavka tega člena, odloči, da ti stroški
+bremenijo kupca.
356. člen
(predračun stroškov stečajnega postopka)
(1) Sodišče določi predračun stroškov
@@ -12474,11 +12645,19 @@ odstavka 356. člena tega zakona v znesku, v katerem so vključeni v predračun
stroškov stečajnega postopka,
2.
izpolnitev obveznosti na podlagi pravnih poslov
-v skladu s 316. do 319. členom tega zakona in
+v skladu s 316. do 319. členom tega zakona,
3.
nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega
dolžnika v skladu s 322. in 324. členom tega zakona ter plačilo s tem povezanih
-stroškov.
+stroškov,
+4.
+plačilo odmerjene sodne ali upravne takse in
+sodnih ali upravnih stroškov na podlagi odločbe sodnega ali upravnega organa in
+5.
+plačilo stroškov spletne javne dražbe v višini
+tarife iz šestega odstavka 329. člena tega zakona.
+(3) Upravitelj mora v predlogu za plačilo
+stroškov navesti podlago in prejemnika tega plačila.
Pododdelek 5.9.3: Razdelitev splošne
razdelitvene mase
358. člen
@@ -12646,8 +12825,7 @@ preizkušenih terjatev,
-
identifikacijske podatke o upniku terjatve,
-
-znesek terjatve, ki se upošteva pri prvi
-razdelitvi,
+znesek terjatve, ki se upošteva pri prvi razdelitvi,
-
podatek, ali se terjatev ob prvi razdelitvi
plača po prvem odstavku 362. člena tega zakona ali se za njeno plačilo
@@ -12686,8 +12864,8 @@ upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in
3.
določi končni načrt prve razdelitve.
(2) V izreku sklepa o prvi razdelitvi
-sodišče določitev končnega načrta prve razdelitve oblikuje tako, da navede
-končni načrt prve razdelitve, ki je sestavni del izreka sklepa.
+sodišče določitev končnega načrta prve razdelitve oblikuje tako, da navede končni
+načrt prve razdelitve, ki je sestavni del izreka sklepa.
(3) Sodišče mora:
1.
pri prvi prednostni razdelitvi v osmih dneh,
@@ -12798,10 +12976,10 @@ tega člena:
1.
če je ločitvena pravica prerekana ali
2.
-če je terjatev povezana s pogojem, ki se do izdelave
-načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase še ni uresničil.
-(4) Plačilo terjatve se opravi iz
-rezervirane posebne razdelitvene mase:
+če je terjatev povezana s pogojem, ki se do
+izdelave načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase še ni uresničil.
+(4) Plačilo terjatve se opravi iz rezervirane
+posebne razdelitvene mase:
1.
pri prerekani ločitveni pravici iz prvega
odstavka 305. člena ali prvega odstavka 306. člena tega zakona: ko postane
@@ -12838,8 +13016,10 @@ splošno razdelitveno maso.
za celotno plačilo terjatve upnika, se za plačilo nezavarovanega dela te
terjatve uporablja pododdelek 5.9.3 tega zakona.
(8) Upravitelj mora predložiti sodišču
-načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v osmih dneh po prejemu kupnine
-za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso.
+načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v osmih dneh po pravnomočnosti sklepa iz drugega odstavka
+342. člena tega zakona ali sklepa iz četrtega odstavka 343. člena
+tega zakona, v drugih primerih pa v osmih dneh po
+prejemu kupnine za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso.
(9) Načrt prve razdelitve posebne
razdelitvene mase mora vsebovati:
1.
@@ -12858,8 +13038,8 @@ zakona,
znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet
prve razdelitve,
5.
-skupni znesek terjatev, ki se upoštevajo pri
-prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase,
+skupni znesek terjatev, ki se upoštevajo pri prvi
+razdelitvi posebne razdelitvene mase,
6.
za vsako terjatev, ki se upošteva pri prvi
razdelitvi posebne razdelitvene mase:
@@ -12900,8 +13080,8 @@ razdelitvene mase.
372. člen
(prenos iz posebne v splošno razdelitveno
maso)
-(1) Premoženje, ki je bilo predmet ločitvene
-pravice, se prenese iz posebne v splošno razdelitveno maso:
+(1) Premoženje, ki je bilo predmet
+ločitvene pravice, se prenese iz posebne v splošno razdelitveno maso:
1.
če ločitvena pravica preneha po četrtem
odstavku 305. člena ali tretjem odstavku 306. člena tega zakona,
@@ -12959,8 +13139,8 @@ Pododdelek 5.9.5: Končna razdelitev
(1) Končna razdelitev je poznejša
razdelitev, ki se opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa.
(2) Če razdelitvena masa zadošča za plačilo
-vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za
-plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom
+vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo
+nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom
stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži.
(3) Terjatve družbenika za plačilo
sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase iz drugega odstavka tega člena ni
@@ -12982,9 +13162,9 @@ pravilih, določenih v šestem do desetem odstavku tega člena.
(6) V postopku sodnega depozita iz petega
odstavka tega člena je stvarno in krajevno pristojno odločati sodišče, ki vodi
stečajni postopek.
-(7) Upravitelj mora vložiti predlog za sodni
-depozit iz petega odstavka tega člena hkrati s končnim poročilom iz 375. člena
-tega zakona. Predlog mora vsebovati:
+(7) Upravitelj mora vložiti predlog za
+sodni depozit iz petega odstavka tega člena hkrati s končnim poročilom iz 375.
+člena tega zakona. Predlog mora vsebovati:
1.
identifikacijske podatke o upniku, v korist
katerega se položi depozit, in
@@ -13069,22 +13249,25 @@ reda.
prevzem premoženja iz prvega odstavka tega člena, se premoženje glede na vrsto
prenese:
1.
-nepremičnina, ki ne leži na območju Republike Slovenije, onesnažena nepremičnina ali odpadki, če stečajna masa ne zadošča za
-kritje stroškov ekološke sanacije, na Republiko Slovenijo,
+onesnažena nepremičnina ali odpadki, če
+stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, na Republiko
+Slovenijo,
2.
druga nepremičnina na lokalno skupnost, na
območju katere je ta nepremičnina,
3.
-drugo premoženje, razen nepremičnin ali
-denarnega dobroimetja, na Republiko Slovenijo, če privoli, da ga prevzame.
+nepremičnina, ki ne leži na območju Republike
+Slovenije, ter drugo premoženje, razen denarnega dobroimetja, na Republiko
+Slovenijo, če privoli, da to premoženje prevzame.
(3) Upravitelj mora poziv k privolitvi za
prevzem premoženja iz 3. točke drugega odstavka tega člena poslati pristojnemu
-resornemu ministrstvu, in sicer, če so predmet tega premoženja premične stvari,
-ministrstvu, pristojnem za javno upravo, če je predmet tega premoženja finančno
-premoženje, ministrstvu, pristojnemu za finance, če so predmet tega premoženja
-druge premoženjske pravice, pa ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo. Če
-Republika Slovenija ne privoli v prevzem tega premoženja, se lahko prenese na
-dobrodelno organizacijo, če ta privoli, da ga prevzame.
+resornemu ministrstvu, in sicer, če je predmet tega premoženja nepremičnina, ki ne leži na območju
+Republike Slovenije, ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, če so predmet tega premoženja premične stvari, ministrstvu,
+pristojnem za javno upravo, če je predmet tega premoženja finančno premoženje,
+ministrstvu, pristojnemu za finance, če so predmet tega premoženja druge
+premoženjske pravice, pa ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo. Če Republika
+Slovenija ne privoli v prevzem tega premoženja, se lahko prenese na dobrodelno
+organizacijo, če ta privoli, da ga prevzame.
(4) Če niti Republika Slovenija niti
dobrodelna organizacija ne prevzame premoženja iz 3. točke drugega odstavka
tega člena:
@@ -13108,7 +13291,10 @@ njegovo ocenjeno vrednost in
3.
razloge, zaradi katerih premoženja v stečajnem
postopku ni bilo mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali
-nesorazmerni stroški.
+nesorazmerni stroški, in
+4.
+znesek iz trinajstega in štirinajstega odstavka
+tega člena, ki ga mora upnik ali družbenik plačati za prevzem tega premoženja.
(7) Republika Slovenija, lokalna skupnost
ali dobrodelna organizacija v zvezi s prevzemom premoženja iz drugega ali
tretjega odstavka tega člena ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika.
@@ -13121,9 +13307,9 @@ nesorazmerni stroški, se to prenese v dobro proračuna Republike Slovenije. Za
prenos iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljata sedmi in osmi odstavek tega
člena.
(10) Če se s sklepom o končni razdelitvi
-nepremičnina po 1. točki drugega odstavka tega člena prenese na Republiko
-Slovenijo, se sklep vroči Republiki Sloveniji, ki ima pravico do pritožbe proti
-temu sklepu.
+nepremičnina po 1. ali 3. točki drugega odstavka tega člena prenese na Republiko Slovenijo,
+se sklep vroči Republiki Sloveniji, ki ima pravico do pritožbe proti temu
+sklepu.
(11) Če se s sklepom o končni razdelitvi
nepremičnina po 2. točki drugega odstavka tega člena prenese na lokalno
skupnost, se sklep vroči lokalni skupnosti, ki ima pravico do pritožbe proti
@@ -13145,8 +13331,8 @@ Oddelek 5.10: Končanje stečajnega
postopka
375. člen
(končno poročilo upravitelja)
-(1) Upravitelj mora v enem mesecu po
-opravljeni končni razdelitvi predložiti sodišču svoje končno poročilo.
+(1) Upravitelj mora v enem mesecu po opravljeni
+končni razdelitvi predložiti sodišču svoje končno poročilo.
(2) Končno poročilo mora poleg podatkov, ki
jih mora vsebovati redno poročilo, vključevati še:
1.
@@ -13155,9 +13341,12 @@ skupni znesek unovčene stečajne mase,
končni delež plačila terjatev upnikov iz
tretjega odstavka 359. člena tega zakona,
3.
+podatek, kdo hrani dokumentacijo stečajnega
+dolžnika po končanju stečajnega postopka,
+4.
predlog upravitelja za odmero zadnjega dela
nagrade za njegovo delo iz 2. točke drugega odstavka 104. člena tega zakona in
-4.
+5.
izjavo upravitelja, da je izvedel vsa dejanja,
ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu s tem zakonom.
(3) Sodišče na podlagi končnega poročila
@@ -13181,10 +13370,14 @@ zakona tudi odločitev o sodnem depozitu v skladu z osmim odstavkom 373. člena
(2) Pritožba proti sklepu o končanju
stečajnega postopka zadrži njegovo izvršitev.
377. člen
-(izbris stečajnega dolžnika iz registra)
-Stečajni dolžnik se po uradni dolžnosti
+(izbris stečajnega dolžnika iz registra in registra proračunskih uporabnikov)
+(1) Stečajni dolžnik se po uradni dolžnosti
izbriše iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega
postopka.
+(2) Sodišče pošlje pravnomočni sklep o
+končanju stečajnega postopka nad pravno osebo, ki je proračunski uporabnik,
+Upravi Republike Slovenije za javna plačila zaradi izbrisa iz registra
+proračunskih uporabnikov.
378. člen
(končanje stečajnega postopka brez
razdelitve upnikom)
@@ -13314,24 +13507,27 @@ pravno osebo)
(1) Če ni v oddelku 5.11 tega zakona
drugače določeno, se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila,
določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona.
-(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
-za postopek osebnega stečaja ne uporabljajo:
+(2) Ne glede na
+prvi odstavek tega člena se za postopek osebnega stečaja ne uporabljajo:
1.
-drugi in tretji odstavek 223. člena, drugi
-odstavek 227. člena, 2. točka 231. člena, tretji odstavek 232. člena, 234. člen
-in 236. do 238. člen,
+drugi in tretji odstavek 223. člena, drugi
+odstavek 227. člena, 2. točka in 5. točka 231. člena, tretji odstavek
+232. člena, deveti odstavek 239. člena, 234. člen in 236. do
+238. člen,
2.
-prvi do tretji odstavek 290. člena, 259., 260.
-in 262. člen,
+259. člen, 260. člen, 262. člen
+in prvi do tretji odstavek 290. člena,
3.
-peti odstavek 296. člena, peti odstavek 298.
-člena, sedmi odstavek 299. člena, četrti odstavek 300. člena, sedmi
-odstavek 301. člena, četrti odstavek 305. člena, tretji odstavek 306. člena,
-tretji odstavek 310. člena, tretji odstavek 311. člena,
+peti odstavek 296. člena, peti odstavek
+298. člena, sedmi odstavek 299. člena, četrti odstavek
+300. člena, sedmi odstavek 301. člena, četrti odstavek
+305. člena, tretji odstavek 306. člena,
4.
-348. do 352. člen,
+348. do 352. člen,
5.
-drugi do peti odstavek 374. člena tega zakona,
+drugi do sedmi odstavek 374. člena ter
+dvanajsti in štirinajsti odstavek 374. člena v delu, v katerem se ureja
+prenos premoženja na družbenike,
6.
za postopek osebnega stečaja zasebnika ali
potrošnika pa tudi ne:
@@ -13376,10 +13572,10 @@ predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev iz prvega odstavka
61. člena tega zakona z dnem, ko upravitelj prejme poziv sodišča, da
predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev,
3.
-upravitelj ima pravico do pritožbe proti
-sklepu, s katerim sodišče zavrne njegov predlog, da se preizkus terjatev ne
-opravi, in proti sklepu iz 2. točke tega odstavka. Sklep, s katerim višje
-sodišče odloči o pritožbi iz prejšnjega stavka, se vroči upravitelju,
+upravitelj ima pravico do pritožbe proti sklepu,
+s katerim sodišče zavrne njegov predlog, da se preizkus terjatev ne opravi, in
+proti sklepu iz 2. točke tega odstavka. Sklep, s katerim višje sodišče odloči o
+pritožbi iz prejšnjega stavka, se vroči upravitelju,
4.
pritožba iz 3. točke tega odstavka pretrga rok
za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Če je pritožba
@@ -13537,10 +13733,9 @@ klirinškodepotna družba, sodišča, davčne uprave in drugi upravljavci zbirk
osebnih in drugih podatkov morajo upravitelju na njegovo zahtevo posredovati vse
podatke, vključene v zbirkah osebnih in drugih podatkov, ki jih upravljajo,
pomembne za ugotovitev pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika,
-premoženja njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v istospolni partnerski
-skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter
-poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena
-tega zakona.
+premoženja njegovega zakonca ali zunajzakonskega
+partnerja ter poslov, ki bi lahko imeli značilnosti
+izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona.
(9) Podatki iz osmega odstavka tega člena
so zlasti:
1.
@@ -13697,8 +13892,8 @@ sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.
(2) Predlog iz prvega odstavka tega člena
mora vsebovati:
1.
-opis poslov, ki jih bo opravljal stečajni dolžnik
-kot podjetnik ali zasebnik,
+opis poslov, ki jih bo opravljal stečajni
+dolžnik kot podjetnik ali zasebnik,
2.
načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na
podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da
@@ -13739,8 +13934,8 @@ s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti:
da bo stečajni dolžnik sposoben plačevati
mesečni znesek nadomestila za izvzem premoženja in
2.
-da se ob upoštevanju mesečnega zneska nadomestila
-za izvzemom premoženja pogoji poplačila upnikov ne poslabšajo.
+da se ob upoštevanju mesečnega zneska
+nadomestila za izvzemom premoženja pogoji poplačila upnikov ne poslabšajo.
(7) Če sodišče dovoli izvzem premoženja, s
sklepom, s katerim dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali
zasebnika, tudi:
@@ -13750,9 +13945,6 @@ stečajne mase, in
2.
naloži stečajnemu dolžniku obveznost plačevati
mesečni znesek nadomestila za izvzem tega premoženja.
-(8) Če sodišče dovoli poslovanje stečajnega
-dolžnika kot podjetnika, se za vpis podjetnika v poslovni register ne uporablja
-zadnja alineja drugega odstavka 74. člena ZGD-1.
389.b člen
(posebna pravila pri poslovanju stečajnega
dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)
@@ -13765,8 +13957,8 @@ drugega odstavka 389. člena tega zakona izvzeto tudi:
premoženje, za katero sodišče odloči, da se
izvzame iz stečajne mase po šestem odstavku 389.a člena tega zakona,
2.
-premoženje, ustvarjeno pri poslovanju stečajnega
-dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.
+premoženje, ustvarjeno pri poslovanju
+stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.
(3) Če stečajni dolžnik kot podjetnik ali
zasebnik v izkazu poslovnega izida, ki je sestavni del letnega poročila za
posamezno poslovno leto, izkazuje čisti dobiček po obdavčenju, mora do konca
@@ -13885,14 +14077,14 @@ obveznosti postal pravnomočen, ne obstaja več.
stečaja kot prednostne terjatve poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka
21. člena tega zakona plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi
zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja
-življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter
-odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
+življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine
+za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
(2) Za izterjavo ali zavarovanje terjatve
iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo 131., 132., 280. in 281. člen
tega zakona.
391. člen
-(posebna pravila o izpodbojnosti pravnih
-dejanj dolžnika)
+(posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj
+dolžnika)
(1) Obdobje
izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona je v postopku osebnega stečaja
zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja za:
@@ -13934,9 +14126,10 @@ prijavljene po poteku roka za prijavo terjatve iz drugega, tretjega ali
zakona tako, da mora upravitelj v enem mesecu po poteku naslednjih obdobij
izdelati:
1.
-prvi dodatni osnovni seznam glede terjatev, prijavljenih
-v obdobju od poteka roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka 59. člena tega
-zakona do konca prvega koledarskega polletja po poteku tega roka,
+prvi dodatni osnovni seznam glede terjatev,
+prijavljenih v obdobju od poteka roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka
+59. člena tega zakona do konca prvega koledarskega polletja po poteku tega
+roka,
2.
naslednje dodatne osnovne sezname glede
terjatev, prijavljenih v vsakem naslednjem koledarskem polletju.
@@ -13980,16 +14173,16 @@ tega člena je izvršilni naslov proti izplačevalcu stalnih prejemkov.
izplačevalec prejemkov ravna po sklepu o izterjavi, in sodišče nemudoma
obvestiti o vsaki njegovi kršitvi.
394. člen
-(zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih
-denarnih računih)
+(zaseg denarnega dobroimetja na
+dolžnikovih denarnih računih)
(1) Če ima stečajni dolžnik odprt denarni
račun, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim
sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o zasegu denarnega dobroimetja):
1.
ugotovi, da denarno dobroimetje na računu,
-zmanjšano za znesek iz tretjega ali četrtega odstavka 389. člena tega zakona in
-za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz
-prvega odstavka 390. člena tega zakona, spada v stečajno maso,
+zmanjšano za znesek iz tretjega odstavka 389. člena tega zakona in za morebitni
+znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka
+390. člena tega zakona, spada v stečajno maso,
2.
naloži izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi ta
račun, da mora:
@@ -14021,9 +14214,16 @@ tega člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali
stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje
ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil
tako uporabo.
-(4) Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ na
-podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka tega člena namesto
-izvršitelja opravi upravitelj.
+(4) Če dolžnik v
+roku iz drugega odstavka tega člena ne izprazni stanovanja ali stanovanjske
+hiše in je ne izroči upravitelju, upravitelj v imenu stečajne mase predlaga
+prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka tega člena.
+(5) Izpraznitev in izročitev stanovanja ali
+stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje
+ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil
+tako uporabo, lahko na podlagi pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka tega
+člena nadaljuje ali predlaga tudi kupec nepremičnine, ki mu je bil izdan sklep
+o izročitvi nepremičnine.
396. člen
(sklep o končanju postopka osebnega
stečaja)
@@ -14035,18 +14235,28 @@ prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane, in o znesku teh terjatev,
ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan,
2.
naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani
-del terjatev iz 1. točke tega odstavka.
+del terjatev iz 1. točke tega odstavka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z 256. členom
+tega zakona.
(2) V izreku sklepa o končanju postopka
osebnega stečaja sodišče svoje odločitve iz prvega odstavka tega člena oblikuje
-tako, da navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču
-predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del
-izreka tega sklepa.
+tako, da navede seznam neplačanih priznanih terjatev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z 256. členom
+tega zakona, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj
+hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa.
(3) Za seznam neplačanih priznanih terjatev
iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja 1. točka tretjega odstavka
in 1. točka četrtega odstavka 211. člena tega zakona.
(4) Pravnomočni sklep o končanju postopka
osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih
terjatev.
+396.a člen
+(smrt stečajnega dolžnika)
+Če stečajni dolžnik po začetku postopka
+osebnega stečaja umre, se postopek osebnega stečaja nadaljuje nad stečajno maso
+kot postopek stečaja zapuščine. Sodišče mora zapuščinsko sodišče in
+zapustnikove dediče, če so mu znani in če ve za njihovo prebivališče,
+obvestiti, da se postopek osebnega stečaja nadaljuje kot postopek stečaja
+zapuščine. Če sodišču dediči niso znani ali če ne ve za njihova prebivališča,
+jim nemudoma postavi skrbnika za posebni primer.
Pododdelek 5.11.2: Odpust obveznosti stečajnega
dolžnika
397. člen
@@ -14072,13 +14282,11 @@ okoliščin.
399. člen
(namen odpusta
obveznosti in ovire za odpust obveznosti)
-(poseg odločbe US
-o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Namen odpusta obveznosti je poštenemu
-in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih
-obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku
-postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega
-stečaja do poteka preizkusnega obdobja.
+in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti,
+ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka
+osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do
+poteka preizkusnega obdobja.
(2) Odpust obveznosti ni dovoljen:
1.
če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen
@@ -14097,16 +14305,19 @@ obveznosti že odpuščene,
če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust
obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386.
ali 401. člena tega zakona, ali zaradi ovire iz tretjega odstavka tega
-člena ali
+člena, razen če dolžnik izkaže, da te kršitve niso
+otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne
+mase v tem postopku, ali
-
če je bil sklep o odpustu obveznosti
razveljavljen po 411. členu tega zakona.
(3) Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz
ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega
-stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust
-obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz
-prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta
-obveznosti).
+stečaja, ravnanj dolžnika med postopkom osebnega
+stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj
+izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z
+namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem
+besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti).
(4) Velja, če se ne dokaže drugače, da
predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v
naslednjih primerih:
@@ -14132,10 +14343,25 @@ neodplačno ali za neznatno plačilo,
če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje,
ki ima po 271. členu tega zakona značilnost izpodbojnega pravnega dejanja
in je bil v skladu z 277. členom tega zakona uveljavljen zahtevek za
-izpodbijanje tega pravnega dejanja, ali
+izpodbijanje tega pravnega dejanja,
5.
če lahko stečajni dolžnik glede na svoj
-premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.
+premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti ali
+6.
+če si stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju v
+zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov, pri čemer se šteje, da si
+dolžnik ni prizadeval dovolj, če je poplačal manj kot 10 odstotkov vseh
+prijavljenih terjatev ali če zaradi ravnanj dolžnika ali glede na njegov
+premoženjski položaj ni mogoče pričakovati, da bo do izteka preizkusnega obdobja
+poplačal terjatve v tej višini, razen če sodišče glede na višino prijavljenih
+terjatev, socialni položaj in prizadevanja dolžnika oceni, da je upravičeno, da
+se dolg dolžniku odpusti, ali
+7.
+če stečajni dolžnik v stečajnem postopku
+namesto denarnih sredstev sprejema druge nedenarne ugodnosti ali
+8.
+če stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju
+sklene pravni posel v nasprotju z določbami tega zakona.
400. člen
(začetek postopka odpusta obveznosti)
(1) Če dolžnik vloži predlog za odpust
@@ -14153,14 +14379,15 @@ evidence zaradi zakonske rehabilitacije.
iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da ne obstaja ovira za odpust iz drugega odstavka 399. člena tega
zakona, izda sklep, s katerim začne postopek odpusta obveznosti (v nadaljnjem
besedilu: sklep o začetku postopka odpusta obveznosti), ne da bi presojalo, ali
-obstajajo ovire za odpust obveznosti iz tretjega
-odstavka 399. člena tega zakona.
+obstajajo ovire za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena tega zakona.
(4) S sklepom o začetku postopka odpusta
obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja ob
upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega
zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost.
(5) Preizkusno obdobje ne sme biti krajše
-od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti.
+od enega leta in ne daljše od
+treh let od začetka postopka
+odpusta obveznosti.
(6) O začetku postopka odpusta obveznosti
se upniki obvestijo z oklicem.
(7) Oklic o začetku postopka odpusta
@@ -14180,8 +14407,8 @@ odpustu obveznosti, če menijo, da obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 399.
člena tega zakona.
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena
lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od
-dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta
-obveznosti:
+enega leta, vendar ne krajše
+od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti:
1.
če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob
upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka
@@ -14346,9 +14573,10 @@ ta obsodba izbriše iz kazenske evidence:
če ta rok do poteka preizkusnega obdobja še ni
potekel: zavrne predlog za odpust obveznosti.
2.
-če je ta rok do poteka preizkusnega obdobja že potekel:
-dolžniku naloži, da v 15 dneh vloži zahtevo a izbris obsodbe iz kazenske
-evidence in prekine odločanje o odpustu obveznosti do končanja tega postopka.
+če je ta rok do poteka preizkusnega obdobja že
+potekel: dolžniku naloži, da v 15 dneh vloži zahtevo a izbris obsodbe iz
+kazenske evidence in prekine odločanje o odpustu obveznosti do končanja tega
+postopka.
(6) Če je v skladu z 2. točko petega
odstavka tega člena prekinilo odločanje o odpustu obveznosti, sodišče glede na
izid postopka za odločitev o dolžnikovi zahtevi za izbris iz kazenske evidence:
@@ -14366,10 +14594,10 @@ obveznosti)
terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega
stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega
stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.
-(2) Odpust obveznosti ne učinkuje za
-prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka
-21. člena in prvega odstavka 390. člena tega
-zakona in tudi ne za terjatev iz naslova:
+(2) Odpust obveznosti ne učinkuje za zavarovano terjatev iz tretjega
+odstavka 20. člena tega zakona, za prednostno
+terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz
+naslova:
1.
denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi,
pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
@@ -14396,6 +14624,11 @@ drugače določeno.
(2) Če dolžnik prostovoljno plača neplačani
del terjatve iz prvega odstavka tega člena, nima pravice zahtevati vračila po
pravilih o neupravičeni pridobitvi.
+(3) S pravnomočnostjo sklepa o odpustu
+obveznosti preneha omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika iz 2.
+točke prvega odstavka 386. člena tega zakona, čeprav postopek osebnega
+stečaja še teče, razen glede odpovedi dediščini ali drugim premoženjskim
+pravicam, če te spadajo v stečajno maso.
410. člen
(končanje postopka osebnega stečaja po
odpustu obveznosti)
@@ -14414,8 +14647,8 @@ obveznosti, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v kater
je bil izdan ta sklep.
(3) Sodišče mora v treh delovnih dneh s
sklepom ustaviti nadaljnjo izterjavo stalnih prejemkov iz 393. člena in zaseg
-denarnega dobroimetja iz 394. člena tega zakona ter o tem obvestiti
-izplačevalca stalnih prejemkov ali izvajalca, ki vodi dolžnikov denarni račun.
+denarnega dobroimetja iz 394. člena tega zakona ter o tem obvestiti izplačevalca
+stalnih prejemkov ali izvajalca, ki vodi dolžnikov denarni račun.
(4) Rok iz tretjega odstavka tega člena
teče:
1.
@@ -14460,7 +14693,8 @@ obveznosti)
zakona je pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o odpustu obveznosti.
(2) Če sodišče razveljavi odpust
obveznosti, s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi odpusta obveznosti
-prenehajo pravni učinki iz 409. člena in drugega odstavka 410. člena tega zakona.
+prenehajo pravni učinki iz 409. člena in drugega odstavka 410. člena tega
+zakona.
413. člen
(evidenca sklepov o odpustu obveznosti)
(1) Evidenco sklepov o odpustu obveznosti
@@ -14485,8 +14719,8 @@ za odpust obveznosti vsebovati:
1.
identifikacijske podatke o dolžniku,
2.
-opravilno številko in datum izdaje sklepa o zavrnitvi
-predloga za odpust obveznosti ter sodišče, ki je izdalo sklep,
+opravilno številko in datum izdaje sklepa o
+zavrnitvi predloga za odpust obveznosti ter sodišče, ki je izdalo sklep,
3.
datum pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi
predloga za odpust obveznosti,
@@ -14595,8 +14829,7 @@ uveljavitev terjatve na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po
142. členu ZD se smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. člena in 351.
člen tega zakona.
417. člen
-(stranke glavnega postopka stečaja
-zapuščine)
+(stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)
(1) Stranke glavnega postopka stečaja
zapuščine so:
1.
@@ -14604,8 +14837,8 @@ zapustnikov dedič oziroma dedinja (v nadaljnjem
besedilu: dedič), razen če se je odpovedala dediščini,
2.
upnik, ki je v
-rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v
-postopku stečaja zapuščine, in
+rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku
+stečaja zapuščine, in
3.
upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za
uveljavitev terjatve v postopku stečaja zapuščine, če je njegova terjatev
@@ -14667,8 +14900,8 @@ stečajne mase:
proti dedičem uveljaviti terjatve iz 1. točke
prvega odstavka tega člena in
2.
-od dedičev ali skrbnika uveljaviti izročitev
-premoženja iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
+od dedičev ali skrbnika uveljaviti izročitev premoženja
+iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3) V stečajno maso v postopku stečaja
zapuščine brez dedičev, začetem na podlagi 417.c člena tega zakona, spadajo:
1.
@@ -14691,8 +14924,7 @@ izpodbijanjem pravnih dejanj zapustnika.
postopek likvidacije pravne osebe, če zakon določa, da postopek likvidacije
izvede sodišče (v nadaljnjem besedilu: prisilna likvidacija).
420. člen
-(odločanje o začetku postopka prisilne
-likvidacije)
+(odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)
(1) Sodišče začne postopek prisilne
likvidacije:
1.
@@ -14773,10 +15005,10 @@ prisilne likvidacije.
425. člen
(pristojnost sodišča)
Za odločanje v postopku izbrisa iz sodnega
-registra brez likvidacije (v nadaljnjem besedilu: postopek izbrisa) je
-pristojno sodišče, na območju katerega ima pravna oseba svoj sedež in ki je
-pristojno za odločanje o vpisih podatkov o tej pravni osebi v sodni register (v
-nadaljnjem besedilu: registrsko sodišče).
+registra brez likvidacije (v nadaljnjem besedilu: postopek izbrisa) je pristojno
+sodišče, na območju katerega ima pravna oseba svoj sedež in ki je pristojno za
+odločanje o vpisih podatkov o tej pravni osebi v sodni register (v nadaljnjem
+besedilu: registrsko sodišče).
426. člen
(sestava registrskega sodišča)
(1) Sodniški pomočnik v postopku izbrisa iz
@@ -14945,10 +15177,18 @@ zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali
če je bil vložen predlog za začetek postopka
zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo.
(2) Če je bil postopek izbrisa začet na
-podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena
-tega zakona in je pravna oseba vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka
-izbrisa, s katerim uveljavlja razlog iz 1. točke prvega odstavka tega
-člena, je ugovor dovoljen samo, če pravna oseba
+podlagi domneve izbrisnega razloga iz 1. točke drugega odstavka 427. člena
+tega zakona, je ugovor dovoljen samo, če pravna oseba hkrati z ugovorom
+predloži vsa manjkajoča letna poročila zaradi objave po prvem ali drugem odstavku
+58. člena ZGD-1 ali manjkajoče podatke iz letnega poročila za namene iz
+prvega odstavka 59. člena ZGD-1, ki jih še ni predložila.
+(3) Če je bil
+postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke
+drugega odstavka 427. člena tega zakona in je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vložila pravna
+oseba ali družbenik ali je pravna oseba vložila ugovor
+proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim uveljavlja razlog iz
+1. točke prvega odstavka tega člena, je ugovor dovoljen samo, če pravna
+oseba
1.
bodisi verjetno izkaže, da posluje na poslovnem
naslovu, vpisanem v sodni register in da je na tem naslovu upravičena poslovati
@@ -14966,21 +15206,30 @@ naslovu ali
da ji je lastnik objekta na novem poslovnem
naslovu dovolil poslovanje ali sprejemanje uradnih poštnih pošiljk na tem
naslovu.
-(3) Če se z ugovorom proti sklepu o začetku
-postopka izbrisa uveljavlja razlog iz 3. točke prvega odstavka tega člena, je
-ugovor dovoljen samo, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za
-začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
-(4) Ugovor proti sklepu o začetku postopka
-izbrisa mora vsebovati opis dejstev, iz katerih izhaja, da obstaja razlog, ki
-se uveljavlja z ugovorom, in dokaze o teh dejstvih.
-(5) Vlagatelj ugovora mora ugovoru proti
-sklepu o začetku postopka izbrisa priložiti morebitne listinske dokaze o
-dejstvih iz četrtega odstavka tega člena.
-(6) Če ugovor proti sklepu o začetku
-postopka izbrisa ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz petega odstavka tega
-člena ali če mu niso priloženi dokazi iz petega odstavka tega člena, se zanj ne
-uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč registrsko sodišče o ugovoru
-odloči na podlagi dejstev, navedenih v ugovoru, in dokazov, ki so mu priloženi.
+(4) Če je bil postopek izbrisa začet na
+podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena
+tega zakona, lahko upnik v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa
+uveljavlja tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, ima premoženja ali ni
+izpolnila vseh svojih obveznosti. Če pravna oseba ni prenehala poslovati, ima
+premoženja ali ni izpolnila vseh svojih obveznosti, izbris ni dovoljen.
+(5) Če se z
+ugovorom proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja razlog iz 3. točke
+prvega odstavka tega člena, je ugovor dovoljen samo, če je bil do poteka roka
+za ugovor vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne
+likvidacije.
+(6) Ugovor proti
+sklepu o začetku postopka izbrisa mora vsebovati opis dejstev, iz katerih
+izhaja, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, in dokaze o teh
+dejstvih.
+(7) Vlagatelj
+ugovora mora ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa priložiti
+morebitne listinske dokaze o dejstvih iz četrtega odstavka tega člena.
+(8) Če ugovor
+proti sklepu o začetku postopka izbrisa ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz petega
+odstavka tega člena ali če mu niso priloženi dokazi iz petega odstavka tega
+člena, se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč registrsko
+sodišče o ugovoru odloči na podlagi dejstev, navedenih v ugovoru, in dokazov,
+ki so mu priloženi.
436. člen
(rok za ugovor proti sklepu o začetku
postopka izbrisa)
@@ -15008,7 +15257,8 @@ oseba, ki po prvem odstavku 435. člena tega zakona ni upravičena vložiti
ugovora, ali
3.
če ugovor po
-drugem, tretjem ali četrtem odstavku 435. člena tega zakona ni dovoljen.
+drugem, tretjem, četrtem ali petem odstavku 435. člena tega zakona ni
+dovoljen.
(2) Če se z dovoljenim ugovorom proti
sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja razlog iz 3. točke prvega odstavka
435. člena tega zakona, registrsko sodišče prekine postopek izbrisa do
@@ -15043,10 +15293,10 @@ proti sklepu o začetku postopka izbrisa ni bil vložen ali je bil zavržen po
prvem odstavku 437. člena tega zakona,
2.
na podlagi
-dovoljenega ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim se
-uveljavlja razlog iz 3. točke prvega odstavka 435. člena tega zakona: če je
-predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno
-zavržen ali zavrnjen,
+dovoljenega ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim se uveljavlja
+razlog iz 3. točke prvega odstavka 435. člena tega zakona: če je predlog za
+začetek postopka zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali
+zavrnjen,
3.
v drugih primerih:
če presodi, da ugovor ni utemeljen in da izbrisni razlog obstaja.
@@ -15107,10 +15357,10 @@ osebe)
okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad njim opravi
stečajni postopek (v nadaljnjem besedilu: stečajni postopek nad premoženjem
izbrisane pravne osebe).
-(2) Za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane
-pravne osebe se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o stečajnem postopku
-nad pravno osebo, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače
-določeno.
+(2) Za stečajni postopek nad premoženjem
+izbrisane pravne osebe se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o stečajnem
+postopku nad pravno osebo, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena
+drugače določeno.
(3) Predlog za začetek stečajnega postopka
nad premoženjem izbrisane pravne osebe lahko vloži:
1.
@@ -15175,7 +15425,8 @@ podatke o sodišču ali drugem organu, ki vodi
postopek, ter o opravilni številki zadeve,
2.
znesek terjatve
-ali vsebino in vrednost druge premoženjske pravice, ki se uveljavlja v postopku.
+ali vsebino in vrednost druge premoženjske pravice, ki se uveljavlja v
+postopku.
(3) Sodišče, ki bi bilo pristojno za
stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo, mora v osmih dneh po prejemu
obvestila iz prvega odstavka tega člena, objaviti poziv, ki mora vključevati:
@@ -15208,10 +15459,10 @@ postopek.
najdeno v izvršilnem postopku)
(1) Če se premoženje iz prvega odstavka
443. člena tega zakona najde v postopku izvršbe, ki se je začel nad izbrisano
-pravno osebo pred njenim izbrisom iz sodnega registra, izvršilno sodišče
-prekine izvršilni postopek in upnika napoti, da v 15 dneh po prejemu sklepa o
-napotitvi predlaga začetek stečajnega postopka nad tem premoženjem izbrisane
-pravne osebe.
+pravno osebo pred njenim izbrisom iz sodnega registra, izvršilno sodišče prekine
+izvršilni postopek in upnika napoti, da v 15 dneh po prejemu sklepa o napotitvi
+predlaga začetek stečajnega postopka nad tem premoženjem izbrisane pravne
+osebe.
(2) Če upnik v roku iz prvega odstavka tega
člena ne vloži predloga za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem
izbrisane pravne osebe ali če je njegov predlog zavržen, izvršilno sodišče:
@@ -15237,8 +15488,8 @@ podatke o premoženju iz tretjega odstavka tega
člena in
3.
poziv upnikom, da v enem mesecu po objavi
-poziva predlagajo začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane
-pravne osebe.
+poziva predlagajo začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem
+izbrisane pravne osebe.
8. poglavje: POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI Z
MEDNARODNIM ELEMENTOM
Oddelek 8.1: Splošna pravila o
@@ -15249,8 +15500,7 @@ postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom
(2) Država članica je država članica
Evropske unije.
446. člen
-(domači in tuji postopek zaradi
-insolventnosti)
+(domači in tuji postopek zaradi insolventnosti)
(1) Domači postopek zaradi insolventnosti
je postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče Republike Slovenije po 3.
in 4. ali 5. poglavju tega zakona.
@@ -15320,9 +15570,9 @@ središče uresničevanja svojih glavnih interesov.
(1) 8. poglavje tega zakona se uporablja,
če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno:
1.
-za pravno pomoč, za katero v Republiki
-Sloveniji zaprosi tuje sodišče ali tuji upravitelj v zvezi s tujim postopkom
-zaradi insolventnosti,
+za pravno pomoč, za katero v Republiki Sloveniji
+zaprosi tuje sodišče ali tuji upravitelj v zvezi s tujim postopkom zaradi
+insolventnosti,
2.
za pravno pomoč, za katero v tuji državi
zaprosi sodišče ali upravitelj v zvezi z domačim postopkom zaradi
@@ -15516,8 +15766,8 @@ insolventnosti prizna kot glavni ali pomožni postopek zaradi insolventnosti.
insolventnosti:
1.
kot glavni postopek: če ima dolžnik v tuji
-državi, v kateri poteka postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, središče uresničevanja
-svojih glavnih interesov ali
+državi, v kateri poteka postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, središče
+uresničevanja svojih glavnih interesov ali
2.
kot pomožni postopek, če:
-
@@ -15538,8 +15788,8 @@ zaradi insolventnosti)
(1) Sklep o priznanju tujega postopka
zaradi insolventnosti mora sodišče objaviti po 122. členu tega zakona.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno
-uporablja tudi za sklep, s katerim sodišče spremeni ali odpravi pravne
-posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti.
+uporablja tudi za sklep, s katerim sodišče spremeni ali odpravi pravne posledice
+priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti.
464. člen
(obveščanje sodišča o novih informacijah)
Tuji upravitelj, ki je vložil zahtevo za
@@ -15566,8 +15816,8 @@ odredi prekinitev vseh postopkov izvršbe proti
dolžniku in prepove začetek novih postopkov izvršbe in zavarovanja,
2.
pooblasti tujega upravitelja ali drugo osebo,
-ki jo določi, za upravljanje ali prodajo celotnega ali dela premoženja insolventnega
-dolžnika, ki je v Republiki Sloveniji,
+ki jo določi, za upravljanje ali prodajo celotnega ali dela premoženja
+insolventnega dolžnika, ki je v Republiki Sloveniji,
3.
odredi vsak drug ukrep iz tretjega odstavka
240. člena tega zakona.
@@ -15706,8 +15956,8 @@ ali tujega upravitelja.
472. člen
(sodelovanje domačega upravitelja s tujimi
sodišči in tujimi upravitelji)
-(1) Domači upravitelj mora v primerih iz
-prvega odstavka 449. člena tega zakona v skladu s svojimi pristojnostmi in pod
+(1) Domači upravitelj mora v primerih iz prvega
+odstavka 449. člena tega zakona v skladu s svojimi pristojnostmi in pod
nadzorom domačega sodišča v največjem mogočem obsegu sodelovati s tujimi
sodišči in tujimi upravitelji.
(2) Domači upravitelj je pri sodelovanju po
@@ -15734,9 +15984,9 @@ nanašajo na usklajevanje postopkov zaradi insolventnosti s tujimi sodišči,
usklajevanje vzporednih postopkov proti istemu
insolventnemu dolžniku.
(2) Vrhovno sodišče lahko neposredno sklene
-dogovor iz 4. točke prvega odstavka tega člena s sodiščem ali drugim organom tuje
-države, ki je po pravu te države pristojen za neposredno sklepanje in izvajanje
-takih dogovorov.
+dogovor iz 4. točke prvega odstavka tega člena s sodiščem ali drugim organom
+tuje države, ki je po pravu te države pristojen za neposredno sklepanje in
+izvajanje takih dogovorov.
(3) Dogovor iz drugega odstavka tega člena
zavezuje vsa sodišča, ki so pristojna za odločanje in izvajanje drugih nalog v
zadevah iz prvega odstavka 449. člena tega zakona.
@@ -15827,12 +16077,12 @@ je odločilo po 465. ali 467. členu tega zakona, in jo spremeniti ali odpraviti
če ni v skladu s pravnimi posledicami tujega glavnega postopka zaradi
insolventnosti,
3.
-če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan
-kot pomožni postopek po priznanju drugega tujega postopka zaradi insolventnosti
-kot pomožnega postopka: mora sodišče preveriti svojo odločitev o pravnih
-posledicah tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, o katerih je
-odločilo po 465. ali 467. členu tega zakona, in jo spremeniti ali odpraviti v
-obsegu, potrebnem za uskladitev obeh vzporednih postopkov.
+če je tuji postopek zaradi insolventnosti
+priznan kot pomožni postopek po priznanju drugega tujega postopka zaradi
+insolventnosti kot pomožnega postopka: mora sodišče preveriti svojo odločitev o
+pravnih posledicah tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, o katerih
+je odločilo po 465. ali 467. členu tega zakona, in jo spremeniti ali odpraviti
+v obsegu, potrebnem za uskladitev obeh vzporednih postopkov.
477. člen
(domneva insolventnosti pri priznanju
tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti)
@@ -15896,8 +16146,8 @@ na organiziranem trgu, se uporabi splošno pogodbeno pravo, ki se po pravilih
tega trga uporablja za te posle, če ni v drugem odstavku 481. člena tega zakona
drugače določeno.
483. člen
-(pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi
-in pogodbe o ponovnem odkupu)
+(pravo, ki se uporabi za dogovore o
+izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu)
(1) Za pravne posledice postopka zaradi
insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank v dogovorih o
izravnavi iz drugega odstavka 24.a člena tega zakona in dogovorih o izravnavi,
@@ -15920,14 +16170,12 @@ postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice
(uporaba oddelka 8.7)
(1) Posebna pravila, določena v oddelku 8.7
tega zakona, se uporabljajo za postopke zaradi insolventnosti, za katere se
-uporablja Uredba 1346/2000.
+uporablja Uredba 2015/848/EU.
(2) Posebna pravila, določena v oddelku 8.7
tega zakona, se uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti nad:
1.
-bankami in kreditnimi institucijami, če ni v
-zakonu, ki ureja bančništvo, ali predpisu druge države članice, s katerim se
-ureja postopek zaradi insolventnosti nad banko ali kreditno institucijo,
-drugače določeno, in
+bankami in kreditnimi institucijami, če ni v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, ali predpisu druge države članice, s katerim se ureja postopek
+zaradi insolventnosti nad banko ali kreditno institucijo, drugače določeno, in
2.
zavarovalnicami, če ni v zakonu, ki ureja
zavarovalništvo, ali predpisu druge države članice, s katerim se ureja postopek
@@ -15938,8 +16186,9 @@ države članice)
(1) Oddelek 8.3 se ne uporablja za
priznanje postopka zaradi insolventnosti države članice, če odločba sodišča
države članice o začetku tega postopka neposredno pravno učinkuje v Republiki
-Sloveniji brez posebnega postopka priznanja po 16. in 17. členu Uredbe
-1346/2000 ali po zakonu, ki ureja bančništvo ali zavarovalništvo.
+Sloveniji brez posebnega postopka priznanja po 19. in
+20. členu Uredbe 2015/848/EU ali po zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, ali zakonu,
+ki ureja zavarovalništvo.
(2) Pravne posledice postopka zaradi
insolventnosti iz prvega odstavka tega člena učinkujejo v Republiki Sloveniji z
enako vsebino kot v državi članici, v kateri poteka ta postopek, in nastanejo v
@@ -15949,9 +16198,10 @@ trenutku, ki ga za nastanek teh pravnih posledic določa pravo te države
(domači pomožni postopek zaradi
insolventnosti)
Pravila, določena v 474. členu tega zakona,
-se uporabljajo tudi, če je bil začet glavni postopek zaradi insolventnosti države
-članice, ki neposredno pravno učinkuje v Republiki Sloveniji brez posebnega
-postopka priznanja po 16. in 17. členu Uredbe 1346/2000.
+se uporabljajo tudi, če je bil začet glavni postopek zaradi insolventnosti
+države članice, ki neposredno pravno učinkuje v Republiki Sloveniji brez
+posebnega postopka priznanja po 19. in 20. členu
+Uredbe 2015/848/EU.
488. člen
(posebna pravila o pravu, ki se uporabi)
(1) Ne glede na 479. člen tega zakona se za
@@ -16095,53 +16345,15 @@ postopka.
489.a člen
(prekrški drugih oseb pred uvedbo postopka
zaradi insolventnosti)
-(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za
+Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje oseba, ki je v obdobju, ko je pravna oseba iz prvega odstavka
27. člena tega zakona postala insolventna, opravlja funkcijo člana poslovodstva
te pravne osebe:
1.
-če poslovodstvo ni pravočasno opravila dejanj
-iz 35. do 39. člena tega zakona ali
+če ni pravočasno opravila dejanj iz 38. in 39. člena tega zakona ali
2.
-če je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34.
-člena tega zakona.
-(2) Za oprostitev odgovornosti za prekršek
-posameznega člana poslovodstva iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja
-peti odstavek 42. člena tega zakona.
-(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za
-prekršek kaznuje oseba, ki je v obdobju, ko je pravna oseba iz prvega odstavka
-27. člena tega zakona postala insolventna, opravlja funkcijo člana nadzornega
-sveta ali upravnega odbora te pravne osebe:
-1.
-če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred
-začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega
-prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega
-kapitala z vložki in:
--
-je nadzorni svet ali upravni odbor o poročilu o
-ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. člena
-tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje
-osnovnega kapitala ni potrebno, ter
--
-je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o
-povečanju osnovnega kapitala,
-2.
-če nadzorni svet ali upravni odbor od
-poslovodstva ni zahteval poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena
-ZGD-1, čeprav bi jih moral zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali
-stroke upravljanja podjetij,
-3.
-če bi člani nadzornega sveta ali upravnega
-odbora na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko
-ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in
-stroke upravljanja podjetij, da je pravna oseba postala insolventna, pa niso z
-ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno
-opravi dejanja iz 35. do 39. člena tega zakona, ali preprečili dejanja v
+če je ravnala v
nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona.
-(4) Za oprostitev odgovornosti za prekršek
-posameznega člana nadzornega sveta ali upravnega odbora iz tretjega odstavka
-tega člena se smiselno uporablja tretji odstavek 43. člena v zvezi s petim
-odstavkom 42. člena tega zakona.
490. člen
(prekrški drugih oseb v postopku prisilne
poravnave)
@@ -16166,30 +16378,31 @@ stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
kaznuje podjetnik, če kot insolventni dolžnik v postopku prisilne poravnave
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
491. člen
-(prekrški drugih oseb v stečajnem
-postopku)
+(prekrški drugih oseb v stečajnem postopku)
(1) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za
prekršek kaznuje oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva stečajnega
-dolžnika ob začetku stečajnega postopka:
-1.
-če ne ravna v skladu s prvim ali drugim
-odstavkom 292. člena tega zakona,
-2.
-če upravitelju na njegovo zahtevo ne da
-pojasnil v skladu s petim odstavkom 292. člena tega zakona.
-(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se
+dolžnika ob začetku stečajnega postopka, če ne ravna v skladu s prvim ali
+drugim odstavkom 292. člena tega zakona.
+(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za
+prekršek kaznuje oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva stečajnega
+dolžnika zadnjih pet let pred začetkom stečajnega postopka, če upravitelju na
+njegovo zahtevo ne da pojasnil v skladu s šestim odstavkom 292. člena tega
+zakona.
+(3) Z globo od 800 do 4.100 eurov se
kaznuje družbenik stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz
-2. točke prvega odstavka tega člena.
-(3) Z globo od 300 do 1.200 eurov se
-kaznuje stečajni dolžnik, ki je fizična oseba, družbenik stečajnega dolžnika,
-ki je fizična oseba, ali oseba, ki je bila ob začetku stečajnega postopka član
-organa nadzora stečajnega dolžnika ali pri njem zaposlena, če stori prekršek iz
-2. točke prvega odstavka tega člena.
+drugega odstavka tega člena.
+(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se
+kaznuje družbenik stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, ali oseba, ki je
+bila ob začetku stečajnega postopka član organa nadzora stečajnega dolžnika ali
+pri njem zaposlena, če stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
+(5) Z globo od 800 do 4.100 eurov se
+kaznujeta stečajni dolžnik, ki je fizična oseba, in oseba, ki je opravljala
+funkcijo člana poslovodstva ob začetku postopka prisilne likvidacije, če
+storita prekršek iz prvega ali drugega odstavka 491. člena tega zakona.
492. člen
(prekrškovni organ)
-(1) Prekrškovni organ, ki odloča o
-prekrških in izreka globe po tem zakonu, je ministrstvo, pristojno za
-pravosodje.
+(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških
+in izreka globe po tem zakonu, je ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(2) Če sodišče pri opravljanju pristojnosti
v postopku zaradi insolventnosti ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je bil
storjen prekršek iz 489. člena tega zakona, mora o tem obvestiti ministrstvo,
@@ -16200,6 +16413,16 @@ pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti v postopku zaradi insolventnosti
ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je bil storjen prekršek iz 489.a, 490.
ali 491. člena tega zakona, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za
pravosodje, in obvestilu priložiti dokaze, ki so podlaga za tako presojo.
+(4) Prekrškovni organ je upravičen v
+obsegu, potrebnem za odločanje v postopkih o prekrških iz prvega odstavka tega
+člena, neposredno dostopati in pridobivati podatke iz centralnega registra
+prebivalstva in poslovnega registra.
+492.a člen
+(višina globe v hitrem prekrškovnem
+postopku)
+Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem
+postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe,
+določene s tem zakonom.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/07)
@@ -16234,8 +16457,8 @@ se začeli pred 1. oktobrom 2008, se po 1. oktobru 2008 uporabljajo:
če dolžnik do 1. oktobra 2008 še ni vložil
popolnega načrta finančne reorganizacije: 143. do 148. člen,
2.
-za spremembo načrta finančne reorganizacije, vloženega
-pred 1. oktobrom 2008: pododdelek 4.4.3 tega zakona,
+za spremembo načrta finančne reorganizacije,
+vloženega pred 1. oktobrom 2008: pododdelek 4.4.3 tega zakona,
3.
za prijavo in preizkus terjatev:
-
@@ -16314,7 +16537,8 @@ uporabljajo:
1.
če je bila izbrisana pred 7. aprilom 2007:
določbe Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99,
-110/99, 97/00 – odločba US, 50/02 – sklep US, 93/02 – odločba US, 117/06 – ZDDPO-2),
+110/99, 97/00 – odločba US, 50/02 – sklep US, 93/02 – odločba US, 117/06 –
+ZDDPO-2),
2.
če je bila izbrisana od 7. aprila 2007 do
uveljavitve tega zakona:
@@ -16371,11 +16595,11 @@ sodniku, kot je določeno v tretjem odstavku 116. člena tega zakona, lahko po
postopku pri istem sodišču ali sodniku pa ne more biti imenovan za upravitelja,
dokler se število postopkov, v katerih opravlja to funkcijo, ne uskladi s temi
omejitvami.
-(7) Upravitelj, ki mu s 1. oktobrom
-2008 preneha dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja po tretjem odstavku
-tega člena, lahko po 1. oktobru 2008 v postopkih, v katerih je bil
-imenovan pred prenehanjem dovoljenja, še naprej opravlja to funkcijo, v novih
-postopkih pa ne more biti več imenovan.
+(7) Upravitelj, ki mu s 1. oktobrom 2008
+preneha dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja po tretjem odstavku tega
+člena, lahko po 1. oktobru 2008 v postopkih, v katerih je bil imenovan
+pred prenehanjem dovoljenja, še naprej opravlja to funkcijo, v novih postopkih
+pa ne more biti več imenovan.
(8) Upravljavci matičnih evidenc iz drugega
odstavka 113. člena tega zakona morajo ministrstvu, pristojnem za pravosodje,
do 1. avgusta 2008 omogočiti povezavo z matičnimi evidencami zaradi
@@ -16448,8 +16672,8 @@ njegovo uveljavitvijo:
-
1., 2. in 7. poglavja,
-
-točke drugega odstavka 108. člena, 110. člena
-in prvega odstavka 111. člena v obsegu, potrebnem za izpolnitev obveznosti iz
+točke drugega odstavka 108. člena, 110. člena in
+prvega odstavka 111. člena v obsegu, potrebnem za izpolnitev obveznosti iz
drugega, četrtega in petega odstavka 497. člena tega zakona,
-
114. člena, sedmega in osmega odstavka 122.
@@ -16522,8 +16746,8 @@ Vlada Republike Slovenije mora uskladiti
predpis iz sedmega odstavka 122. člena zakona s tem zakonom v enem mesecu po
uveljavitvi tega zakona.
33. člen
-Spremenjeni 427., 428. in 435. člen zakona
-se uporabljajo v vseh postopkih izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, v
+Spremenjeni 427., 428. in 435. člen zakona se
+uporabljajo v vseh postopkih izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, v
katerih do uveljavitve tega zakona še ni pravnomočno odločeno o obstoju
izbrisnega razloga.
Spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442.
@@ -16654,9 +16878,9 @@ izvršilni postopek ustavljen.
(3) Če je upnik v postopku izvršbe ali
zavarovanja pred uveljavitvijo tega zakona pridobil ločitveno pravico, ki ob
uveljavitvi tega zakona še obstaja, in v izvršilnem postopku pred uveljavitvijo
-tega zakona na premoženju, ki je predmet te ločitvene pravice, ni bilo opravljeno
-dejanje iz četrtega odstavka 132. člena zakona, se za nadaljnji tek izvršilnega
-postopka uporablja 280. člen zakona.
+tega zakona na premoženju, ki je predmet te ločitvene pravice, ni bilo
+opravljeno dejanje iz četrtega odstavka 132. člena zakona, se za nadaljnji tek
+izvršilnega postopka uporablja 280. člen zakona.
(4) Če je v stečajnem postopku iz tretjega
odstavka tega člena sklep o preizkusu terjatev postal pravnomočen pred
uveljavitvijo tega zakona, mora izvršilno sodišče v dveh mesecih po uveljavitvi
@@ -16729,8 +16953,8 @@ posameznih okrožnih sodišč s petim odstavkom 111. člena zakona, kot se
spreminja s tem zakonom, ob upoštevanju izjav upraviteljev o izbiri novega
okrožnega sodišča iz prvega odstavka tega člena in začasnih ustavitev imenovanj
za upravitelja iz četrtega odstavka tega člena.
-(6) S tem zakonom spremenjeni tretji
-odstavek 116. člena zakona se začne uporabljati za postopke, ki se začnejo po
+(6) S tem zakonom spremenjeni tretji odstavek
+116. člena zakona se začne uporabljati za postopke, ki se začnejo po
1. januarju 2011 tako, da se kot upravitelj v prvem postopku, ki se začne
pri posameznem okrožnem sodišču v letu 2011, imenuje:
1.
@@ -16766,8 +16990,8 @@ za leto 2011.
(6) Če upravitelj do 31. decembra 2010
ne ravna v skladu s petim odstavkom tega člena, mu s 1. januarjem 2011
preneha dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja. O prenehanju dovoljenja
-po prvem stavku tega odstavka izda minister, pristojen za pravosodje,
-ugotovitveno odločbo.
+po prvem stavku tega odstavka izda minister, pristojen za pravosodje, ugotovitveno
+odločbo.
(7) S tem zakonom dodani sedmi odstavek
103. člena ter drugi in tretji odstavek 354. člena se uporablja za storitve,
opravljene po uveljavitvi tega zakona.
@@ -16818,8 +17042,8 @@ disciplinske komisije prve stopnje in disciplinske komisije druge stopnje ter
njihove namestnike.
95. člen
(1) S tem zakonom spremenjeni četrti
-odstavek 41. člena zakona se uporablja za zunajsodne poravnave, sklenjene po
-uveljavitvi tega zakona.
+odstavek 41. člena zakona se uporablja za zunajsodne poravnave, sklenjene po uveljavitvi
+tega zakona.
(2) S tem zakonom spremenjeni deseti
odstavek 442. člena zakona se uporablja za terjatve do pravnih oseb, ki so bile
izbrisane po uveljavitvi tega zakona.
@@ -16836,9 +17060,9 @@ zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Uradni list RS, št. 23/04, 66/06 in
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
-Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
-finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju –
-ZFPPIPP-D (Uradni list RS, št. 26/11)
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-D
+(Uradni list RS, št. 26/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
@@ -16879,11 +17103,10 @@ insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na predpis iz 2.
točke prvega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in na opravila upravitelja v
stečajnem postopku, na katera ta zakon veže pravico do nagrade upravitelju,
-opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
-finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
-Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Kopru in sklepa Okrožnega
-sodišča v Novi Gorici ter sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici (Uradni list
-RS, št. 23/12) v zvezi z
+opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Odločba o
+razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Kopru in sklepa Okrožnega sodišča v Novi
+Gorici ter sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici (Uradni list RS, št. 23/12) v zvezi z
razveljavitvijo 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-A
(Uradni list RS, št. 40/09),
@@ -16891,17 +17114,17 @@ kolikor se nanaša na predpis iz 2. točke prvega odstavka 114. člena Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(Uradni list RS, št. 126/07)
in na opravila upravitelja v stečajnem postopku, na katera ta zakon veže
-pravico do nagrade upravitelju opravljena pred uveljavitvijo Zakona o
-spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
-insolventnosti in prisilnem prenehanju določa:
+pravico do nagrade upravitelju opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah
+in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti
+in prisilnem prenehanju določa:
»34. člen
(razveljavljen) «;
ter določa tudi:
»2. Do drugačne zakonske ureditve se za
odmero nagrade upravitelju v stečajnem postopku za opravila iz prejšnje točke
izreka smiselno uporabljajo predpisi iz 6. do 9. točke prvega odstavka 499.
-člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
-prisilnem prenehanju.«.
+člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
+prenehanju.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju –
@@ -16980,8 +17203,8 @@ zakonu, ki ureja prevzeme.
(4) Obveznost dati prevzemno ponudbo za
imetnika iz drugega odstavka tega člena nastane pred potekom dveh let od
pridobitve vrednostnih papirjev v skladu z drugim odstavkom tega člena, in
-sicer ob prvi naslednji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe, če v ciljni
-družbi še presega prevzemni prag, razen, če so pri nadaljnji pridobitvi
+sicer ob prvi naslednji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe, če v
+ciljni družbi še presega prevzemni prag, razen, če so pri nadaljnji pridobitvi
izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(5) Soglasje iz drugega odstavka tega člena
izda agencija na obrazložen predlog osebe oziroma oseb, ki imajo namen izvesti
@@ -16992,16 +17215,17 @@ finančne stroke ali stroke upravljanja podjetij glede potrebnosti ukrepov in
možnosti njihovega uspeha.
(6) Če oseba oziroma osebe, ki delujejo
usklajeno in ki jim je bilo z odločbo agencije prepovedano izvrševanje
-glasovalnih pravic izvedejo finančno prestrukturiranje ciljne družbe in tako zagotovijo
-njeno kapitalsko ustreznost oziroma (dolgoročno) plačilno sposobnost še pred
-začetkom postopkov zaradi insolventnosti, prepoved izvrševanja glasovalnih
-pravic preneha z dokončnostjo odločbe agencije iz devetega odstavka tega člena.
+glasovalnih pravic izvedejo finančno prestrukturiranje ciljne družbe in tako
+zagotovijo njeno kapitalsko ustreznost oziroma (dolgoročno) plačilno sposobnost
+še pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, prepoved izvrševanja
+glasovalnih pravic preneha z dokončnostjo odločbe agencije iz devetega odstavka
+tega člena.
(7) Če je za realizacijo ukrepa iz šestega
odstavka tega člena potrebno izvrševanje glasovalnih pravic, lahko oseba
oziroma osebe iz šestega odstavka tega člena na skupščini ciljne družbe o
-predlogih sklepov, ki so potrebni za realizacijo ukrepov ob predhodni pridobitvi
-soglasja agencije, izvršujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih
-imetnice so.
+predlogih sklepov, ki so potrebni za realizacijo ukrepov ob predhodni
+pridobitvi soglasja agencije, izvršujejo glasovalne pravice iz vseh delnic,
+katerih imetnice so.
(8) Soglasje za izvrševanje glasovalnih
pravic na skupščini iz sedmega odstavka tega člena na podlagi obrazloženega
predloga osebe oziroma oseb, ki nameravajo izvesti finančno prestrukturiranje
@@ -17096,8 +17320,8 @@ prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena zakona,
ki so nastale do začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne
poravnave.
51. člen
-Ta zakon začne veljati naslednji dan po
-objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi
+v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju –
@@ -17207,9 +17431,9 @@ določa:
»1. Zakon o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS,
št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) je v
-neskladju z Ustavo, ker ne določa, da se sklep o začetku stečajnega postopka, ki
-je bil izdan na upnikov predlog, vroči družbenikom stečajne dolžnice, če je ta
-družba z omejeno odgovornostjo.
+neskladju z Ustavo, ker ne določa, da se sklep o začetku stečajnega postopka,
+ki je bil izdan na upnikov predlog, vroči družbenikom stečajne dolžnice, če je
+ta družba z omejeno odgovornostjo.
2. Zakonodajalec mora ugotovljeno
neskladje iz 1. točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v
Uradnem listu Republike Slovenije.
@@ -17255,11 +17479,11 @@ upniškemu odboru iz petega odstavka 192. člena Zakona o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju začne v primeru poziva
sodišča teči od poteka roka dolžniku za predložitev listine iz poziva na
podlagi te odločbe. Rok za objavo poziva sodišča za vpis in vplačilo novih
-delnic iz 194. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
-insolventnosti in prisilnem prenehanju začne v primeru, ko dolžnik listine
-predloži po pozivu sodišča na podlagi te odločbe, teči, ko sodišče pravočasno
-prejme listine iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena Zakona o finančnem
-poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
+delnic iz 194. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti
+in prisilnem prenehanju začne v primeru, ko dolžnik listine predloži po pozivu
+sodišča na podlagi te odločbe, teči, ko sodišče pravočasno prejme listine iz 2.
+točke tretjega odstavka 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih
+zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
4. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani
št. Cst 459/2016 z dne 13. 7. 2016 in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani
št. St 6174/2015 z dne 14. 6. 2016 se razveljavita in zadeva se
@@ -17298,8 +17522,8 @@ zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju;
-
se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene
pravice, v primeru opustitve predloga za nadaljevanje postopka začeti po izteku
-roka iz tretjega odstavka 311. člena Zakona o finančnem poslovanju,
-postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.«.
+roka iz tretjega odstavka 311. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih
+zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.«.
Odločba o ugotovitvi, da je druga alineja 2.
točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih
@@ -17315,9 +17539,9 @@ besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.
odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na 383.b člen
tega zakona, je v neskladju z Ustavo.
-3. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje
-iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem
-listu Republike Slovenije.
+3. Državni zbor mora ugotovljeno
+neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v
+Uradnem listu Republike Slovenije.
4. Do odprave ugotovljene
protiustavnosti se uporablja druga alineja 2. točke drugega odstavka
399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti
@@ -17347,7 +17571,231 @@ uporabljajo določbe 235. člena, drugega do sedmega odstavka
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju;
-
ima dolžnik pravico do pritožbe zoper sklep o začetku
-postopka prisilne poravnave, izdan na podlagi upniškega predloga, in nima
-pravice do vložitve ugovora iz druge povedi desetega odstavka 221.j člena
-Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
-prenehanju.«.
\ No newline at end of file
+postopka prisilne poravnave, izdan na podlagi upniškega predloga, in nima pravice
+do vložitve ugovora iz druge povedi desetega odstavka 221.j člena Zakona o
+finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.«.
+
+Odločba o delni razveljavitvi drugega odstavka
+34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 196/21)
+spreminja 34. člen zakona tako, da se glasi:
+»34. člen
+(1) V postopkih osebnega stečaja, ki so se
+začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se določba novega osmega odstavka
+383. člena zakona začne uporabljati za obdobje poročanja, ki teče ob
+uveljavitvi tega zakona.
+(2) Spremenjena določba 391. člena
+zakona se uporablja za postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi
+tega zakona. (delno
+razveljavljen)
+(3) Določbe spremenjenega 399. člena
+zakona se uporabljajo tudi za postopek odpusta obveznosti, ki je bil začet pred
+uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona sodišče še ni odločilo
+o odpustu obveznosti.
+(4) Določbe spremenjenega 400. člena
+zakona se uporabljajo za postopek odpusta obveznosti, ki se začne po
+uveljavitvi tega zakona.
+(5) Če je bil postopek odpusta obveznosti
+začet pred uveljavitvijo tega zakona in do uveljavitve tega zakona preizkusno
+obdobje še ni poteklo, se določba novega osmega odstavka 400. člena zakona
+smiselno uporablja tako, da lahko upravitelj ali stečajni dolžnik z ugovorom
+proti odpustu obveznosti zahteva skrajšanje preizkusnega obdobja.
+(6) Določbe spremenjenega drugega odstavka
+in novi tretji do peti odstavek 411. člena zakona se uporabljajo tudi za
+razveljavitev odpusta obveznosti, o katerem je sodišče odločilo pred
+uveljavitvijo tega zakona, če od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti do
+uveljavitve tega zakona še nista potekli dve leti.«.
+
+Odločba o ugotovitvi, da druga alineja 2.
+točke drugega odstavka 399. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka
+401. člena in drugim odstavkom 401. člena Zakona o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se
+nanaša na 2. točko prvega odstavka 401. člena tega zakona je v neskladju z
+Ustavo (Uradni list RS,
+št. 157/22),
+določa:
+»1. Zahteva za oceno ustavnosti druge
+alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena v zvezi s 1. točko prvega
+odstavka 401. člena in drugim odstavkom 401. člena Zakona o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni
+list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 178/21 – popr.),
+kolikor se ta nanaša na 1. točko prvega odstavka 401. člena Zakona o
+finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju,
+se zavrže.
+2. Druga alineja 2. točke drugega
+odstavka 399. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 401. člena in
+drugim odstavkom 401. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih
+zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se ta nanaša na 2. točko
+prvega odstavka 401. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
+insolventnosti in prisilnem prenehanju, je v neskladju z Ustavo.
+3. Državni zbor mora ugotovljeno
+neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v
+Uradnem listu Republike Slovenije.
+4. Do odprave ugotovljene
+protiustavnosti se uporablja druga alineja 2. točke drugega odstavka
+399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti
+in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na 2. točko prvega odstavka
+401. člena in drugi odstavek 401. člena v zvezi z 2. točko
+prvega odstavka 401. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
+insolventnosti in prisilnem prenehanju.«.
+
+Odločba o ugotovitvi, da je 221.i člen Zakona
+o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
+v neskladju z Ustavo (Uradni
+list RS, št. 35/23)
+določa:
+»1. Člen 221i Zakona o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni
+list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 178/21 – popr.), kolikor se
+nanaša na sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku
+prisilne poravnave iz razlogov po 2. točki prvega odstavka navedenega člena, je
+v neskladju z Ustavo.
+2. Državni zbor mora ugotovljeno
+protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu
+Republike Slovenije.
+3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti
+lahko delničarji insolventnega dolžnika, katerih skupni deleži dosegajo
+dvajsetino osnovnega kapitala dolžnika, vložijo pritožbo zoper sklep o prenosu
+pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku prisilne poravnave, izdan iz
+razlogov po 2. točki prvega odstavka 221.i člena Zakona o finančnem poslovanju,
+postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v roku 15 dni od
+objave navedenega sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi
+insolventnosti.
+4. Ustavna pritožba zoper sklep
+Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 4. 3. 2021 se zavrže.
+Zoper ta sklep lahko pritožnica vloži pritožbo v roku 15 dni od vročitve te
+odločbe.
+5. Ustavna pritožba zoper sklep
+Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 51/2021 z dne 17. 2. 2021 v zvezi s
+sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 16. 12. 2020,
+zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 52/2021 z dne 17. 2. 2021
+v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 16. 12.
+2020 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 95/2021 z dne
+10. 3. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju
+št. St 2024/2020 z dne 13. 1. 2021 se ne sprejme.
+6. Ustavna pritožba zoper sklep
+Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 96/2021 z dne 10. 3. 2021 v zvezi s sklepom
+Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 27. 1. 2021 se zavrže.
+7. Ustavna pritožba zoper sklepa
+predsednice Okrožnega sodišča v Celju št. Su 101/2021 z dne 21. 1. 2021 in
+št. Su 157/2021 z dne 2. 3. 2021 se zavrže.
+8. Ustavna pritožba se v delu, ki se
+nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrže.«.
+
+Odločba o ugotovitvi, da je deveti odstavek v
+zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena Zakona o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju
+z Ustavo (Uradni list
+RS, št. 57/23)
+določa:
+»1. Deveti odstavek v zvezi s 1. točko
+drugega odstavka 112. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
+insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 –
+uradno prečiščeno besedilo in 178/21 – popr.) je v neskladju z Ustavo.
+2. Državni zbor mora ugotovljeno
+neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v
+Uradnem listu Republike Slovenije.
+3. Do odprave ugotovljene
+protiustavnosti se uporablja deveti odstavek v zvezi s 1. točko drugega
+odstavka 112. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
+insolventnosti in prisilnem prenehanju.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju –
+ZFPPIPP-H (Uradni list RS, št. 102/23)
+vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:
+»PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
+137. člen
+(dokončanje
+postopkov)
+(1) Postopki, ki so se začeli pred
+uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list
+RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl.
+US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US in 57/23 – odl. US).
+(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
+spremenjeni oziroma dopolnjeni 48.a, 48.b, 98. in 119.a člen, 5. točka drugega
+odstavka 122.a člena, 123.a, 124., 137. in 177. člen, peti odstavek
+179. člena, 192., 199.a, 199.b, 200., 239., 248., 291., 292., 299., 310.,
+311., 317., 330. in 337. člen, novi 339.a člen, spremenjeni oziroma
+dopolnjeni 341., 344., 346., 371., 374., 375., 377., 384., 389.a. in
+395. člen, novi 396.a člen, spremenjeni oziroma dopolnjeni 2. točka
+drugega odstavka 399. člena, 408. in 409. člen, četrti odstavek
+435. člena, 485., 486., 487. in 492. člen zakona uporabljajo tudi v postopkih,
+ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona.
+(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
+nov drugi odstavek 435. člena uporablja tudi za postopke, ki so bili
+začeti pred uveljavitvijo tega zakona, v katerih ugovor do uveljavitve tega
+zakona še ni bil vložen.
+(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
+spremenjeni 400. člen zakona uporablja tudi za postopke, ki so bili začeti
+pred uveljavitvijo tega zakona, v katerih sodišče še ni določilo preizkusnega
+obdobja.
+(5) Če je bil postopek odpusta obveznosti v
+skladu s 400. členom zakona začet pred uveljavitvijo tega zakona in do
+uveljavitve tega zakona preizkusno obdobje še ni poteklo, se določbe
+spremenjenih petega in osmega odstavka 400. člena zakona smiselno
+uporabljajo tako, da lahko upravitelj ali stečajni dolžnik z ugovorom proti
+odpustu obveznosti, ki ga vloži v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona, zahteva
+skrajšanje preizkusnega obdobja. Upnik lahko v tem postopku uveljavlja vse
+ugovore proti odpustu obveznosti iz 403. člena zakona.
+138. člen
+(sprememba
+Zakona o notariatu)
+V Zakonu o notariatu (Uradni list RS,
+št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13,
+189/20 – ZFRO, 130/22 in 49/23 – ZUS-1C) se v 14. členu v tretjem odstavku
+za besedilom »v petih letih« vejica črta, besedilo »odkar je škoda nastala« pa
+se nadomesti z besedilom »po izteku trajanja zavarovanja (podaljšano obdobje
+uveljavljanja zahtevkov)«.
+Notar uskladi zavarovalno pogodbo s prvim
+odstavkom tega člena v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
+139. člen
+(uskladitev
+podzakonskega predpisa)
+Minister, pristojen za pravosodje, uskladi
+Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi
+insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je
+upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/08, 119/08,
+53/09, 92/14, 66/22 in 103/22) z določbami tega zakona v šestih mesecih po
+njegovi uveljavitvi.
+140. člen
+(začetek
+uporabe posameznih določb)
+(1) Spremenjena in dopolnjena 5. točka
+drugega odstavka 108. člena, spremenjena 2. točka drugega odstavka
+229. člena ter novi 221.aa, 221.ab, 221.ac in 221.ad člen zakona se začnejo
+uporabljati 1. januarja 2025.
+(2) Novi tretji odstavek 121. člena,
+spremenjeni in dopolnjeni 326. člen, novi 326.a člen, spremenjeni in
+dopolnjeni 329., 331. in 332. člen se začnejo uporabljati, ko so
+zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje.
+(3) Minister, pristojen za pravosodje, ob
+tehnični izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem določi datum, od katerega se
+uporabljajo določbe iz drugega odstavka tega člena. Sklep se objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.
+(4) Do začetka uporabe določb iz prvega in
+drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni
+list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 –
+odl. US, 157/22 – odl. US in 35/23 – odl. US).
+141. člen
+(uporaba
+spremenjenih drugega in tretjega odstavka 38. člena zakona)
+Če so razlog za insolventnost poplave in
+zemeljski plazovi iz avgusta 2023 in je insolventnost nastala do uveljavitve
+tega zakona, začne rok za vložitev predloga za začetek postopka zaradi
+insolventnosti po spremenjenem drugem in tretjem odstavku 38. člena zakona
+teči z dnem uveljavitve tega zakona.
+142. člen
+(uporaba novega
+drugega odstavka 269. člena zakona)
+Nov drugi odstavek 269. člena zakona
+se uporablja za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih dolžnik sklene ali
+izvede po uveljavitvi tega zakona.
+143. člen
+(začetek
+veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi
+v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 138. člena tega zakona, ki
+začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4735.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO4735.yaml
index faec7e2696..4d5751b6b7 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4735.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4735.yaml
@@ -1,13 +1,13 @@
Text file: ZAKO4735.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: null
+datumZacetkaVelj: 2023-10-31 23:00:00
idPredpisa: ZAKO4735
idPredpisaChng: ZAKO4735
naslov: "ZAKON o finan\u010Dnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
- prenehanju (ZFPPIPP) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t. 19) (poseg
+ prenehanju (ZFPPIPP) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t. 24) (poseg
odlo\u010Dbe US o na\u010Dinu izvr\u0161evanja tega zakona) (poseg odlo\u010Dbe
US o na\u010Dinu izvr\u0161evanja tega zakona)"
-npbNum: 19
-path: /2021/34/2021-01-3463-2007-01-6413-npb19
-sopPredpisa: 2021-01-3463
+npbNum: 24
+path: /2023/28/2023-01-2872-2007-01-6413-npb24
+sopPredpisa: 2023-01-2872
sopPredpisaChng: 2007-01-6413
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4780.txt b/podatki/zakoni/ZAKO4780.txt
index d9b3d947cf..250caf47e2 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4780.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4780.txt
@@ -9,8 +9,8 @@ pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja.
2. člen
Pravice iz javnih sredstev po tem zakonu se
uveljavljajo po načelih enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev,
-ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega
-dostojanstva.
+ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja
+človekovega dostojanstva.
3. člen
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
@@ -26,9 +26,9 @@ upravičenka ali upravičenec (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) –
oseba, ki je upravičena do posamezne pravice iz javnih sredstev sama ali skupaj
z drugimi osebami;
3.
-pravica iz javnih sredstev – pravica, ki je odvisna od materialnega položaja
-osebe, o kateri po tem zakonu odločajo centri za socialno delo in ki se
-izplačuje iz proračuna države ali lokalne skupnosti;
+pravica iz javnih sredstev – pravica, ki je odvisna od materialnega
+položaja osebe, o kateri po tem zakonu odločajo centri za socialno delo in ki
+se izplačuje iz proračuna države ali lokalne skupnosti;
4.
oseba – oseba, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in je
stranka v postopku;
@@ -104,9 +104,9 @@ prispevku k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo
pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo (v nadaljnjem
besedilu: prispevek k plačilu družinskega pomočnika);
7.
-subvenciji najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega
-stanovanja, bivalne enote, tržnega najemnega in hišniškega stanovanja po
-zakonu, ki ureja stanovanjska razmerja (v nadaljnjem besedilu: subvencija
+subvenciji najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega
+najemnega stanovanja, bivalne enote, tržnega najemnega in hišniškega stanovanja
+po zakonu, ki ureja stanovanjska razmerja (v nadaljnjem besedilu: subvencija
najemnine);
8.
pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po
@@ -136,23 +136,23 @@ III. NAČIN UGOTAVLJANJA MATERIALNEGA POLOŽAJA
9. člen
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene
-osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za
-ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči
-in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke
-in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije
-najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila
-prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon,
-ki ureja socialno varstvene prejemke.
+osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje
+dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in
+varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in
+za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine,
+kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za
+obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja
+socialno varstvene prejemke.
1. Osebe, ki se upoštevajo poleg
vlagatelja
10. člen
(1) Poleg vlagatelja se pri ugotavljanju
materialnega položaja upoštevajo naslednje osebe:
1.
-zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti,
-ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih
-posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v
-registrirani istospolni partnerski skupnosti;
+zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski
+skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v
+pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj
+živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti;
2.
otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke
dolžni preživljati po zakonu.
@@ -162,9 +162,9 @@ upoštevajo:
1.
starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo
in vzgojo, in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali
-zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in
-družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v
-registrirani istospolni partnerski skupnosti;
+zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska
+razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani
+istospolni partnerski skupnosti;
2.
bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke
dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.
@@ -176,8 +176,8 @@ oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo. Upošteva se
tudi oseba, s katero tisti od staršev, kot se starši sporazumejo oziroma
kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, živi v zakonski ali
zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in
-družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani
-istospolni partnerski skupnosti.
+družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v
+registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(4) Ne glede na sporazum o preživljanju, ki
ga ima oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena sklenjenega z obema
staršema ali z enim od staršev, če je drugi umrl ali je neznan, se pri
@@ -234,8 +234,8 @@ ugotavljanja upravičenosti do subvencije najemnine se upoštevajo najemnik in
osebe, navedene v najemni pogodbi.
2. Osebe, ki se ne upoštevajo
11. člen
-Pri ugotavljanju materialnega položaja
-osebe se ne upoštevajo naslednje osebe:
+Pri ugotavljanju materialnega položaja osebe
+se ne upoštevajo naslednje osebe:
1.
otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, ki je
po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah
@@ -308,8 +308,8 @@ denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč;
10.
varstveni dodatek;
11.
-državna štipendija, zmanjšana za znesek, ki je enak dodatku za bivanje, dodatku
-za uspeh ter dodatku za štipendiste s posebnimi potrebami;
+državna štipendija, zmanjšana za znesek, ki je enak dodatku za bivanje,
+dodatku za uspeh ter dodatku za štipendiste s posebnimi potrebami;
12.
dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje;
13.
@@ -333,13 +333,13 @@ prejemki za delo pripornikov in obsojencev;
pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene
osebe prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja humanitarne
organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na
-področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo
-skladno z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske
-organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva,
-namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi
-pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon,
-ki ureja socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za
-katere dajalec sredstev opredeli namen porabe;
+področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo skladno
+z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki
+deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za
+preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni
+osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja
+socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere
+dajalec sredstev opredeli namen porabe;
20.
pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo
od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje sta skladna z
@@ -366,10 +366,10 @@ obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih
igrah na srečo.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega
-dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti
-zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno
-zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter prispevka k
-plačilu družinskega pomočnika upoštevajo tudi naslednji dohodki:
+dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih
+storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje,
+oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter prispevka k plačilu
+družinskega pomočnika upoštevajo tudi naslednji dohodki:
1.
dediščine;
2.
@@ -439,15 +439,15 @@ odločba US, 75/12, 94/12 in 52/13).
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanja
plačila vrtca kadrovska štipendija za študij v Sloveniji ter dohodek dijakov in
-študentov za opravljeno začasno in občasno delo na podlagi napotnice ne
-upoštevata do višine minimalne plače, določene v skladu z zakonom, ki ureja
-minimalno plačo, kadrovska štipendija za študij v tujini pa do višine minimalne
-plače, določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo, povečane za 60
+študentov za opravljeno začasno in občasno delo na podlagi napotnice ne upoštevata
+do višine minimalne plače, določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno
+plačo, kadrovska štipendija za študij v tujini pa do višine minimalne plače,
+določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo, povečane za 60
odstotkov.
-(4) Podrobnejšo
-opredelitev podatkov o dohodkih iz 1. točke prvega odstavka tega člena, ki jih
-zagotavlja Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS),
-določi minister, pristojen za socialno varstvo, ob predhodnem soglasju ministra,
+(4) Podrobnejšo opredelitev
+podatkov o dohodkih iz 1. točke prvega odstavka tega člena, ki jih zagotavlja
+Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS), določi
+minister, pristojen za socialno varstvo, ob predhodnem soglasju ministra,
pristojnega za finance.
(5) Neprejemanje
prejemkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ugotavlja zlasti s
@@ -503,11 +503,12 @@ višini 75 % bruto minimalne plače tako, da dokazuje, da izkazuje dohodek
iz dejavnosti v višini, različni od 75 % bruto minimalne plače.
(3) Ob boleznih,
invalidnosti ali drugih osebnih okoliščinah, na katere oseba ni mogla vplivati
-oziroma jih ni mogla preprečiti, zaradi česar kmetijsko oziroma gozdno zemljišče
-ni obdelovano, se šteje, da dohodka iz kmetijske dejavnosti ni oziroma ni bilo,
-če oseba dokaže, da dohodka s prodajo ali z oddajo v najem ali zakup
-kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov
-Republike Slovenije ali drugi pravni ali fizični osebi ni mogla pridobiti.
+oziroma jih ni mogla preprečiti, zaradi česar kmetijsko oziroma gozdno
+zemljišče ni obdelovano, se šteje, da dohodka iz kmetijske dejavnosti ni
+oziroma ni bilo, če oseba dokaže, da dohodka s prodajo ali z oddajo v najem ali
+zakup kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča Skladu kmetijskih zemljišč in
+gozdov Republike Slovenije ali drugi pravni ali fizični osebi ni mogla
+pridobiti.
(4) Nezmožnost
obdelovanja zemljišča iz prejšnjega odstavka ugotavlja invalidska komisija
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Starost nad 63 let
@@ -527,8 +528,8 @@ otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije se upošte
dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen dohodkov iz
4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se vedno
upoštevajo kot tekoči dohodki.
-(3) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo
-podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije
+(3) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki
+iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije
dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu
organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za
izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz
@@ -538,8 +539,8 @@ dejavnosti za preteklo leto.
(4) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo
tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev
zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma
-pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja
-splošni upravni postopek.
+pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni
+upravni postopek.
(5) Kadar v času odločanja o pravicah iz
drugega odstavka tega člena podatki za preteklo leto še niso na voljo, se
upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna
@@ -557,9 +558,9 @@ izplačila tekočega dohodka. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov
iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če
podatki iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev
dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.
-(7) Kadar je iz ugotovljenega dejanskega
-stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker
-oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto
+(7) Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja
+razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba
+določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto
periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva,
upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za
upoštevanje tekočih dohodkov.
@@ -582,9 +583,9 @@ minister, pristojen za socialne zadeve.
(1) Dohodek, ugotovljen po prejšnjih
členih, se poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini:
1.
-posredno ugotovljenega dohodka in prejemka, ko se ugotovi, da oseba v določeni
-višini plačuje za blago ali storitve, česar z ugotovljenim dohodkom ne bi
-zmogla;
+posredno ugotovljenega dohodka in prejemka, ko se ugotovi, da oseba v
+določeni višini plačuje za blago ali storitve, česar z ugotovljenim dohodkom ne
+bi zmogla;
2.
fiktivno določenega dohodka zaradi upoštevanja premoženja skladno z 19.
členom tega zakona;
@@ -648,12 +649,12 @@ podatke o vrednosti nepremičnin.
(3) Podatki o lastnikih premoženja iz
prvega odstavka tega člena, razen premoženja iz 6. in 7. točke, se pridobivajo iz javnih zbirk podatkov in dokazil, ki jih predloži oseba. Kot vrednost
premoženja iz 2., 3. in 5. točke prejšnjega odstavka se upošteva primerljiva
-tržna vrednost istovrstnega premoženja. Vrednost tega premoženja se ugotavlja
-na način, kot ga podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
-(4) Kot vrednost lastniških deležev gospodarskih
-družb ali zadrug iz 4. točke prvega odstavka tega člena se upošteva njihova
-tržna vrednost. Vrednost tega premoženja se ugotavlja na način, kot ga
-podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
+tržna vrednost istovrstnega premoženja. Vrednost tega premoženja se ugotavlja na
+način, kot ga podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
+(4) Kot vrednost lastniških deležev
+gospodarskih družb ali zadrug iz 4. točke prvega odstavka tega člena se
+upošteva njihova tržna vrednost. Vrednost tega premoženja se ugotavlja na
+način, kot ga podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
(5) Pri
vrednostnih papirjih iz 5. točke prvega odstavka tega člena, s katerimi se ne
trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in njihova tržna vrednost ni
@@ -995,119 +996,101 @@ od
se šteje starejši otrok v družini.
2. Državna štipendija
23. člen
-(1) Do državne
-štipendije so upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja
-štipendiranje in po tem zakonu.
+(1) Do državne štipendije
+so upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje
+in po tem zakonu.
(2) Državna štipendija brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni
razred znaša:
-Dohodkovni
- razred
+Dohodkovni
+razred
-Povprečni
- mesečni dohodek
-na
- osebo
-(v
- eurih)
+Povprečni mesečni
+ dohodek
+na osebo
+(v eurih)
Osnovna
višina
-eurih
- za upravičenca
-do
- 18 let starosti
+v eurih za
+ upravičenca
+do 18 let starosti
Osnovna
višina
-v
- eurih za upravičenca
-nad
- 18 let starosti
+v eurih za
+ upravičenca
+nad 18 let starosti
+
1
-do
- 334,64
+do 369,11
-122,46
-
+129,44
-244,91
-
+258,87
2
-od
- 334,65 do 401,58
-
-103,12
+od 369,12 do 442,94
-206,24
-
+109,01
+218,01
-3
-od
- 401,59 do 468,50
+3
-83,78
+od 442,95 do 516,76
-167,57
-
+88,56
+177,13
-4
-od
- 468,51 do 591,22
+4
-64,45
+od 516,77 do 652,12
-128,90
-
+68,13
+136,25
-5
-od
- 591,23 do 713,91
+5
-45,12
+od 652,13 do 787,44
-90,23
-
+47,75
+
+95,38
6
-od
- 713,92 do 914,71
+od 787,45 do
+ 1.008,93
-33,99
-
+35,92
-67,98
-
+71,85
7
-od
- 914,72 do 1.104,33
+od 1.008,94 do
+ 1.218,08
-29,58
-
+31,27
-59,16
-
+62,54
3. Znižanje plačila vrtca
24. člen
@@ -1301,9 +1284,9 @@ veljati)
(3) (črtan)
(4) (črtan)
(5) Osebi, ki je z
-odločbo o usmeritvi opredeljena kot težje ali težko gibalno ovirana (ne more uporabljati
-javnega prevoza oziroma potrebuje prilagojen prevoz), pripada brezplačen
-prilagojen prevoz.
+odločbo o usmeritvi opredeljena kot težje ali težko gibalno ovirana (ne more
+uporabljati javnega prevoza oziroma potrebuje prilagojen prevoz), pripada
+brezplačen prilagojen prevoz.
7. Subvencije najemnin
28. člen
(poseg odločbe
@@ -1357,13 +1340,13 @@ storitev največ za obdobje, za katero se jim lahko dodeli denarna socialna
pomoč.
(4) Ministrstvo
obvesti o številki, datumu in obdobju veljavnosti izdane odločbe za posameznega
-upravičenca iz prvega odstavka tega člena Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
-ki te podatke vodi v evidenci zavarovanih oseb. Zavarovalnica, pri kateri ima
-upravičenec iz prvega odstavka tega člena sklenjeno dopolnilno zdravstveno
-zavarovanje, ima pravico do vpogleda v podatke o številki, datumu in obdobju
-veljavnosti odločbe o priznanju pravice do kritja razlike do polne vrednost
-zdravstvenih storitev v zbirki podatkov iz 10. točke drugega odstavka 49. člena
-tega zakona.
+upravičenca iz prvega odstavka tega člena Zavod za zdravstveno zavarovanje
+Slovenije, ki te podatke vodi v evidenci zavarovanih oseb. Zavarovalnica, pri
+kateri ima upravičenec iz prvega odstavka tega člena sklenjeno dopolnilno
+zdravstveno zavarovanje, ima pravico do vpogleda v podatke o številki, datumu
+in obdobju veljavnosti odločbe o priznanju pravice do kritja razlike do polne
+vrednost zdravstvenih storitev v zbirki podatkov iz 10. točke drugega odstavka
+49. člena tega zakona.
9. Pravica do plačila prispevka za
obvezno zdravstveno zavarovanje
30. člen
@@ -1434,12 +1417,12 @@ institucionalnem varstvu se določi v višini 0,1 ugotovljenega dohodka
upravičenca, vendar ne manj kot 0,3 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(6) V primeru, da upravičenec do
socialnovarstvene storitve ali družinskega pomočnika neodplačno odsvoji svoje
-premoženje v enem letu pred uveljavljanjem ali med uveljavljanjem
-socialnovarstvene storitve, ni upravičen do oprostitve plačila. Upravičenec
-lahko ponovno uveljavlja pravico do oprostitve plačila po preteku obdobja, ko
-bi lahko z vrednostjo odsvojenega premoženja plačal oskrbo IV pri izvajalcu
-storitve, za katero je uveljavljal oprostitev oziroma višino delnega plačila za
-izgubljen dohodek.
+premoženje v enem letu pred uveljavljanjem ali med uveljavljanjem socialnovarstvene
+storitve, ni upravičen do oprostitve plačila. Upravičenec lahko ponovno
+uveljavlja pravico do oprostitve plačila po preteku obdobja, ko bi lahko z
+vrednostjo odsvojenega premoženja plačal oskrbo IV pri izvajalcu storitve, za
+katero je uveljavljal oprostitev oziroma višino delnega plačila za izgubljen
+dohodek.
(7) Za neodplačno odsvojitev se šteje tudi
prodaja, če je kupnina nesorazmerna z vrednostjo premoženja.
(8) Ne glede na šesti odstavek tega člena
@@ -1463,19 +1446,20 @@ sposobnost zavezanca in ne njegova obveznost iz pravnega akta.
(11) Center za socialno delo enkrat letno
po uradni dolžnosti na dan 1. aprila preveri višino pravice iz prvega odstavka
tega člena in na novo odloči.
-(12) Center za socialno delo izvajalca
-socialnovarstvene storitve seznani s podatki o osebnih imenih in naslovih
-zavezancev za plačilo ter o višini njihove obveznosti.
+(12) Center za socialno delo izvajalca socialnovarstvene
+storitve seznani s podatki o osebnih imenih in naslovih zavezancev za plačilo
+ter o višini njihove obveznosti.
10. Možnost v izjemnih primerih
31. člen
-(1) Center za socialno delo lahko v izjemnih
-primerih pri določitvi znižanja plačila vrtca na podlagi podatkov iz uradnih
-zbirk podatkov in drugih podatkov poleg dohodka in premoženja, ki ga določa ta
-zakon, ter drugih pogojev, ki jih določajo predpisi, ki urejajo vzgojo in
-izobraževanje, upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski
-socialni in materialni položaj vseh oseb, zaradi česar bi plačilo vrtca
-ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih pomembnih razlogov, in določi
-nižje plačilo programa za vrtce, kot je določeno v 24. členu tega zakona.
+(1) Center za socialno delo lahko v
+izjemnih primerih pri določitvi znižanja plačila vrtca na podlagi podatkov iz
+uradnih zbirk podatkov in drugih podatkov poleg dohodka in premoženja, ki ga
+določa ta zakon, ter drugih pogojev, ki jih določajo predpisi, ki urejajo
+vzgojo in izobraževanje, upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo
+dejanski socialni in materialni položaj vseh oseb, zaradi česar bi plačilo
+vrtca ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih pomembnih razlogov, in
+določi nižje plačilo programa za vrtce, kot je določeno v 24. členu tega
+zakona.
(2) Center za socialno delo ob odločitvi o
znižanju plačila vrtca posebej opredeli razloge za neugoden socialni in
materialni položaj osebe, na katere oseba ob uveljavljanju pravice iz javnih
@@ -1589,8 +1573,8 @@ pravicah po tem zakonu.
sredstev odloči z odločbo.
(2) Obrazložitev odločbe iz prejšnjega
odstavka vsebuje vrsto in višino dohodkov iz 12. člena tega zakona ter
-vrsto in vrednost premoženja iz 17. člena tega zakona, ki so bili upoštevani
-pri izračunu dohodka na družinskega člana po tem zakonu. Natančnejša
+vrsto in vrednost premoženja iz 17. člena tega zakona, ki so bili
+upoštevani pri izračunu dohodka na družinskega člana po tem zakonu. Natančnejša
obrazložitev je potrebna le, če posamezni pravici iz javnih sredstev ni
ugodeno. V tem primeru se obrazloži le tisti del izreka, s katerim pravica ni
bila priznana.
@@ -1606,10 +1590,10 @@ primeru z eno odločbo odloči o pravicah in obveznostih upravičenca in njegove
zavezanca.
(4) Ob uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev, ki se financirajo iz občinskega proračuna, pristojna lokalna skupnost
-poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in ki
-izhajajo iz njenih zbirk podatkov, če zakon, ki ureja upravičenost do posamezne
-pravice iz javnih sredstev, ne določa drugega načina sodelovanja lokalne
-skupnosti v postopku.
+poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in ki izhajajo
+iz njenih zbirk podatkov, če zakon, ki ureja upravičenost do posamezne pravice
+iz javnih sredstev, ne določa drugega načina sodelovanja lokalne skupnosti v
+postopku.
(5) Pristojna lokalna skupnost mnenje iz
prejšnjega odstavka poda v 10 dneh od prejema obvestila centra za socialno delo
o tem, da vodi postopek, v katerem odloča o pravici iz javnih sredstev, ki se
@@ -1617,13 +1601,13 @@ financira iz proračuna lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost v navedenem roku
mnenja ne da, se postopek nadaljuje. Če pristojna lokalna skupnost v roku poda
mnenje iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je prijavila stransko udeležbo v
postopku. V tem primeru se pristojna lokalna skupnost, če tako zahteva, lahko
-seznani le s podatki o določeni višini tistih denarnih prejemkov iz
-5. člena tega zakona, ki neposredno vplivajo na upravičenost do subvencij
-oziroma plačil iz 6. člena tega zakona, ki jih izplačuje lokalna skupnost.
+seznani le s podatki o določeni višini tistih denarnih prejemkov iz 5. člena
+tega zakona, ki neposredno vplivajo na upravičenost do subvencij oziroma plačil
+iz 6. člena tega zakona, ki jih izplačuje lokalna skupnost.
(6) Odločba o nadaljnjem prejemanju letne
-pravice iz prvega odstavka 35.a člena tega zakona se vroči isti osebi kot
-predhodna odločba. Prejemnik predhodne odločbe lahko najpozneje do konca meseca
-pred mesecem izteka letne pravice pisno sporoči centru za socialno delo, naj se
+pravice iz prvega odstavka 35.a člena tega zakona se vroči isti osebi kot predhodna
+odločba. Prejemnik predhodne odločbe lahko najpozneje do konca meseca pred
+mesecem izteka letne pravice pisno sporoči centru za socialno delo, naj se
odločba vroči drugi osebi. Oseba lahko najpozneje do konca meseca pred mesecem
izteka letne pravice pisno prekliče preverjanje izpolnjevanja pogojev za nadaljnje
prejemanje letne pravice.
@@ -1632,10 +1616,10 @@ o nadaljnjem prejemanju letne pravice iz prvega odstavka 35.a člena tega zakona
za znižano plačilo vrtca ali državno štipendijo, če iz uradnih evidenc izhaja,
da noben otrok ni vpisan v vrtec, ali če dijak oziroma študent konča
izobraževalni program, za katerega je prejemal državno štipendijo. Center za
-socialno delo o ugotovitvah obvesti osebo, ki lahko v 30 dneh po vročitvi
-obvestila zahteva izdajo odločbe. Prav tako center za socialno delo ne izda
-odločbe o podaljšanju pravice za otroški dodatek, če so vsi otroci v mesecu
-izteka pravice dopolnili 18 let.
+socialno delo o ugotovitvah obvesti osebo, ki lahko v 30 dneh po vročitvi obvestila
+zahteva izdajo odločbe. Prav tako center za socialno delo ne izda odločbe o
+podaljšanju pravice za otroški dodatek, če so vsi otroci v mesecu izteka
+pravice dopolnili 18 let.
37.a člen
(1) Odločba, s katero se odloči o pravici
po tem zakonu, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev
@@ -1659,9 +1643,9 @@ uporabljajo določbe tega zakona, razen če v tem poglavju ni drugače določeno
38.b člen
Namen informativnega izračuna je obvestiti
stranko o ugotovitvah v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic iz javnih
-sredstev, ji dati možnost, da se o teh ugotovitvah izreče, in tudi, da se o pravicah
-strank začasno odloči in tako stranki omogoči čimprejšnje izvrševanje pravic,
-do katerih je upravičena.
+sredstev, ji dati možnost, da se o teh ugotovitvah izreče, in tudi, da se o
+pravicah strank začasno odloči in tako stranki omogoči čimprejšnje izvrševanje
+pravic, do katerih je upravičena.
38.c člen
(1) Informativni izračun se izda pri
preverjanju izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letne pravice, če
@@ -1669,8 +1653,9 @@ informacijski sistem to omogoča na avtomatiziran način. Z informativnim
izračunom se začasno odloči o upravičenosti do pravice, njeni višini in obdobju
upravičenosti.
(2) Informativni izračun iz prejšnjega
-odstavka se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena
-21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na informativnem izračunu označi.
+odstavka se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev
+opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na informativnem izračunu
+označi.
(3) Pravica se začne izvrševati z dnem
odpreme informativnega izračuna.
38.č člen
@@ -1688,9 +1673,9 @@ navedbo razlogov za odločitev;
5.
pravni pouk z vsebino iz 38.d člena tega zakona.
38.d člen
-(1) Če oseba ugotovi, da so podatki v
-informativnem izračunu napačni ali nepopolni, lahko zoper informativni izračun
-vloži ugovor v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna.
+(1) Če oseba ugotovi, da so podatki v informativnem
+izračunu napačni ali nepopolni, lahko zoper informativni izračun vloži ugovor v
+15 dneh od vročitve informativnega izračuna.
(2) Ugovor ne zadrži izvrševanja
informativnega izračuna do izdaje odločbe centra za socialno delo.
(3) Na podlagi ugovora iz prvega odstavka
@@ -1766,14 +1751,14 @@ storitve.
(2) O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo
na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po roku iz drugega in
tretjega odstavka 42. člena tega zakona, center za socialno delo odloči s prvim
-dnem naslednjega meseca po prejemu obvestila o spremembi, razen če gre za takšno
-spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja,
-nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za
-socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V
-tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi
-priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do
-posamezne pravice iz javnih sredstev ali določi drugo višino ali določi drugo
-obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.
+dnem naslednjega meseca po prejemu obvestila o spremembi, razen če gre za
+takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje
+prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru
+center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu
+spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero
+je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje
+upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev ali določi drugo višino
+ali določi drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.
(3) Kadar pristojni organ za zaposlovanje
iz razlogov, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke,
upravičenca preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci iskalcev
@@ -1823,15 +1808,17 @@ denarne socialne pomoči.
(1) Center za socialno delo lahko v treh
letih po prenehanju pravice
iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja
-upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine,
-zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do pravice
-iz javnih sredstev, ker oseba do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena
-ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke
-prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov in
-ravnala po 42. členu tega zakona ali je sporočila neresnične podatke. V tem postopku izda odločbo,
-s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih
-sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali
-določi drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.
+upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile
+okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o
+upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, ker oseba do pravice iz javnih
+sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za
+krajše obdobje, ker je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni
+pravočasno sporočila podatkov in ravnala po 42. členu
+tega zakona ali je sporočila neresnične podatke. V tem
+postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi
+priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti ali
+določi drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih
+sredstev.
(2) O spremembah iz prejšnjega odstavka
center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu
okoliščin.
@@ -2097,11 +2084,11 @@ iz 5. in 6. člena tega zakona, in sicer osebno ime in EMŠO te osebe, podatek o
vrsti priznane pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in podatek o
tem, kdaj je bila pravica priznana. Dursu se omogoči neposredni elektronski
vpogled v te podatke. Durs v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob
-neposrednem elektronskem vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO
-osebe, katere podatke zahteva. Na posebno zahtevo Dursa upravljavec centralne
-zbirke podatkov za namen iz prvega stavka tega odstavka po elektronski poti
-posreduje tudi mnenje centra za socialno delo o socialnih stiskah in težavah
-vlagatelja oziroma njegove družine.
+neposrednem elektronskem vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO osebe,
+katere podatke zahteva. Na posebno zahtevo Dursa upravljavec centralne zbirke
+podatkov za namen iz prvega stavka tega odstavka po elektronski poti posreduje
+tudi mnenje centra za socialno delo o socialnih stiskah in težavah vlagatelja
+oziroma njegove družine.
(6) Upravljavec
centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena ministrstvu,
pristojnemu za šolstvo kot upravljavcu centralne
@@ -2112,15 +2099,15 @@ dohodkovni razred za namen izplačevanja sredstev iz
41. člena tega zakona. Navedene podatke o učencu oziroma dijaku iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja ministrstvo, pristojno za šolstvo, pošlje tudi šoli, v katero je
vpisan učenec oziroma dijak, upravičenec do subvencije.
(7) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena
-ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, kot upravljavcu centralne evidence
-udeležencev predšolske vzgoje in izobraževanja posreduje podatek o številki
-odločbe, datumu nastopa pravice do znižanega plačila vrtca in uvrstitvi v
-dohodkovni razred za namen izplačevanja sredstev iz 41. člena tega zakona.
-Navedene podatke o otroku, vključenem v vrtec, iz centralne evidence
-udeležencev vzgoje in izobraževanja ministrstvo, pristojno za šolstvo, pošlje
-tudi vrtcu, v katerega je otrok vpisan. Na način iz tega odstavka se
-posredujejo tudi podatki o spremembi občine kot plačnice znižanega plačila
-vrtca iz petega odstavka 24. člena tega zakona.
+ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, kot upravljavcu centralne evidence udeležencev
+predšolske vzgoje in izobraževanja posreduje podatek o številki odločbe, datumu
+nastopa pravice do znižanega plačila vrtca in uvrstitvi v dohodkovni razred za
+namen izplačevanja sredstev iz 41. člena tega zakona. Navedene podatke o
+otroku, vključenem v vrtec, iz centralne evidence udeležencev vzgoje in
+izobraževanja ministrstvo, pristojno za šolstvo, pošlje tudi vrtcu, v katerega
+je otrok vpisan. Na način iz tega odstavka se posredujejo tudi podatki o
+spremembi občine kot plačnice znižanega plačila vrtca iz petega odstavka
+24. člena tega zakona.
(8) Način in
pogoje dostopa do podatkov iz centralne zbirke podatkov iz prejšnjega člena
podrobneje določi minister, pristojen za socialno varstvo. Pred uveljavitvijo
@@ -2153,28 +2140,27 @@ lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih vozil (datum prve
registracije vozila, podatke o lastniku, podatke o osebi, na katero je vozilo
registrirano, pa ni lastnik vozila, podatke o vozilu);
2.
-Ministrstva za obrambo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in o
-datumu izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o prostovoljnem
-služenju vojaškega roka, podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu
-izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni
-sestavi, podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila
-izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti;
+Ministrstva za obrambo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu
+izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju
+vojaškega roka, podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila
+izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, podatke
+o višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila izplačanega dohodka na
+podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti;
3.
Ministrstva za šolstvo in šport oziroma izvajalcev vzgojno-izobraževalne
-ali študijske dejavnosti – podatke o vključenosti oseb v vzgojni oziroma
-izobraževalni oziroma višješolski zavod (ime vrtca ali osnovne šole ali srednje
-šole ali višje strokovne šole ter obdobje vključenosti), identifikacijska
-številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), datum izpisa iz izobraževalnega
-zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka
+ali študijske dejavnosti – podatke o vključenosti oseb v vzgojni oziroma izobraževalni
+oziroma višješolski zavod (ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali
+višje strokovne šole ter obdobje vključenosti), identifikacijska številka
+izobraževalnega zavoda (šifra PRS), datum izpisa iz izobraževalnega zavoda,
+datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka
vzgojno-izobraževalnega oziroma višješolskega programa, podatke o prijavljenih
in sprejetih dijakih v dijaških domovih (osebno ime dijaka, naziv in naslov
dijaškega doma, identifikacijska številka dijaškega doma (šifra PRS), podatek o
letniku izobraževanja, datum prvega vpisa v izobraževalni program, podatek o
opravljenih izpitih po letnikih in po študijskih letih, podatek o nazivu
-izobraževalnega programa in smeri, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje
-izobraževanja po KLASIUS, podatek o statusu (dijak, študent, udeleženec
-izobraževanja odraslih), podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma
-izredno);
+izobraževalnega programa in smeri, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja
+po KLASIUS, podatek o statusu (dijak, študent, udeleženec izobraževanja
+odraslih), podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma izredno);
4.
Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – podatke o
vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime fakultete, obdobje
@@ -2188,8 +2174,8 @@ statusu (ima ali nima status študenta), podatek o načinu izobraževanja (redno
oziroma izredno), podatek o opravljenih izpitih v študijskih letih;
5.
Ministrstva za infrastrukturo in prostor – podatke o upravičenosti
-dijakov in študentov do subvencije prevoza, obdobje koriščenja subvencije
-prevoza, mesec in leto veljavnosti mesečne vozovnice;
+dijakov in študentov do subvencije prevoza, obdobje koriščenja subvencije prevoza,
+mesec in leto veljavnosti mesečne vozovnice;
6.
centrov za socialno delo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in o
datumu izplačila porodniškega nadomestila, očetovskega nadomestila, nadomestila
@@ -2221,14 +2207,14 @@ osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja,
datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v
evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o
razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer
-brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju
-upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka
-za aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike
-zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v
-evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci), podatke iz evidence
-brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive (podatke o datumu obravnave na
-komisiji, podatke o mnenju in predlogih ukrepov komisije in predvideno trajanje
-začasne nezaposljivosti);
+brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju upravičenosti,
+datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost,
+podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in
+evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih
+prenehanja vodenja v tej evidenci), podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki
+so začasno nezaposljive (podatke o datumu obravnave na komisiji, podatke o
+mnenju in predlogih ukrepov komisije in predvideno trajanje začasne
+nezaposljivosti);
10.
Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o
višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila nadomestil preživnine in
@@ -2253,9 +2239,9 @@ izplačil materialnih pravic po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega
nasilja in o vojnih invalidih (veteranski dodatek, invalidski dodatek,
družinski dodatek);
14.
-Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku
-prestajanja kazni zapora za osebo na prestajanju kazni zapora ter podatke o
-začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike;
+Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku prestajanja
+kazni zapora za osebo na prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in
+izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike;
15.
Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke o lastništvu vodnih
plovil posamezne osebe ter o vodnem plovilu;
@@ -2268,13 +2254,13 @@ posameznega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev;
18.
Slovenskega informacijskega sistema bonitet (SISBON) – podatke o vrsti
posla (osebni računi z odobrenim izrednim limitom, izredni limit, posojila,
-kreditne kartice, poroštva drugim, druge terjatve), datumu sklenitve posla,
-oznaki valute, znesku ob odobritvi, znesku anuitete ali obroka, vrsti anuitete
-ali obroka, odplačilni dobi v mesecih, podatke o moratoriju, podatke o
-poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno
-odplačilo, sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka), podatke o poslovnih
-dogodkih, ki niso skladni s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga,
-neplačan zapadli dolg, blokiranje, deblokiranje);
+kreditne kartice, poroštva drugim, druge terjatve), datumu sklenitve posla, oznaki
+valute, znesku ob odobritvi, znesku anuitete ali obroka, vrsti anuitete ali
+obroka, odplačilni dobi v mesecih, podatke o moratoriju, podatke o poslovnih
+dogodkih, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno odplačilo,
+sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka), podatke o poslovnih dogodkih, ki
+niso skladni s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga, neplačan zapadli
+dolg, blokiranje, deblokiranje);
19.
Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES)
– podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali pravne
@@ -2285,9 +2271,9 @@ podatek o višini dobička zasebnikov in pravnih oseb, podatek o številki
transakcijskega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja
računa;
20.
-Kapitalske družbe – podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih
-vrednostih, izplačanih skladno z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad
-Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb;
+Kapitalske družbe – podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih vrednostih,
+izplačanih skladno z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike
+Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb;
21.
lokalnih skupnosti – podatke o subvencijah, ki jih za opravljanje
dejavnosti dodeljujejo lokalne skupnosti (vrsta, višina in obdobje
@@ -2300,11 +2286,11 @@ izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju (podatke o
duševnem zdravju in odvisnostih) oziroma invalidnosti (kategorija
invalidnosti);
23.
-kreditnih institucij – podatke o prometu na transakcijskih računih,
-podatke o višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov,
-podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov, podatke o
-imetnikih enot premoženja investicijskih skladov, o številu enot, vrednosti
-enote ter podatke o skladu;
+kreditnih institucij – podatke o prometu na transakcijskih računih, podatke
+o višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov, podatke o
+premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov, podatke o imetnikih
+enot premoženja investicijskih skladov, o številu enot, vrednosti enote ter
+podatke o skladu;
24.
družb za upravljanje – podatke iz evidence imetnikov investicijskih
kuponov, o imetniku enot premoženja investicijskih skladov, o številu enot,
@@ -2344,8 +2330,8 @@ namene testnega preverjanja informativnega izračuna in odpisa dolga.
(3) Inštitut za
socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke o pravicah iz javnih sredstev iz
centralne zbirke podatkov iz 49. člena tega zakona od ministrstva v
-anonimizirani obliki in jih uporablja za analize ter znanstvenoraziskovalne in
-statistične namene.
+anonimizirani obliki in jih uporablja za analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične
+namene.
53. člen
(1) Podatki in dokumenti iz centralne
zbirke podatkov iz 49. člena tega zakona se hranijo pet let po datumu prenehanja
@@ -2371,10 +2357,11 @@ za tretjega in naslednjega otroka 71,17 eurov.
Ne glede na 23. člen tega zakona so v
obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže
2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v
-starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, do državne štipendije
-upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja
-štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem
-letu pred vložitvijo vloge ne presega 576,89 eurov na osebo v istem obdobju.
+starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, do državne
+štipendije upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu,
+ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v
+preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 576,89 eurov na osebo v istem
+obdobju.
53.c člen
Gospodarsko rast in rast stopnje delovne
aktivnosti v skladu s 53.a in 53.b členom tega zakona ugotovi Statistični urad
@@ -2471,8 +2458,8 @@ uporabe tega zakona.
58. člen
Do vzpostavitve vseh zbirk podatkov za
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev iz 51. člena tega zakona mora vlagatelj
-posredovati dokazila za odločanje, ki jih center za socialno delo ne more po
-uradni dolžnosti pridobiti iz zbirk podatkov po tem zakonu.
+posredovati dokazila za odločanje, ki jih center za socialno delo ne more po uradni
+dolžnosti pridobiti iz zbirk podatkov po tem zakonu.
59. člen
Zbirke podatkov, ki se na dan začetka
uporabe tega zakona vodijo po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo in
@@ -2522,20 +2509,20 @@ v Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr. in
40/09): 3., 4. in 5. točka prvega odstavka 8. člena, 13. člen, prvi in tretji
odstavek ter prva alineja drugega odstavka 14. člena, 15. člen, 16. člen, 17.
člen, 18. člen, 19. člen, 20. člen, prvi odstavek 40. člena, prvi odstavek 42.
-člena, besedi »iz prvega« v šestem odstavku 42. člena, besedi »državnih štipendij«
-v 43. členu, besedilo »državne štipendije in« v prvem odstavku 44. člena,
-besedilo »državne štipendije oziroma« v prvem odstavku 47. člena, besedilo
-»državno štipendijo ali« v drugem in tretjem odstavku 47. člena ter prvem
-odstavku 51. člena, besedilo »Center za socialno delo za državne štipendije« v
-četrtem odstavku 47. člena, besedilo »Pristojni center za socialno delo za
-državno štipendijo oziroma« v drugem odstavku 50. člena, besedilo »pristojni
-center za socialno delo oziroma« v četrtem odstavku 50. člena, besedilo
-»državne štipendije ali« v drugem odstavku 51. člena, besedi »državno
-štipendijo,« v prvi alineji prvega odstavka 54. člena, besedilo »Evidenco
-štipendistov, prejemnikov državnih štipendij, vodijo centri za socialno delo« v
-drugem odstavku 55. člena, besedilo »pristojni centri za socialno delo« v
-drugem odstavku 58. člena in v tretjem odstavku 59. člena in prvi odstavek 63.
-člena;
+člena, besedi »iz prvega« v šestem odstavku 42. člena, besedi »državnih
+štipendij« v 43. členu, besedilo »državne štipendije in« v prvem odstavku 44.
+člena, besedilo »državne štipendije oziroma« v prvem odstavku 47. člena,
+besedilo »državno štipendijo ali« v drugem in tretjem odstavku 47. člena ter
+prvem odstavku 51. člena, besedilo »Center za socialno delo za državne
+štipendije« v četrtem odstavku 47. člena, besedilo »Pristojni center za
+socialno delo za državno štipendijo oziroma« v drugem odstavku 50. člena,
+besedilo »pristojni center za socialno delo oziroma« v četrtem odstavku 50.
+člena, besedilo »državne štipendije ali« v drugem odstavku 51. člena, besedi
+»državno štipendijo,« v prvi alineji prvega odstavka 54. člena, besedilo
+»Evidenco štipendistov, prejemnikov državnih štipendij, vodijo centri za
+socialno delo« v drugem odstavku 55. člena, besedilo »pristojni centri za
+socialno delo« v drugem odstavku 58. člena in v tretjem odstavku 59. člena in
+prvi odstavek 63. člena;
3.
v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08 in 86/09): drugi
@@ -2547,9 +2534,9 @@ odstavek 121. člena, besedilo »po prvem odstavku 121. člena tega zakona« v
prvem odstavku 121.b člena, ter besedi »in osmega« v četrtem odstavku 121.b
člena;
5.
-v Zakonu usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v
-Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod
-in 71/08): šestindvajseta alineja 1. točke drugega odstavka 3. člena;
+v Zakonu usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
+Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod in
+71/08): šestindvajseta alineja 1. točke drugega odstavka 3. člena;
6.
v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07 in 76/08):
@@ -2564,8 +2551,8 @@ v Uredbi o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih
stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin
(Uradni list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08) besedilo »plačujejo najemnino,
višjo od priznane neprofitne najemnine, in« v četrti alineji prvega odstavka
-11. člena, drugi in tretji odstavek 12. člena, besedilo »občinske uprave« v
-prvem odstavku 13. člena, prvi in drugi odstavek 14. člena, drugi stavek prvega
+11. člena, drugi in tretji odstavek 12. člena, besedilo »občinske uprave« v prvem
+odstavku 13. člena, prvi in drugi odstavek 14. člena, drugi stavek prvega
odstavka 15. člena, 16. člen, 17. člen in priloga;
9.
v Pravilniku o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov
@@ -2689,8 +2676,8 @@ z dnem prevzema sklenejo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, določeno s
sistemizacijo delovnih mest.
(3) Centri za socialno delo in lokalne
skupnosti najkasneje 1. decembra 2011 sklenejo sporazume o tem, koliko in
-katere javne uslužbence prevzamejo centri za socialno delo skladno s prvim
-odstavkom tega člena.
+katere javne uslužbence prevzamejo centri za socialno delo skladno s prvim odstavkom
+tega člena.
(4) Z dnem začetka uporabe tega zakona se
primerna poraba lokalnih skupnosti zmanjša za stroške dela in pripadajoče
materialne stroške za javne uslužbence, ki jih skladno s tem zakonom prevzamejo
@@ -2746,14 +2733,14 @@ odstavek ter prva alineja drugega odstavka 14. člena, 15. člen, 16. člen, 17.
besedilo »državno štipendijo ali« v drugem in tretjem odstavku 47. člena ter
prvem odstavku 51. člena, besedilo »Center za socialno delo za državne
štipendije« v četrtem odstavku 47. člena, besedilo »Pristojni center za
-socialno delo za državno štipendijo oziroma« v drugem odstavku 50. člena, besedilo
-»pristojni center za socialno delo oziroma« v četrtem odstavku 50. člena,
-besedilo »državne štipendije ali« v drugem odstavku 51. člena, besedi »državno
-štipendijo,« v prvi alineji prvega odstavka 54. člena, besedilo »Evidenco
-štipendistov, prejemnikov državnih štipendij, vodijo centri za socialno delo« v
-drugem odstavku 55. člena, besedilo »pristojni centri za socialno delo« v
-drugem odstavku 58. člena in v tretjem odstavku 59. člena in prvi odstavek 63.
-člena;
+socialno delo za državno štipendijo oziroma« v drugem odstavku 50. člena,
+besedilo »pristojni center za socialno delo oziroma« v četrtem odstavku 50.
+člena, besedilo »državne štipendije ali« v drugem odstavku 51. člena, besedi
+»državno štipendijo,« v prvi alineji prvega odstavka 54. člena, besedilo
+»Evidenco štipendistov, prejemnikov državnih štipendij, vodijo centri za
+socialno delo« v drugem odstavku 55. člena, besedilo »pristojni centri za
+socialno delo« v drugem odstavku 58. člena in v tretjem odstavku 59. člena in
+prvi odstavek 63. člena;
3.
v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08 in 86/09): drugi
@@ -2879,8 +2866,8 @@ CENE MALICE
(subvencioniranje
cene malice)
(1) Ne glede na prvi odstavek 25. člena
-Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se od 1. septembra 2012 dodatna
-subvencija v višini 1/6 cene malice ukinja.
+Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se od 1. septembra 2012
+dodatna subvencija v višini 1/6 cene malice ukinja.
[ …]«;
določa tudi:
»IV. DEL
@@ -3105,7 +3092,8 @@ ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
-(začetek veljavnosti)
+(začetek
+veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
@@ -3133,7 +3121,8 @@ v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti 6. točke 3. člena, prenehanjem
veljavnosti 12. točke prvega odstavka 12. člena, spremembo 11. točke prvega
odstavka 12. člena, delnim prenehanjem veljavnosti prvega odstavka 23. člena
ter spremembo drugega odstavka 23. člena zakona določa:
-»Dosedanje določbe se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.«;
+»Dosedanje določbe se uporabljajo do začetka uporabe tega
+zakona.«;
določa tudi:
»123. člen
(prenehanje
@@ -3354,16 +3343,15 @@ nad 53% do 64%
(2) Ne glede na 23. člen zakona so v
obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5
odstotka bruto proizvoda, do državne štipendije upravičeni državljani Republike
-Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja
-štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem
-letu pred vložitvijo vloge ne presega 53 % neto povprečne plače
-na osebo v istem obdobju.
+Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja štipendiranje,
+in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred
+vložitvijo vloge ne presega 53 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju.
(3) Gospodarsko rast v skladu prvim in
drugim odstavkom tega člena ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep
o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2 odstotka bruto domačega
proizvoda, Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
-do 30. septembra leta, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto
-domačega proizvoda.
+do 30. septembra leta, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega
+proizvoda.
26. člen
Postopki uveljavljanja pravic iz javnih
sredstev, začeti v mesecu pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po
@@ -3406,13 +3394,13 @@ tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
proračunskih sredstev razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do
6. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona za zavarovance iz prvega
odstavka 15. člena tega zakona in po njih zavarovane družinske člane, če jim je
-priznana pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po
-zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pod pogojem, da
-navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega
-zavarovanja ali drugega naslova. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve,
-obvesti o številki, datumu in obdobju veljavnosti odločbe o priznanju pravice
-do kritja razlike do polne vrednost zdravstvenih storitev za posameznega
-upravičenca Zavod, ki te podatke vodi v evidenci zavarovanih oseb.«.
+priznana pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu,
+ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pod pogojem, da navedenih
+pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali
+drugega naslova. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, obvesti o številki,
+datumu in obdobju veljavnosti odločbe o priznanju pravice do kritja razlike do
+polne vrednost zdravstvenih storitev za posameznega upravičenca Zavod, ki te
+podatke vodi v evidenci zavarovanih oseb.«.
-
prvi stavek osmega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Zavod na podlagi obvestila iz drugega in
@@ -3428,11 +3416,11 @@ ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13) se vloge za uveljavljanje
državne štipendije, vložene od 1. 12. 2013 dalje obravnavajo po Zakonu o
štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13).
-(3) Odločbe, na podlagi katerih
-štipendijsko razmerje od 1. 1. 2012 miruje zaradi mladoletnosti štipendistov na
-podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (62/10 – ZUPJS, 40/11
-– ZUPJS-A), z dnem začetka veljavnosti tega zakona prenehajo veljati, preneha
-pa tudi štipendijsko razmerje.
+(3) Odločbe, na podlagi katerih štipendijsko
+razmerje od 1. 1. 2012 miruje zaradi mladoletnosti štipendistov na podlagi
+Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (62/10 – ZUPJS, 40/11 –
+ZUPJS-A), z dnem začetka veljavnosti tega zakona prenehajo veljati, preneha pa
+tudi štipendijsko razmerje.
31. člen
V Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF,
@@ -3525,13 +3513,12 @@ uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS-E
»3. člen
(1) Postopki za ugotavljanje upravičenosti
do otroškega dodatka in državne štipendije, ki so se začeli pred začetkom
-uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih
-sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 ZPCP-2D, 14/13,
-56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO in 57/15).
-(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
-postopki za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka in državne
-štipendije, ki so se začeli na prvi stopnji decembra 2015, dokončajo po tem
-zakonu.
+uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz
+javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 ZPCP-2D,
+14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO in 57/15).
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek se postopki
+za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka in državne štipendije, ki so
+se začeli na prvi stopnji decembra 2015, dokončajo po tem zakonu.
4. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
@@ -3569,10 +3556,10 @@ Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS,
2. Državni zbor mora ugotovljeno
neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
-3. Do odprave ugotovljene
-protiustavnosti lahko vlagatelji v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih
-sredstev dokazujejo, da ne dosegajo višine mesečnega dohodka, določene v prvem
-odstavku 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
+3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti
+lahko vlagatelji v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev
+dokazujejo, da ne dosegajo višine mesečnega dohodka, določene v prvem odstavku
+14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
4. Peti odstavek 10. člena in 4.
točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev nista v neskladju z Ustavo.
@@ -3615,9 +3602,9 @@ vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
(1) Postopki uveljavljanja pravic iz javnih
sredstev, o katerih na prvi stopnji do začetka uveljavitve oziroma uporabe tega
zakona še ni bilo odločeno, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
-(2) Ne glede na prejšnji odstavek se postopki
-za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka, ki so se začeli na prvi
-stopnji decembra 2017, dokončajo po tem zakonu.
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
+postopki za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka, ki so se začeli na
+prvi stopnji decembra 2017, dokončajo po tem zakonu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
postopki uveljavljanja upravičenosti do letnih pravic, ki so se začeli na prvi
stopnji decembra 2018, dokončajo po tem zakonu.
@@ -3634,8 +3621,9 @@ družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15).
35. člena zakona center za socialno delo po uradni dolžnosti preveri
avtomatično izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje letnih pravic, ki se
iztečejo od meseca decembra 2018 do konca julija 2019.
-(2) Informativni izračun iz prejšnjega odstavka
-se vroči isti osebi kot predhodni informativni izračun oziroma odločba.
+(2) Informativni izračun iz prejšnjega
+odstavka se vroči isti osebi kot predhodni informativni izračun oziroma
+odločba.
(3) Če je bila vložena vloga za letne
pravice z namenom njihovega podaljšanja, stranka lahko sporoči, da na vlogi
vztraja. Če stranka sporoči, da na vlogi vztraja, se vložena vloga šteje kot
@@ -3751,4 +3739,14 @@ ter vsebuje naslednjo končno določbo:
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2027. Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o
-šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14 in 46/16 – ZOFVI-K).«.
\ No newline at end of file
+šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14 in 46/16 – ZOFVI-K).«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+štipendiranju – ZŠtip-1C (Uradni list RS, št. 122/23)
+vsebuje naslednjo končno določbo:
+»14. člen
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za šolsko
+oziroma študijsko leto 2024/2025, razen 13. člena tega zakona, ki se začne
+uporabljati s 1. januarjem 2024 ter 2., 7., 8. in 11. člena tega
+zakona, ki se začnejo uporabljati s šolskim oziroma študijskim letom 2025/2026.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO4780.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO4780.yaml
index 2cd018c951..ccdedaf587 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO4780.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO4780.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO4780.txt
-datumZacetkaUpor: 2023-08-31 22:00:00
-datumZacetkaVelj: 2023-07-26 22:00:00
+datumZacetkaUpor: 2023-09-01 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-12-19 23:00:00
idPredpisa: ZAKO4780
idPredpisaChng: ZAKO4780
naslov: "ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV (ZUPJS) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 19)"
-npbNum: 19
-path: /2023/23/2023-01-2391-2010-01-3387-npb19
-sopPredpisa: 2023-01-2391
+ besedilo \u0161t. 20)"
+npbNum: 20
+path: /2023/35/2023-01-3590-2010-01-3387-npb20
+sopPredpisa: 2023-01-3590
sopPredpisaChng: 2010-01-3387
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO5761.txt b/podatki/zakoni/ZAKO5761.txt
index ab24183012..e05184350a 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO5761.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO5761.txt
@@ -110,9 +110,9 @@ Uredbe sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za
prebivanje za državljane tretjih držav (UL L št.157 z dne 15. 6. 2002
str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/1954 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o spremembi Uredbe Sveta (ES)
-št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih
-držav (UL L št. 286 z dne 1. 11. 2017, str. 9) (v nadaljnjem
-besedilu: Uredba 1030/2002/ES);
+št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane
+tretjih držav (UL L št. 286 z dne 1. 11. 2017, str. 9) (v
+nadaljnjem besedilu: Uredba 1030/2002/ES);
-
Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija
2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L št. 243,
@@ -204,71 +204,75 @@ Višješolski zavodi oziroma višje strokovne šole so javne ali zasebne
Višješolski predavatelj je tujec, ki ni državljan EU, določen z zakonom,
ki ureja višje strokovno izobraževanje.
21.
-Sporazum o gostovanju je sporazum med raziskovalcem iz tretje države in
-raziskovalno organizacijo oziroma sporazum med visokošolskim zavodom in
-visokošolskim učiteljem ali visokošolskim sodelavcem oziroma sporazum med
-višješolskim zavodom in višješolskim predavateljem, s katerim se raziskovalec
-zaveže, da si bo prizadeval dokončati raziskovalno dejavnost, visokošolski
-učitelj, visokošolski sodelavec ali višješolski predavatelj, da bo opravil
-pedagoško delo, raziskovalna organizacija pa se zaveže, da bo v ta namen
-gostila raziskovalca, visokošolski ali višješolski zavod pa se zaveže, da bo v
-ta namen gostil visokošolskega učitelja, visokošolskega sodelavca oziroma
-višješolskega predavatelja.
+Sporazum o gostovanju je sporazum med raziskovalcem iz tretje države in raziskovalno
+organizacijo oziroma sporazum med visokošolskim zavodom in visokošolskim
+učiteljem ali visokošolskim sodelavcem oziroma sporazum med višješolskim
+zavodom in višješolskim predavateljem, s katerim se raziskovalec zaveže, da si
+bo prizadeval dokončati raziskovalno dejavnost, visokošolski učitelj,
+visokošolski sodelavec ali višješolski predavatelj, da bo opravil pedagoško
+delo, raziskovalna organizacija pa se zaveže, da bo v ta namen gostila
+raziskovalca, visokošolski ali višješolski zavod pa se zaveže, da bo v ta namen
+gostil visokošolskega učitelja, visokošolskega sodelavca oziroma višješolskega
+predavatelja.
22.
+Preživetvena raven je temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku,
+omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje
+rutinsko in se ponavlja.
+23.
Žrtev trgovine z ljudmi je tujec, ki ni državljan EU, in je bil zaradi
prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva,
-služabništva ali trgovine s človeškimi organi, tkivi ali krvjo kupljen,
-prevzet, nastanjen, prepeljan, prodan, izročen ali je bilo z njim kako drugače
+služabništva ali trgovine s človeškimi organi, tkivi ali krvjo kupljen, prevzet,
+nastanjen, prepeljan, prodan, izročen ali je bilo z njim kako drugače
razpolagano.
-23.
+24.
Garant je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v
Republiki Sloveniji ali fizična oseba s prijavljenim stalnim ali začasnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki med bivanjem tujca v Republiki
Sloveniji z garantnim pismom jamči za kritje vseh stroškov, nastalih v zvezi z
bivanjem in nastanitvijo tujca v Republiki Sloveniji in vrnitvijo in
odstranitvijo tujca v matično državo.
-24.
+25.
Garantno pismo je dokument, s katerim državljan tretje države v postopku
izdaje vizuma dokazuje namen bivanja v Republiki Sloveniji, nastanitev in
zadostna sredstva za preživljanje med bivanjem v Republiki Sloveniji in za
vrnitev v matično državo.
-25.
+26.
Diplomatsko predstavništvo je predstavništvo Republike Slovenije v
tujini, pod vodstvom veleposlanika, ki je pristojno za opravljanje konzularnih
nalog v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila
1961 in Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963.
-26.
+27.
Konzulat je predstavništvo Republike Slovenije v tujini, pod vodstvom
poklicnega konzularnega funkcionarja, ki je pristojno za opravljanje
konzularnih nalog v skladu z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne
24. aprila 1963.
-27.
+28.
Žrtev nezakonitega zaposlovanja je mladoletni tujec, ki ni državljan EU,
in v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito in je zaposlen ali opravlja delo in
tujec, ki ni državljan EU, in v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito in je
zaposlen ali opravlja delo v posebno izkoriščevalskih delovnih pogojih, kot jih
določa zakon, ki ureja preprečevanje zaposlovanja in dela na črno.
-28.
+29.
Modra karta EU je dovoljenje za začasno prebivanje zaradi
visokokvalificirane zaposlitve z oznako »modra karta EU«, ki ga izda država članica
Evropske unije za visokokvalificirano zaposlitev tujcu, ki ni državljan EU in
imetniku omogoča, da vstopi, prebiva in dela v državi članici Evropske unije.
-29.
+30.
Visokokvalificirana zaposlitev je zaposlitev državljana tretje države,
kot jo za namen pridobitve modre karte EU opredeljuje zakon, ki ureja
zaposlovanje in delo tujcev v Republiki Sloveniji.
-30.
+31.
Prostovoljni odhod pomeni prostovoljno izpolnitev obveznosti vrnitve
tujca v skladu s tem zakonom.
-31.
+32.
Nevarnost pobega pomeni, da obstajajo okoliščine, ki jih določa ta
zakon, zaradi katerih se domneva, da bi se državljan tretje države, ki je v
postopku vrnitve, vrnitvi lahko izognil.
-32.
+33.
Odstranitev pomeni vrnitev tujca v državo izvora, državo tranzita, drugo
tretjo državo, ki ga je pripravljena sprejeti, ali v državo članico Evropske
unije, v kateri izpolnjuje pogoje za prebivanje.
-33.
+34.
Premestitev znotraj gospodarske družbe pomeni začasno napotitev zaradi
opravljanja poklicne dejavnosti ali usposabljanja tujca, ki ni državljan EU, iz
gospodarske družbe s sedežem v tretji državi, ki ima pred in med premestitvijo
@@ -276,55 +280,55 @@ s tujcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v povezano družbo s sedežem v
Republiki Sloveniji ter kratkotrajno ali dolgotrajno premestitev med povezano
družbo s sedežem v drugi državi članici Evropske unije in povezano družbo s
sedežem v Republiki Sloveniji.
-34.
+35.
Oseba, premeščena znotraj gospodarske družbe, je tujec, ki ni državljan
EU, ki prebiva in je zaposlen v tretji državi in je premeščen v povezano družbo
s sedežem v Republiki Sloveniji.
-35.
+36.
Subjekt gostitelj je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji,
v katero je tujec premeščen v okviru premestitve znotraj povezanih družb.
-36.
+37.
Povezane družbe so gospodarske družbe, določene z zakonom, ki ureja
zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev.
-37.
+38.
Vodstveni delavec je tujec, ki ni državljan EU, ki zaseda vodstveno
mesto v subjektu gostitelju, za kar se šteje mesto, ki zahteva vodenje
gospodarske družbe ali njenega dela in nadzor nad delom drugih nadzornih,
strokovnih ali poslovodnih delavcev ter omogoča neposredni ali posredni vpliv
na kadrovske zadeve.
-38.
+39.
Strokovnjak je tujec, ki ni državljan EU, s posebnim znanjem in
poklicnimi izkušnjami, ki so bistvene na področju izvajanja registriranih
dejavnosti v subjektu gostitelju, v katerega je premeščen.
-39.
+40.
Zaposleni na usposabljanju je tujec, ki ni državljan EU, z najmanj
visokošolsko izobrazbo, ki je v subjekt gostitelja premeščen zaradi poklicnega
razvoja ali plačanega usposabljanja v poslovnih tehnikah ali metodah.
-40.
+41.
Sezonski delavec je tujec, ki ni državljan EU, s stalnim prebivališčem v
tretji državi, ki v Republiki Sloveniji opravlja sezonsko delo, kot je to
opredeljeno v zakonu, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev.
-41.
+42.
Žrtev družinskega nasilja je tujec, ki ni državljan EU, in je žrtev
nasilja v družini, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje nasilja v
družini.
-42.
+43.
Pripravnik je tujec, ki ni državljan EU, z doseženo stopnjo višješolske
oziroma visokošolske izobrazbe oziroma tujec, ki je vključen v študijski
program, ki mu omogoča pridobitev stopnje višješolske oziroma visokošolske
izobrazbe, in je bil sprejet na ozemlje Republike Slovenije v okviru programa
opravljanja pripravništva, da bi pridobil znanje, prakso in izkušnje v
poklicnem okolju.
-43.
+44.
Prostovoljec je tujec, ki ni državljan EU in je bil sprejet na ozemlje
Republike Slovenije z namenom opravljanja prostovoljskega dela, kot ga določa
zakon, ki ureja prostovoljstvo.
-44.
+45.
Evropska potna listina za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov
tretjih držav je potna listina, ki se izda državljanu tretje države, ki je v
postopku odstranitve in si ne more ali si noče pridobiti potne ali potni
listini enakovredne listine države, katere državljan je.
-45.
+46.
Nezakonito prebivanje pomeni prisotnost tujca na ozemlju Republike
Slovenije, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali
prebivanje v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah oziroma določbami tega
@@ -3007,41 +3011,41 @@ zakona, pri čemer se na enotnem dovoljenju za prebivanje in delo vpiše oznaka
47. člen
(združitev družine in pravica do celovitosti družine)
(1) Tujcu, ki prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi
-dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnji dve
-leti prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za
+dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto
+prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za
začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, se ob pogojih in v
skladu s tem zakonom prizna pravica do združitve, ohranitve in ponovne
-pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci. Tujcu, ki v
-Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi
+pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci. Tujcu, ki v Republiki
+Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi
opravljanja sezonskega dela ali kot dnevni delovni migrant, se pravica do
združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi
-člani, ki so tujci, ne prizna. V dveletni rok veljavnega dovoljenja za začasno
+člani, ki so tujci, ne prizna. V enoletni rok veljavnega dovoljenja za začasno
prebivanje se šteje tudi čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi
potrdila o vloženi prošnji za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno
prebivanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, ki velja
kot dovoljenje za začasno prebivanje. Brez omejitev glede dolžine tujčevega
prebivanja v Republiki Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja lahko
-združuje družinske člane tujec, imetnik modre karte EU, tujec, ki ima izdano
-dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav,
-višjega in visokega šolstva, tujec, ki ima izdano dovoljenje za prebivanje na
-podlagi 38.b člena tega zakona, tujec, ki ima izdano enotno dovoljenje za
-osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe, na podlagi 45.b in 45.d člena
-tega zakona, in tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, če je to v interesu
-Republike Slovenije, o čemer organ, pristojen za izdajo dovoljenja, odloči na
-podlagi mnenja pristojnega ministrstva oziroma drugega državnega organa. Pravica
-do združitve tujca z mladoletnim neporočenim otrokom tujca ali mladoletnim
-neporočenim otrokom zakonca, partnerja v partnerski zvezi ali partnerja, s
-katerim tujec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, se ob pogojih
-in v skladu s tem zakonom prizna brez omejitev glede dolžine prebivanja
-otrokovih staršev ali otrokovega skrbnika v Republiki Sloveniji in veljavnosti
-njihovega dovoljenja, če imata oba starša oziroma skrbnik izdano dovoljenje za
-začasno prebivanje v Republiki Sloveniji oziroma če ima dovoljenje za začasno
-prebivanje tisti izmed staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, če
-starša ne živita skupaj ali če ima otrok samo enega izmed staršev. Če otrokov
-starš ali skrbnik v primerih iz prejšnjega stavka prošnjo za izdajo prvega
-dovoljenja za začasno prebivanje za mladoletnega neporočenega otroka vloži pri
-pristojnem organu v Republiki Sloveniji, lahko otrok prstne odtise da pri
-pristojnem organu v Republiki Sloveniji.
+združuje družinske člane tujec, imetnik modre karte EU, tujec, ki ima izdano dovoljenje
+za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in
+visokega šolstva, tujec, ki ima izdano dovoljenje za prebivanje na podlagi 38.b
+člena tega zakona, tujec, ki ima izdano enotno dovoljenje za osebo, premeščeno
+znotraj gospodarske družbe, na podlagi 45.b in 45.d člena tega zakona, in tujec
+z dovoljenjem za začasno prebivanje, če je to v interesu Republike Slovenije, o
+čemer organ, pristojen za izdajo dovoljenja, odloči na podlagi mnenja
+pristojnega ministrstva oziroma drugega državnega organa. Pravica do združitve
+tujca z mladoletnim neporočenim otrokom tujca ali mladoletnim neporočenim
+otrokom zakonca, partnerja v partnerski zvezi ali partnerja, s katerim tujec
+živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, se ob pogojih in v skladu s
+tem zakonom prizna brez omejitev glede dolžine prebivanja otrokovih staršev ali
+otrokovega skrbnika v Republiki Sloveniji in veljavnosti njihovega dovoljenja,
+če imata oba starša oziroma skrbnik izdano dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki
+Sloveniji oziroma če ima dovoljenje za začasno prebivanje tisti izmed staršev,
+ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, če starša ne živita skupaj ali če
+ima otrok samo enega izmed staršev. Če otrokov starš ali skrbnik v primerih iz
+prejšnjega stavka prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za
+mladoletnega neporočenega otroka vloži pri pristojnem organu v Republiki
+Sloveniji, lahko otrok prstne odtise da pri pristojnem organu v Republiki
+Sloveniji.
(2) Tujec iz prejšnjega odstavka, ki lahko združuje
družinske člane, lahko prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno
prebivanje za svoje družinske člane vloži pri diplomatskem predstavništvu ali
@@ -3073,35 +3077,38 @@ združitvi družine v Republiki Sloveniji. V primeru poligamne zakonske zveze se
dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine lahko izda in podaljšuje le
enemu zakoncu.
(5) Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se
-izda in podaljšuje na prošnjo tujca iz prvega odstavka tega člena, ki mora
-priložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje tistih družinskih
-članov, ki nameravajo prebivati v državi, pri čemer ta sredstva mesečno ne
-smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne socialne
-pomoči v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dovoljenje za
-prebivanje zaradi združitve družine se lahko na prošnjo tujca iz prvega
-odstavka tega člena podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če polnoletni
-družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, kar
-dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na
-vstopni ravni (A1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira). Tujec opravi obvezni
-preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, ki je sestavljen iz
-pisnega, ustnega in slušnega dela. Obvezni preizkus znanja izvajajo
-izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo javno veljavni program
-izobraževanja »Slovenščina kot drugi tuj jezik«. Šteje se, da polnoletni
-družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, če
-je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki
-Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno
-veljavne izobrazbe, ali je končal šolanje na kateri koli stopnji v Republiki
-Sloveniji ali je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na
-območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v
-sosednjih državah, ali če je starejši od 60 let. Pogoj znanja slovenskega
-jezika na vstopni ravni izpolnjuje tudi polnoletni družinski član, ki je
-nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o
-uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na vstopni
-ravni. Pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni ni treba izpolnjevati
-polnoletnemu družinskemu članu v primerih iz četrtega stavka prvega odstavka
-tega člena ter polnoletnemu družinskemu članu, ki zaradi okvar zdravja, ki
-onemogočajo sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki.
-Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti
+izda in podaljšuje na prošnjo tujca iz prvega odstavka tega člena, ki mora k
+prošnji priložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje tistih
+družinskih članov, ki nameravajo prebivati v državi, pri čemer ta sredstva
+mesečno ne smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne
+socialne pomoči v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke.
+Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se lahko na prošnjo tujca iz
+prvega odstavka tega člena podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če
+polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na
+preživetveni ravni, kar dokaže s predložitvijo potrdila o uspešno opravljenem
+preizkusu iz znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni. Obvezni preizkus
+znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni izvajajo izobraževalne
+ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo neformalne izobraževalne programe za
+odrasle za učenje slovenskega jezika. Izvajalci neformalnih izobraževalnih
+programov za odrasle za učenje slovenskega jezika udeležencu izdajo potrdilo o
+vpisu v program. Šteje se, da polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja
+slovenskega jezika na preživetveni ravni, če predloži potrdilo o uspešno
+opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni, kot je določena
+s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom, če je sprejet v javnoveljavne
+izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v
+slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javnoveljavne izobrazbe, ali je
+končal šolanje na kateri koli stopnji v Republiki Sloveniji ali je končal
+osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih
+živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah,
+ali če je starejši od 60 let. Pogoj znanja slovenskega jezika na preživetveni
+ravni izpolnjuje tudi polnoletni družinski član, ki je nepismen, se pa govorno
+sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu
+iz govornega sporazumevanja v slovenščini na preživetveni ravni. Pogoja znanja
+slovenskega jezika na preživetveni ravni ni treba izpolnjevati polnoletnemu
+družinskemu članu v primerih iz četrtega stavka prvega odstavka tega člena ter
+polnoletnemu družinskemu članu, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo
+sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o
+izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti
opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe
tega dokaza, so breme tujca.
(6) Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve
@@ -3132,9 +3139,10 @@ je tujec umrl ali če je zakonska skupnost, partnerska skupnost oziroma
partnerska zveza ali dalj časa trajajoča življenjska skupnost prenehala, vendar
pa je v Republiki Sloveniji trajala najmanj tri leta. Navedeno dovoljenje se
lahko podaljša samo enkrat, z veljavnostjo do enega leta.
-(9) Vlada Republike Slovenije določi kriterije in merila za
-izobraževalni program iz petega odstavka tega člena, na podlagi katerega se
-izvaja obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni.
+(9) Minister, pristojen za izobraževanje, določi kriterije in
+merila za izobraževalni program iz petega odstavka tega člena, vključno s
+standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja slovenskega
+jezika na preživetveni ravni.
47.a člen
(združitev družine tujca s priznanim statusom begunca v
Republiki Sloveniji)
@@ -3150,8 +3158,8 @@ partner, s katerim begunec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti;
mladoletni neporočeni otroci begunca;
-
mladoletni neporočeni otroci zakonca, partnerja v partnerski skupnosti
-oziroma partnerski zvezi ali partnerja, s katerim begunec živi v dalj časa trajajoči
-življenjski skupnosti;
+oziroma partnerski zvezi ali partnerja, s katerim begunec živi v dalj časa
+trajajoči življenjski skupnosti;
-
polnoletni neporočeni otroci in starši begunca, zakonca, partnerja v
partnerski skupnosti oziroma partnerski zvezi ali partnerja, s katerim begunec
@@ -3222,12 +3230,12 @@ begunca vroči diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, če
družinski član še ne prebiva v Republiki Sloveniji, oziroma ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, če družinski član že prebiva v Republiki
Sloveniji. Če družinski član prebiva v državi, v kateri Republika Slovenija
-nima diplomatskega predstavništva ali konzulata, mu dovoljenje za stalno
-prebivanje lahko vroči mednarodna organizacija, ki deluje na področju migracij,
-če begunec s tem soglaša in krije stroške vročitve. Odločbo o zavrnitvi izdaje
-dovoljenja za stalno prebivanje, sklep o ustavitvi postopka, sklep o zavrženju
-prošnje, izdan v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega
-člana begunca, vroči beguncu ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
+nima diplomatskega predstavništva ali konzulata, mu dovoljenje za stalno prebivanje
+lahko vroči mednarodna organizacija, ki deluje na področju migracij, če begunec
+s tem soglaša in krije stroške vročitve. Odločbo o zavrnitvi izdaje dovoljenja
+za stalno prebivanje, sklep o ustavitvi postopka, sklep o zavrženju prošnje,
+izdan v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana
+begunca, vroči beguncu ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(10) Za družinskega člana begunca, ki je to postal po vstopu
begunca v Republiko Slovenijo, se glede izdaje dovoljenja za prebivanje zaradi
združitve družine uporablja ureditev iz prejšnjega člena.
@@ -3295,11 +3303,11 @@ ki je zaradi specifičnih dejanskih okoliščin v bistvenem podobna primarni
družini oziroma ima enako funkcijo, kot jo ima primarna družina, kar pomeni
predvsem pristne družinske vezi med družinskimi člani, fizično skrb, varstvo,
zaščito, čustveno podporo in finančno odvisnost.
-(5) Pri preverjanju družinskih vezi in istovetnosti družinskih
-članov ima oseba s priznano subsidiarno zaščito, ki ne razume slovenskega
-jezika, pravico do brezplačnega prevajanja in tolmačenja za jezik, ki ga
-razume. Sredstva za prevajanje in tolmačenje zagotavlja ministrstvo, pristojno
-za notranje zadeve.
+(5) Pri preverjanju družinskih vezi in istovetnosti
+družinskih članov ima oseba s priznano subsidiarno zaščito, ki ne razume
+slovenskega jezika, pravico do brezplačnega prevajanja in tolmačenja za jezik,
+ki ga razume. Sredstva za prevajanje in tolmačenje zagotavlja ministrstvo,
+pristojno za notranje zadeve.
(6) Če oseba s priznano subsidiarno zaščito prošnje za izdajo
dovoljenja za začasno prebivanje ne vloži v roku iz tretjega odstavka tega
člena, se družinskemu članu, katerega istovetnost ni sporna, dovoljenje za
@@ -3358,27 +3366,26 @@ izobraževanja in zaposlovanja, izenačen z državljani Republike Slovenije.
(rezidenti za daljši čas v drugi državi članici Evropske
unije, njihovi družinski člani in tujci slovenskega rodu)
(1) Tujcu, ki ima v drugi državi članici Evropske unije
-status rezidenta za daljši čas in želi v Republiki Sloveniji prebivati zaradi
-zaposlitve ali dela, samozaposlitve, opravljanja sezonskega dela, opravljanja
-dela kot napoteni delavec ali bo dnevni delovni migrant, se lahko izda enotno
-dovoljenje zaradi zaposlitve ali dela, samozaposlitve, opravljanja sezonskega
-dela, opravljanja dela kot napoteni delavec ali za dnevnega delovnega migranta,
-če izpolnjuje pogoje, določene v tretjem odstavku 33. člena tega zakona, če
-pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje
-k izdaji enotnega dovoljenja po posameznem namenu, če izpolnjuje pogoje,
-opredeljene v tem zakonu pri posamezni vrsti enotnega dovoljenja ter če ne
-obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 55. člena tega zakona. Če
-tujec po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, za zaposlitev ali delo,
-samozaposlitev, opravljanje sezonskega dela ali dela kot dnevni delovni
-migrant, ne potrebuje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja po posameznem
-namenu, soglasje ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja. Tujcu, ki ima v drugi
-državi članici Evropske unije status rezidenta za daljši čas in želi v
-Republiki Sloveniji prebivati zaradi študija ali iz drugih utemeljenih
-razlogov, se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje če izpolnjuje pogoje,
-določene v tretjem odstavku 33. člena tega zakona in pogoje, določene s tem zakonom
-za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija ali iz drugih
-utemeljenih razlogov, ter če ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje
-dovoljenja iz 55. člena tega zakona.
+status rezidenta za daljši čas in želi v Republiki Sloveniji prebivati zaradi zaposlitve
+ali dela, samozaposlitve, opravljanja sezonskega dela, opravljanja dela kot
+napoteni delavec ali bo dnevni delovni migrant, se lahko izda enotno dovoljenje
+zaradi zaposlitve ali dela, samozaposlitve, opravljanja sezonskega dela, opravljanja
+dela kot napoteni delavec ali za dnevnega delovnega migranta, če izpolnjuje
+pogoje, določene v tretjem odstavku 33. člena tega zakona, če pristojni organ
+po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji
+enotnega dovoljenja po posameznem namenu, če izpolnjuje pogoje, opredeljene v
+tem zakonu pri posamezni vrsti enotnega dovoljenja ter če ne obstajajo razlogi
+za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 55. člena tega zakona. Če tujec po zakonu, ki
+ureja zaposlovanje in delo tujcev, za zaposlitev ali delo, samozaposlitev,
+opravljanje sezonskega dela ali dela kot dnevni delovni migrant, ne potrebuje
+soglasja k izdaji enotnega dovoljenja po posameznem namenu, soglasje ni pogoj
+za izdajo enotnega dovoljenja. Tujcu, ki ima v drugi državi članici Evropske
+unije status rezidenta za daljši čas in želi v Republiki Sloveniji prebivati
+zaradi študija ali iz drugih utemeljenih razlogov, se lahko izda dovoljenje za
+začasno prebivanje če izpolnjuje pogoje, določene v tretjem odstavku 33. člena
+tega zakona in pogoje, določene s tem zakonom za izdajo dovoljenja za začasno
+prebivanje zaradi študija ali iz drugih utemeljenih razlogov, ter če ne
+obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 55. člena tega zakona.
(2) Tujcu iz prejšnjega odstavka, razen tujcu, ki je
dnevni delovni migrant in tujcu, ki namerava v Republiki Sloveniji prebivati
zaradi opravljanja sezonskega dela ali opravljanja dela kot napoteni delavec,
@@ -4209,12 +4216,12 @@ obvesti pristojni organ druge države članice Evropske unije, v kateri tujec
izvaja kratkotrajno ali dolgotrajno premestitev. O razveljavitvi enotnega
dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe zaradi dolgotrajne
premestitve, in razveljavitvi dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega
-člana imetnika enotnega dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe
-zaradi dolgotrajne premestitve, pristojni organ preko nacionalne kontaktne
-točke obvesti pristojni organ druge države članice Evropske unije, ki je tujcu
-prva izdala dovoljenje za prebivanje.
-(8) O razveljavitvi dovoljenja za začasno prebivanje, izdanega
-na podlagi 38.b člena tega zakona, dovoljenja za začasno prebivanje za
+člana imetnika enotnega dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj gospodarske
+družbe zaradi dolgotrajne premestitve, pristojni organ preko nacionalne
+kontaktne točke obvesti pristojni organ druge države članice Evropske unije, ki
+je tujcu prva izdala dovoljenje za prebivanje.
+(8) O razveljavitvi dovoljenja za začasno prebivanje,
+izdanega na podlagi 38.b člena tega zakona, dovoljenja za začasno prebivanje za
družinskega člana raziskovalca iz drugega in tretjega odstavka 38.c člena tega
zakona in dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija, izdanega na podlagi
44.a člena tega zakona, pristojni organ preko nacionalne kontaktne točke,
@@ -4263,15 +4270,15 @@ gospodarske družbe, poleg razlogov iz prvega odstavka tega člena preneha
veljati, če tujec v drugi državi članici pridobi dovoljenje za začasno
prebivanje za družinskega člana imetnika enotnega dovoljenja za osebo,
premeščeno znotraj gospodarske družbe.
-(4) Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja
-raziskovalnega dela poleg razlogov iz prvega odstavka tega člena preneha
+(4) Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega
+dela poleg razlogov iz prvega odstavka tega člena preneha veljati, če tujec v
+drugi državi članici pridobi dovoljenje za začasno prebivanje zaradi
+opravljanja raziskovalnega dela. Dovoljenje za začasno prebivanje za
+družinskega člana imetnika dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja
+raziskovalnega dela, poleg razlogov iz prvega odstavka tega člena preneha
veljati, če tujec v drugi državi članici pridobi dovoljenje za začasno
-prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela. Dovoljenje za začasno
prebivanje za družinskega člana imetnika dovoljenja za začasno prebivanje
-zaradi opravljanja raziskovalnega dela, poleg razlogov iz prvega odstavka tega
-člena preneha veljati, če tujec v drugi državi članici pridobi dovoljenje za
-začasno prebivanje za družinskega člana imetnika dovoljenja za začasno
-prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela.
+zaradi opravljanja raziskovalnega dela.
(5) Dovoljenje za stalno prebivanje preneha veljati, če:
-
je dovoljenje razveljavljeno;
@@ -4352,8 +4359,9 @@ upravni enoti, ki je dovoljenje za prebivanje izdala, ali pri upravni enoti, na
območju katere prebiva, samostojno listino zamenjati za novo listino.
(2) Dovoljenje za prebivanje vsebuje podatke, ki jih
določa Uredba 1030/2002/ES, in podatek o pravici do prostega ali dovoljenega
-dostopa na trg dela za tujce, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje
-in delo tujcev, pravico do prostega ali dovoljenega dostopa na trg dela.
+dostopa na trg dela za tujce, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja
+zaposlovanje in delo tujcev, pravico do prostega ali dovoljenega dostopa na trg
+dela.
(3) Dovoljenje za prebivanje, izdano imetniku, mlajšemu
od šest let, ali imetniku, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne more dati
nobenega prstnega odtisa, ne vsebuje prstnih odtisov. Dovoljenje za prebivanje,
@@ -4370,16 +4378,16 @@ prstnem odtisu imetnika.
(4) V postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje
zaradi združitve družine na podlagi 47. člena tega zakona, ki se
družinskemu članu izda ob upoštevanju posebnih okoliščin iz petega odstavka
-55. člena tega zakona, lahko družinski član prstna odtisa poda pri pristojnem
-organu v Republiki Sloveniji, ki mu prvo dovoljenje za začasno prebivanje tudi
-vroči.
+55. člena tega zakona, lahko družinski član prstna odtisa poda pri
+pristojnem organu v Republiki Sloveniji, ki mu prvo dovoljenje za začasno
+prebivanje tudi vroči.
(5) Če tujec prošnji za izdajo dovoljenja za stalno
prebivanje ali dovoljenja za začasno prebivanje, ki je bilo izdano z
veljavnostjo daljšo od enega leta, ni dal prstnih odtisov ali prstnega odtisa
zaradi zdravstvenih razlogov začasne narave, ki so lahko ozdravljeni, mora pri
-pristojnemu organu dati prstne odtise v roku enega meseca od prenehanja
-zdravstvenih razlogov. Pristojni organ tujcu izda novo samostojno listino, ki
-vsebuje tudi podatek o prstnih odtisih ali prstnem odtisu imetnika.
+pristojnemu organu dati prstne odtise v roku enega meseca od prenehanja zdravstvenih
+razlogov. Pristojni organ tujcu izda novo samostojno listino, ki vsebuje tudi
+podatek o prstnih odtisih ali prstnem odtisu imetnika.
(6) V primeru prenehanja dovoljenja za prebivanje mora
tujec v osmih dneh po prenehanju pristojnemu organu vrniti samostojno listino.
Če tega ne stori, mu policija ob kontroli zakonitosti prebivanja v državi,
@@ -4462,8 +4470,8 @@ območje držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne
pogoje za bivanje v drugi državi članici Evropske unije, se lahko vrne tudi v
drugo državo članico Evropske unije.
(2) Tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje
-dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje,
-sme ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se mu izda
+dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, sme
+ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se mu izda
posebno potrdilo, ki po poteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje, velja kot
dovoljenje za začasno prebivanje, do dokončne odločitve o prošnji oziroma v
primeru izdaje enotnega dovoljenja ali modre karte EU, do pravnomočne odločitve
@@ -4487,15 +4495,15 @@ odhod, v katerem mora tujec zapustiti Republiko Slovenijo in tudi območje drža
schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, razen če ta zakon določa
drugače. Desetdnevni rok za prostovoljni odhod, v katerem mora tujec zapustiti
Republiko Slovenijo, in tudi območje držav članic Evropske unije in območje
-držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija
-1985, določi tujcu tudi pristojni organ za razveljavitev ali preklic vizuma, v
-odločbi o razveljavitvi ali preklicu vizuma, če je tujec že vstopil v Republiko
-Slovenijo. Rok za prostovoljni odhod se ne določi tujcu, katerega prebivanje v
-Republiki Sloveniji pomeni nevarnost za javni red, javno varnost ali varnost
-države ali pri katerem obstaja nevarnost pobega ter tujcu iz petega odstavka
-14. člena tega zakona. Na prošnjo tujca ali po uradni dolžnosti lahko
-pristojni organ iz utemeljenih razlogov določi 30-dnevni rok za prostovoljni
-odhod.
+držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne
+14. junija 1985, določi tujcu tudi pristojni organ za razveljavitev ali
+preklic vizuma, v odločbi o razveljavitvi ali preklicu vizuma, če je tujec že
+vstopil v Republiko Slovenijo. Rok za prostovoljni odhod se ne določi tujcu,
+katerega prebivanje v Republiki Sloveniji pomeni nevarnost za javni red, javno
+varnost ali varnost države ali pri katerem obstaja nevarnost pobega ter tujcu
+iz petega odstavka 14. člena tega zakona. Na prošnjo tujca ali po uradni
+dolžnosti lahko pristojni organ iz utemeljenih razlogov določi 30-dnevni rok za
+prostovoljni odhod.
(4) Če obstajajo okoliščine iz četrtega odstavka
66. člena tega zakona, lahko pristojni organ na prošnjo tujca, ki jo mora
vložiti pred potekom roka za prostovoljni odhod, ob upoštevanju okoliščin
@@ -4545,9 +4553,9 @@ vstopa, pravico do brezplačnega pravnega svetovanja, ki mu ga zagotavljajo
neodvisni izvajalci, izbrani na podlagi javnega poziva, ki ga izvede
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(13) V postopkih pred sodišči v zvezi z odločitvijo iz
-tretjega in četrtega odstavka tega člena je tujec upravičen do brezplačne
-pravne pomoči pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno
-pomoč, ne glede na pogoj vzajemnosti.
+tretjega in četrtega odstavka tega člena je tujec upravičen do brezplačne pravne
+pomoči pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne
+glede na pogoj vzajemnosti.
(14) Za vložitev pritožbe in za postopek v upravnem sporu
zoper odločbo oziroma sklep iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zakona
se taksa ne plača.
@@ -4640,8 +4648,8 @@ pogoj vzajemnosti.
(7) Zoper odločbo o vrnitvi se lahko tujec pritoži v petih
dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloči ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, v osmih dneh. Zoper odločitev iz prvega odstavka tega člena se lahko
-vloži tožba v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve odločitve ministrstva,
-pristojnega za notranje zadeve, s katero je bil postopek končan.
+vloži tožba v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve odločitve ministrstva, pristojnega
+za notranje zadeve, s katero je bil postopek končan.
(8) Za vložitev pritožbe in za postopek v upravnem sporu
zoper odločitev o vrnitvi se taksa ne plača.
65. člen
@@ -4669,9 +4677,8 @@ zakon določa drugače.
(2) Če obstajajo utemeljeni razlogi, lahko pristojni organ na
prošnjo tujca ali po uradni dolžnosti določi 30-dnevni rok za prostovoljni
odhod, v katerem mora tujec zapustiti Republiko Slovenijo in tudi območje držav
-članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju
-schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, razen če ta zakon določa
-drugače.
+članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega
+sporazuma z dne 14. junija 1985, razen če ta zakon določa drugače.
(3) Rok za prostovoljni odhod začne teči z dnem, ko je
odločba o vrnitvi izvršljiva.
(4) Če obstajajo v tem odstavku navedene okoliščine, zaradi
@@ -4717,11 +4724,11 @@ v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve odločitve ministrstva, pristojnega z
notranje zadeve, s katero je bil postopek končan. Za vložitev pritožbe in za
postopek v upravnem sporu zoper odločitev o podaljšanju roka za prostovoljni
odhod se taksa ne plača.
-(6) Tujec mora zapustiti Republiko Slovenijo, območje držav članic
-Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega
-sporazuma z dne 14. junija 1985 v roku za prostovoljni odhod, ki mu je
-naložen v skladu s tem zakonom, sicer policija ravna po določbah tega zakona,
-ki se nanašajo na odstranitev tujca.
+(6) Tujec mora zapustiti Republiko Slovenijo, območje držav
+članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju
+schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 v roku za prostovoljni
+odhod, ki mu je naložen v skladu s tem zakonom, sicer policija ravna po
+določbah tega zakona, ki se nanašajo na odstranitev tujca.
(7) Rok za prostovoljni odhod se ne določi tujcu, katerega
bivanje v Republiki Sloveniji pomeni nevarnost za javni red, javno varnost ali
varnost države ali pri katerem obstaja nevarnost pobega.
@@ -4745,8 +4752,8 @@ za obdobje petih let tujcu, katerega bivanje v Republiki Sloveniji
pomeni nevarnost za javni red, javno varnost ali varnost države.
(2) Prepoved vstopa iz prve alineje prejšnjega odstavka se ne
izvrši, če tujec zapusti Republiko Slovenijo, območje držav članic Evropske
-unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega
-sporazuma z dne 14. junija 1985 v roku za prostovoljni odhod.
+unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma
+z dne 14. junija 1985 v roku za prostovoljni odhod.
(3) Prepoved vstopa, določenega z odločbo o vrnitvi, lahko
organ, ki je odločbo izdal, po uradni dolžnosti ali na prošnjo tujca z odločbo
prekliče, skrajša ali začasno odloži zaradi naslednjih razlogov:
@@ -4771,10 +4778,10 @@ držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne
(6) Tujcu, ki vstopi v Republiko Slovenijo kljub veljavni
prepovedi vstopa, in tujcu, ki ne zapusti Republike Slovenije, območja držav
članic Evropske unije in območja držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju
-schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 v rokih, določenih za prostovoljni
-odhod, se v obdobju treh let od odstranitve tujca zavrne izdaja vizuma in
-dovoljenja za prebivanje, razen dovoljenja za prebivanje zaradi združitve
-družine.
+schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 v rokih, določenih za
+prostovoljni odhod, se v obdobju treh let od odstranitve tujca zavrne izdaja
+vizuma in dovoljenja za prebivanje, razen dovoljenja za prebivanje zaradi
+združitve družine.
68. člen
(nevarnost pobega)
Okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, so:
@@ -4856,10 +4863,10 @@ izrečeni pravnomočni odločitvi o izgonu, pravica do prebivanja v drugi držav
Dokler tujcu ne preneha pravica do prebivanja v Republiki Sloveniji, se ga ne
odstranjuje.
(3) Pred odstranitvijo lahko policija od države članice
-Evropske unije, ki je izdala izvršljivo odločbo o vrnitvi oziroma izrekla pravnomočno
-odločitev o izgonu, zahteva posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na
-odločitev za izdajo odločbe o vrnitvi oziroma na odločitev o izgonu. Če
-zahtevana dokumentacija policiji ni posredovana, tujca ni dolžna odstraniti.
+Evropske unije, ki je izdala izvršljivo odločbo o vrnitvi oziroma izrekla
+pravnomočno odločitev o izgonu, zahteva posredovanje dokumentacije, ki se
+nanaša na odločitev za izdajo odločbe o vrnitvi oziroma na odločitev o izgonu.
+Če zahtevana dokumentacija policiji ni posredovana, tujca ni dolžna odstraniti.
(4) O odstranitvi tujca ali razlogih, zaradi katerih
odstranitev ni bila izvršena, policija obvesti pristojni organ države članice
Evropske unije, ki je izdal izvršljivo odločbo o vrnitvi oziroma izrekel
@@ -4878,18 +4885,17 @@ organov druge države članice Evropske unije preko letališča v Republiki
Sloveniji dovoli tranzit tujca, ki ga druga država članica Evropske unije
odstranjuje po zračni poti. V primeru dovolitve tranzita policija nudi ustrezne
ukrepe pomoči.
-(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom
-podrobneje predpiše izvajanje pomoči v primeru tranzita tujca, ki se
-odstranjuje po zračni poti.
+(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, s
+pravilnikom podrobneje predpiše izvajanje pomoči v primeru tranzita tujca, ki
+se odstranjuje po zračni poti.
72. člen
(prepoved odstranitve tujca)
-Načelo nevračanja po tem zakonu in v skladu z načeli
-mednarodnega običajnega prava pomeni obveznost Republike Slovenije, da ne sme
-odstraniti tujca v državo, v kateri bi bilo njegovo življenje ali njegova
-svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni
-skupini ali političnega prepričanja, ali v državo, v kateri bi lahko bil
-izpostavljen mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali
-ravnanju.
+Načelo nevračanja po tem zakonu in v skladu z načeli mednarodnega
+običajnega prava pomeni obveznost Republike Slovenije, da ne sme odstraniti
+tujca v državo, v kateri bi bilo njegovo življenje ali njegova svoboda ogrožena
+zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali
+političnega prepričanja, ali v državo, v kateri bi lahko bil izpostavljen
+mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.
73. člen
(dovolitev zadrževanja)
(1) Zadrževanje po tem zakonu pomeni dovoljenje tujcu, ki se
@@ -4905,11 +4911,11 @@ se izkaže, da bi zaradi njegovega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega
stanja v fazi odstranitve lahko prišlo do izpostavljenosti hudemu in
nepopravljivemu poslabšanju zdravstvenega stanja;
-
-tujec nima in si ne more preskrbeti veljavne potne listine države, katere
-državljan je, če za tujca veljavne potne listine države, katere državljan je,
-ne more pridobiti organ, ki vodi postopek odstranitve ali če niso izpolnjeni
-pogoji za izdajo Evropske potne listine za vrnitev nezakonito prebivajočih
-državljanov tretjih držav;
+tujec nima in si ne more preskrbeti veljavne potne listine države,
+katere državljan je, če za tujca veljavne potne listine države, katere
+državljan je, ne more pridobiti organ, ki vodi postopek odstranitve ali če niso
+izpolnjeni pogoji za izdajo Evropske potne listine za vrnitev nezakonito
+prebivajočih državljanov tretjih držav;
-
tujca država, katere državljan je, ali država, v kateri je oseba brez
državljanstva imela svoje zadnje prebivališče, ni pripravljena sprejeti;
@@ -4925,8 +4931,7 @@ policija izda izkaznico o dovolitvi zadrževanja v Republiki Sloveniji.
tega člena lahko policija od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
zahteva posredovanje informacij o splošnih in specifičnih informacijah o
izvorni državi tujca, kot jih določa zakon, ki ureja mednarodno zaščito, in
-posredovanje upravne odločbe ali sklepa, izdanega v postopku mednarodne
-zaščite.
+posredovanje upravne odločbe ali sklepa, izdanega v postopku mednarodne zaščite.
(5) Tujcu, ki mu je dovoljeno zadrževanje, lahko policija z
odločbo določi kraj prebivanja na določenem naslovu, naloži obveznost rednega
javljanja na policijski postaji, predložitev dokumentov ali obveznost
@@ -4962,9 +4967,9 @@ ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, osnovne oskrbe,
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je mladoletni tujec, ki mu
je dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, upravičen do zdravstvenega
varstva v enakem obsegu kot otrok, ki je obvezno zdravstveno zavarovan kot
-družinski član. V enakem obsegu je do zdravstvenega varstva upravičen tudi šolajoči
-se otrok po 18. letu starosti, in sicer do konca šolanja, vendar največ do
-dopolnjenega 26. leta starosti.
+družinski član. V enakem obsegu je do zdravstvenega varstva upravičen tudi
+šolajoči se otrok po 18. letu starosti, in sicer do konca šolanja, vendar
+največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
(3) Pravica do osnovne oskrbe iz prvega odstavka tega
člena je pravica do izplačila denarne pomoči v višini in na način, kot ga za
izplačilo denarne socialne pomoči določa zakon, ki ureja socialno varstvene
@@ -5082,8 +5087,8 @@ vnos nevarnih predmetov ter lahko vnetljivih snovi,
neizpolnitev ukaza uradnih oseb, ki bi povzročila hujše motnje v
delovanju centra,
-
-fizični napad na drugega nastanjenega tujca, delavca centra ali
-obiskovalca centra,
+fizični napad na drugega nastanjenega tujca, delavca centra ali obiskovalca
+centra,
-
izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za
storitev kaznivega dejanja,
@@ -5100,8 +5105,8 @@ hude malomarnosti,
-
ponavljanje lažjih kršitev pravil bivanja,
-
-prisiljevanje, izvajanje psihičnih in fizičnih oblik pritiska nad
-drugimi tujci v centru in napeljevanje k temu.
+prisiljevanje, izvajanje psihičnih in fizičnih oblik pritiska nad drugimi
+tujci v centru in napeljevanje k temu.
76.c člen
(ukrep ob kršitvah pravil bivanja v centru)
(1) Za lažje kršitve pravil bivanja vodja centra ali oseba,
@@ -5133,11 +5138,11 @@ na težo kršitve, odgovornost osebe za kršitev, nagib, zaradi katerega je tuje
storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge
okoliščine, pomembne za ukrepanje, postopnost pri ukrepanju in možne posledice
ukrepanja.
-(4) Ukrep ob lažjih kršitvah pravil bivanja v centru se izreče
-ustno, z opozorilom. Ukrep iz drugega odstavka tega člena se izreče ustno, v 48
-urah od ustne odločitve pa se tujcu izda pisna odločba. Izrek in pravni pouk
-morata biti na zahtevo tujca pisno ali ustno prevedena v jezik, ki ga tujec
-razume.
+(4) Ukrep ob lažjih kršitvah pravil bivanja v centru se
+izreče ustno, z opozorilom. Ukrep iz drugega odstavka tega člena se izreče
+ustno, v 48 urah od ustne odločitve pa se tujcu izda pisna odločba. Izrek in
+pravni pouk morata biti na zahtevo tujca pisno ali ustno prevedena v jezik, ki
+ga tujec razume.
(5) Če se med trajanjem ukrepa ugotovi, da je ukrep dosegel
svoj namen, center odloči o njegovem prenehanju.
(6) Zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena se lahko v
@@ -5218,9 +5223,9 @@ ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naloži, da
tujca nemudoma izpusti iz centra.
(2) V primeru omejitve gibanja po prejšnjem členu, ki je
daljše od treh mesecev, preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni
-dolžnosti pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja opravi upravno
-sodišče. V primeru, da sodišče ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več
-podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra.
+dolžnosti pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja opravi
+upravno sodišče. V primeru, da sodišče ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja
+niso več podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra.
(3) Policija ministrstvu oziroma sodišču dokumentacijo o
postopkih v okviru vračanja tujca posreduje petnajst dni pred iztekom
vsakokratnega preizkusnega obdobja. Poleg dokumentacije policija pristojnemu
@@ -5229,9 +5234,9 @@ vračanja in sporoči druge pomembne okoliščine.
(4) Ministrstvo oziroma sodišče policiji in tujcu posreduje
svojo odločitev najkasneje en dan pred iztekom preizkusnega obdobja. V postopku
preizkusa lahko predstavniki ministrstva po potrebi obiščejo tujca v centru, z
-njim opravijo razgovor ter opravijo razgovor tudi z uslužbenci centra in policisti,
-ki so sodelovali v postopku s tujcem. Upravno sodišče lahko zahteva udeležbo
-tujca in drugih oseb iz prejšnjega stavka na glavni obravnavi.
+njim opravijo razgovor ter opravijo razgovor tudi z uslužbenci centra in
+policisti, ki so sodelovali v postopku s tujcem. Upravno sodišče lahko zahteva
+udeležbo tujca in drugih oseb iz prejšnjega stavka na glavni obravnavi.
(5) Zoper ugotovitev ministrstva, da je omejitev gibanja še
vedno utemeljena ima tujec pravico vložitve tožbe v upravnem sporu. Zoper
odločitev upravnega sodišča, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena, ima
@@ -5254,8 +5259,8 @@ ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, obvesti Evropsko komisijo.
(1) Policija po uradni dolžnosti v najkrajšem možnem času po
izreku ukrepa omejitve gibanja in nastanitve tujca v centru, ali na prošnjo
tujca, ki mu je bil izrečen ukrep omejitve gibanja in nastanitve tujca v
-centru, izreče milejši ukrep, če se lahko tudi na tak način zagotovi namen iz
-prvega oziroma drugega odstavka 76. člena tega zakona.
+centru, izreče milejši ukrep, če se lahko tudi na tak način zagotovi namen iz prvega
+oziroma drugega odstavka 76. člena tega zakona.
(2) Policija lahko na podlagi prejšnjega odstavka tujcu z
odločbo dovoli bivanje izven centra in mu določi eno ali več obveznosti:
-
@@ -5283,10 +5288,10 @@ skrbniku ali ustreznim sprejemnim centrom v državi vrnitve. V nobenem primeru
pa se mladoletnega tujca brez spremstva ne sme odstraniti v nasprotju s
Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjeno s
Protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjeno s Protokolom št. 2 ter njenimi protokoli
-št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (Uradni list RS – MP, št. 7/94), Evropsko konvencijo
-o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali
-kaznovanja (Uradni list RS – MP, št. 1/94) ali Konvencijo o otrokovih pravicah
-(Uradni list RS – MP, št. 9/92) in Evropsko konvencijo o uresničevanju
+št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (Uradni list RS – MP, št. 7/94), Evropsko
+konvencijo o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
+ali kaznovanja (Uradni list RS – MP, št. 1/94) ali Konvencijo o otrokovih
+pravicah (Uradni list RS – MP, št. 9/92) in Evropsko konvencijo o uresničevanju
otrokovih pravic (Uradni list RS – MP, št. 26/99). Do odstranitve se
mladoletnemu tujcu dovoli zadrževanje v skladu z določbami tega zakona.
(3) Mladoletnega tujca in družino z mladoletnim tujcem
@@ -5301,8 +5306,8 @@ rekreacijskimi dejavnostmi, primernimi njegovi starosti.
obstaja dvom, da gre za mladoletno osebo, lahko policija ugotavlja starost
osebe s pomočjo izvedencev. Na podlagi mnenja izvedenca policija o starosti
osebe izda ugotovitveno odločbo. Zoper ugotovitveno odločbo se lahko tujec
-pritoži v roku osmih dni od vročitve odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo,
-pristojno za notranje zadeve.
+pritoži v roku osmih dni od vročitve odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno
+za notranje zadeve.
(6) Strožji policijski nadzor se za mladoletnega tujca
lahko odredi le izjemoma in to le skupaj s starši ali skupaj z enim izmed njih.
Zoper mladoletnega tujca brez spremstva ni mogoče odrediti bivanja pod strožjim
@@ -5334,15 +5339,15 @@ omogočila nezakonito zaposlitev ali opravljanje dela ali omogočila nezakonito
bivanje v Republiki Sloveniji, ter fizična ali pravna oseba, ki je tujcu
omogočila pridobitev vizuma ali dovoljenja za prebivanje na podlagi
dokumentacije, ki ni izkazovala pravega namena vstopa tujca v državo.
-(5) Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom
-podrobneje predpiše pogoje in postopek deponiranja lastnih sredstev in vračila
-teh sredstev tujcu.
+(5) Minister, pristojen za notranje zadeve, s
+pravilnikom podrobneje predpiše pogoje in postopek deponiranja lastnih sredstev
+in vračila teh sredstev tujcu.
VII. POGLAVJE
POSTOPEK IN ORGANI
85. člen
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
-V postopkih po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
-splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno.
+V postopkih po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki
+ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno.
86. člen
(organi)
(1) Diplomatska predstavništva in konzulati Republike
@@ -5414,9 +5419,10 @@ upravni spor.
začasno prebivanje v Republiki Sloveniji je dovoljena le v primerih, če tujec
uveljavlja svojo pravico do izdaje dovoljenja po 38., 44., 47. in 48. členu
tega zakona.
-(5) Zoper odločbe in sklepe, ki jih je izdal organ iz tretjega
-odstavka prejšnjega člena v zvezi z izvajanjem 73., 74., 76.c., 78., 79. in
-81. člena tega zakona, ni dovoljena pritožba, je pa dovoljen upravni spor.
+(5) Zoper odločbe in sklepe, ki jih je izdal organ iz
+tretjega odstavka prejšnjega člena v zvezi z izvajanjem 73., 74., 76.c., 78.,
+79. in 81. člena tega zakona, ni dovoljena pritožba, je pa dovoljen
+upravni spor.
(6) V postopkih sodnega varstva po 73., 76.c, 78., 79. in
79.a člena tega zakona ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in policijo
zastopa Državno odvetništvo Republike Slovenije.
@@ -5446,15 +5452,15 @@ prebivanje izdala.
prebivanje, sklepe in druge dokumente, izdane v postopku izdaje prvega
dovoljenja za začasno prebivanje, upravna enota lahko vroči tujcu neposredno v
tujino tako, da tujec potrdi prejem. Če vročitev ni mogoča, ker naslovnik ne
-prebiva na naslovu, ki ga je navedel v vlogi, obenem pa ni ugotovljeno kje prebiva,
-ali če dokumenta ni prevzel v roku za prevzem pošiljke, se vročitev opravi z
-javnim naznanilom na oglasni deski upravne enote in na državnem portalu e
-Uprava.
+prebiva na naslovu, ki ga je navedel v vlogi, obenem pa ni ugotovljeno kje
+prebiva, ali če dokumenta ni prevzel v roku za prevzem pošiljke, se vročitev
+opravi z javnim naznanilom na oglasni deski upravne enote in na državnem
+portalu e Uprava.
89. člen
(sodelovanje med organi)
-(1) Organi, določeni v 86. členu tega zakona, so pri opravljanju
-zadev iz svoje pristojnosti dolžni medsebojno sodelovati, si nuditi pravno
-pomoč ter brezplačno posredovati potrebne osebne in druge podatke ter
+(1) Organi, določeni v 86. členu tega zakona, so pri
+opravljanju zadev iz svoje pristojnosti dolžni medsebojno sodelovati, si nuditi
+pravno pomoč ter brezplačno posredovati potrebne osebne in druge podatke ter
informacije za opravljanje pristojnosti po tem zakonu.
(2) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih
skupnosti ter nosilci javnih pooblastil v Republiki Sloveniji morajo v zadevah
@@ -5508,13 +5514,13 @@ posebni ugotovitveni postopek, mora o prošnji odločiti najpozneje v 180 dneh.
92. člen
(dolžnost obveščanja)
(1) Državni in drugi organi in organizacije morajo brez
-odlašanja obvestiti policijo o tujcu, ki nezakonito prebiva v Republiki
-Sloveniji in upravno enoto, na območju katere tujec prebiva, o tujcu, za
-katerega je podan razlog za odpoved prebivanja.
+odlašanja obvestiti policijo o tujcu, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji
+in upravno enoto, na območju katere tujec prebiva, o tujcu, za katerega je
+podan razlog za odpoved prebivanja.
(2) Sodišče, ki tujcu izreče pravnomočno stransko kazen
-ali stransko sankcijo izgona tujca iz države, in sodišče, ki je tujcu izreklo
-sodbo, katere pravna posledica je prenehanje pravice do prebivanja ali razlog
-za odpoved prebivanja, o tem nemudoma obvesti policijo in upravno enoto, na
+ali stransko sankcijo izgona tujca iz države, in sodišče, ki je tujcu izreklo sodbo,
+katere pravna posledica je prenehanje pravice do prebivanja ali razlog za
+odpoved prebivanja, o tem nemudoma obvesti policijo in upravno enoto, na
območju katere tujec prebiva, če ima tujec v Republiki Sloveniji dovoljenje za
prebivanje.
(3) Zavod za izvrševanje kazenskih sankcij pred izpustitvijo
@@ -5647,10 +5653,10 @@ nima veljavne potne listine, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda
potni list za tujca brez dveh prstnih odtisov in podpisa družinskega člana
osebe s priznanim statusom begunca oziroma subsidiarne zaščite v Republiki
Sloveniji z veljavnostjo do 90 dni. Prošnjo za izdajo potnega lista za tujca
-vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, oseba s priznanim statusom
-begunca ali subsidiarne zaščite v Republiki Sloveniji ali družinski član, ki mu
-je izdano dovoljenje za prebivanje za družinskega člana, oziroma njegov
-zakoniti zastopnik.
+vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, oseba s priznanim
+statusom begunca ali subsidiarne zaščite v Republiki Sloveniji ali družinski
+član, ki mu je izdano dovoljenje za prebivanje za družinskega člana, oziroma
+njegov zakoniti zastopnik.
(7) Potni list za tujca z veljavnostjo do 90 dni, brez dveh
prstnih odtisov in podpisa, se izda tudi državljanu tretje države ali osebi
brez državljanstva iz zakona, ki ureja mednarodno zaščito, ki bo v Republiko
@@ -5689,9 +5695,10 @@ Sloveniji, in to zahteva pristojni organ;
(2) Pristojni organ obstoj razloga za zavrnitev izdaje
potnega lista za tujca iz četrte alinee prejšnjega odstavka ugotavlja na
podlagi podatkov iz evidenc, ki jih vodi davčni organ o zapadlih neplačanih
-davčnih obveznostih ter so označeni kot davčna tajnost. Pristojni organ mora podatke,
-ki so davčna tajnost, varovati v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
-Podatke iz navedenih evidenc lahko pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
+davčnih obveznostih ter so označeni kot davčna tajnost. Pristojni organ mora
+podatke, ki so davčna tajnost, varovati v skladu z zakonom, ki ureja davčni
+postopek. Podatke iz navedenih evidenc lahko pristojni organ pridobi po uradni
+dolžnosti.
(3) Tujcu se potni list za tujca odvzame, če:
-
se ugotovijo razlogi iz prvega odstavka tega člena;
@@ -5820,9 +5827,9 @@ odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri
izdelavi, personalizaciji in skladiščenju odpravijo v roku, ki ga določi;
-
odrediti, da oseba, ki opravlja naloge izdelave, personalizacije in
-skladiščenja obrazcev, vendar ne izpolnjuje pogojev določenih s pogodbo, preneha
-opravljati te naloge in da se jo nadomesti z osebo, ki izpolnjuje predpisane
-pogoje;
+skladiščenja obrazcev, vendar ne izpolnjuje pogojev določenih s pogodbo,
+preneha opravljati te naloge in da se jo nadomesti z osebo, ki izpolnjuje
+predpisane pogoje;
-
obvestiti organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov, če ugotovi, da
se osebni podatki uporabljajo v nasprotju z določbami tega zakona;
@@ -5841,10 +5848,10 @@ prebivanje, izvaja podjetje ali organizacija, registrirana za prenos poštnih
pošiljk, v skladu s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem iz prvega odstavka tega
člena, in zakonom, ki ureja poštne storitve, na način, ki zagotavlja zaščito,
varnost in sledljivost poštnih pošiljk.
-(6) Podatek o registrski in serijski številki izkaznice
-dovoljenja za prebivanje sme uporabljati podjetje ali organizacija iz
-prejšnjega odstavka za potrditev prevzema poštnih pošiljk in ga mora v 30 dneh
-od prejema podatka uničiti.
+(6) Podatek o registrski in serijski številki izkaznice dovoljenja
+za prebivanje sme uporabljati podjetje ali organizacija iz prejšnjega odstavka
+za potrditev prevzema poštnih pošiljk in ga mora v 30 dneh od prejema podatka
+uničiti.
X. POGLAVJE
VKLJUČEVANJE TUJCEV
105. člen
@@ -5876,41 +5883,74 @@ Republike Slovenije se izvaja v skladu z zakoni, ki urejajo področje šolstva.
(pomoč pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU)
(1) Tujcem, ki niso državljani EU, se z namenom hitrejšega
vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije
-brezplačno zagotavlja:
+brezplačno zagotavlja:
-
-programe učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, pod
-pogoji, določenimi v tem členu,
+programe učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, pod pogoji,
+določenimi v tem členu,
-
-programe medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi
-državljani,
+opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika, pod pogoji, določenimi
+v tem členu,
-
-informiranje v zvezi z njihovim vključevanjem v slovensko družbo.
-(2) Do brezplačne udeležbe v programih učenja slovenskega
-jezika in spoznavanja slovenske družbe so upravičeni tujci, ki niso državljani
-EU in ki:
+programe medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi
+državljani,
+-
+informiranje v zvezi z njihovim vključevanjem v slovensko družbo.
+(2) Programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja
+slovenske družbe se izvajajo kot javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle,
+na podlagi katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, skladno s predpisi s
+področja izobraževanja, v primeru iz petega odstavka 47. člena tega zakona
+pa kot neformalni izobraževalni programi za odrasle.
+(3) Do enkratne brezplačne udeležbe v programu učenja
+slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe v javnoveljavnem
+izobraževalnem programu za odrasle, na podlagi katerega se ne pridobi
+javnoveljavna izobrazba, so upravičeni tujci, ki niso državljani EU in ki:
-
v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno
-prebivanje ter njihovi družinski člani, ki imajo v Republiki Sloveniji
-dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ne glede na dolžino
-prebivanja v Republiki Sloveniji in dolžino veljavnosti dovoljenja za začasno
-prebivanje;
+prebivanje;
-
v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno
-prebivanje, izdanega z veljavnostjo najmanj enega leta;
+prebivanje, izdanega z veljavnostjo najmanj enega leta;
-
so družinski člani slovenskih državljanov ali državljanov EU, ki v
Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za prebivanje za
-družinskega člana, ne glede na dolžino prebivanja in dolžino veljavnosti
-dovoljenja za začasno prebivanje.
-(3) Do brezplačne udeležbe v programu učenja slovenskega
-jezika in spoznavanja slovenske družbe niso upravičeni tujci, ki so končali
-šolanje v slovenskem jeziku na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji, so
-vključeni v redni izobraževalni program v Republiki Sloveniji, ki poteka v
-slovenskem jeziku, ali so že pridobili potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz
-znanja slovenskega jezika na vsaj osnovni ravni.
-(4) Vlada Republike Slovenije določi način in obseg zagotavljanja
-programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU.
-(5) Vlada Republike Slovenije sprejme strategijo vključevanja
+družinskega člana, ne glede na dolžino prebivanja in dolžino veljavnosti dovoljenja
+za začasno prebivanje;
+-
+v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi priznane začasne zaščite v
+skladu z zakonom, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb.
+(4) Družinski člani tujcev, ki jim je izdano dovoljenje za
+začasno prebivanje zaradi združitve družine, so upravičeni tudi do enkratne
+brezplačne udeležbe v programu učenja slovenskega jezika, ki se izvaja kot
+neformalni izobraževalni program za odrasle iz petega odstavka 47. člena
+tega zakona.
+(5) Do enkratne brezplačne udeležbe v programih učenja
+slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe niso upravičeni tujci, ki so
+končali šolanje v slovenskem jeziku na katerikoli stopnji v Republiki
+Sloveniji, so vključeni v redni izobraževalni program v Republiki Sloveniji, ki
+poteka v slovenskem jeziku, ali so že pridobili potrdilo o uspešno opravljenem
+izpitu iz znanja slovenskega jezika na vsaj osnovni ravni.
+(6) Tujci iz tretjega odstavka tega člena so upravičeni do
+enkratnega brezplačnega preizkusa znanja slovenskega jezika pri izobraževalnih
+ustanovah oziroma organizacijah iz prvega odstavka 52. člena tega zakona.
+Izvajalci teh programov tujcu izdajo potrdilo o uspešnem ali neuspešnem
+preizkusu znanja. Tujec, ki se udeleži enkratnega brezplačnega programa učenja
+iz drugega odstavka tega člena, lahko enkratni brezplačni preizkus znanja iz
+prejšnjega stavka koristi v enem letu po zaključeni udeležbi v programu učenja
+slovenskega jezika.
+(7) Tujci iz četrtega odstavka tega člena so upravičeni do
+enkratnega brezplačnega preizkusa znanja slovenskega jezika na preživetveni
+ravni, ki ga izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo
+neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika.
+Izvajalci teh programov tujcu izdajo potrdilo o uspešnem ali neuspešnem
+preizkusu znanja. Tujec, ki se udeleži programa učenja iz četrtega odstavka
+tega člena, lahko enkratni brezplačni preizkus znanja iz prejšnjega stavka
+koristi v enem letu po zaključeni udeležbi v programu učenja slovenskega
+jezika.
+(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje določi način
+uveljavljanja in obseg zagotavljanja brezplačne pomoči pri vključevanju tujcev,
+ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike
+Slovenije.
+(9) Vlada Republike Slovenije sprejme strategijo vključevanja
tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje
Republike Slovenije.
107. člen
@@ -6049,25 +6089,25 @@ odstavku.
(12) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in
pristojni organ iz tretjega odstavka tega člena iz evidenc Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje za namene, določene v prvem odstavku tega člena,
-brezplačno pridobiva podatke o odločitvah v postopkih podaje soglasja k izdaji enotnega
-dovoljenja in podatke o odločitvah v postopkih podaje soglasja k zamenjavi
-delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri
-dveh ali več delodajalcih, podatke o odločitvah v postopkih izdaje delovnih
-dovoljenj ter podatke o umaknjenih soglasjih k izdaji enotnega dovoljenja in umaknjenih
-soglasjih k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi
-delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih ter podatke o delovnih
-dovoljenjih, ki so prenehala (priimek in ime, EMŠO, datum rojstva, kraj
-rojstva, državljanstvo, strokovna izobrazba in poklic, naziv službe Zavoda
-Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je izdala odločitev, številka zadeve,
-vrsta soglasja ali delovnega dovoljenja, datum vloge, vrsta odločitve, podlaga
-za podajo soglasja ali izdajo delovnega dovoljenja, številka soglasja ali
-delovnega dovoljenja, številka sklepa ali odločbe, izdane v postopku podaje
-soglasja ali izdaje delovnega dovoljenja, začetek in konec veljavnosti
-delovnega dovoljenja, lokacija dela, naziv delodajalca, matična številka
-delodajalca, sedež delodajalca, podatek o vloženi pritožbi, datum pritožbe,
-podatek o novi vlogi za izdajo delovnega dovoljenja ali zahtevi za podajo
-soglasja, podatek o službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je
-odločila o prenehanju delovnega dovoljenja ali umiku soglasja, razlog
+brezplačno pridobiva podatke o odločitvah v postopkih podaje soglasja k izdaji
+enotnega dovoljenja in podatke o odločitvah v postopkih podaje soglasja k
+zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali
+zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, podatke o odločitvah v postopkih
+izdaje delovnih dovoljenj ter podatke o umaknjenih soglasjih k izdaji enotnega
+dovoljenja in umaknjenih soglasjih k zamenjavi delovnega mesta pri istem
+delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih
+ter podatke o delovnih dovoljenjih, ki so prenehala (priimek in ime, EMŠO, datum
+rojstva, kraj rojstva, državljanstvo, strokovna izobrazba in poklic, naziv
+službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je izdala odločitev,
+številka zadeve, vrsta soglasja ali delovnega dovoljenja, datum vloge, vrsta
+odločitve, podlaga za podajo soglasja ali izdajo delovnega dovoljenja, številka
+soglasja ali delovnega dovoljenja, številka sklepa ali odločbe, izdane v
+postopku podaje soglasja ali izdaje delovnega dovoljenja, začetek in konec
+veljavnosti delovnega dovoljenja, lokacija dela, naziv delodajalca, matična
+številka delodajalca, sedež delodajalca, podatek o vloženi pritožbi, datum
+pritožbe, podatek o novi vlogi za izdajo delovnega dovoljenja ali zahtevi za
+podajo soglasja, podatek o službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki
+je odločila o prenehanju delovnega dovoljenja ali umiku soglasja, razlog
prenehanja in številka zadeve prenehanja delovnega dovoljenja, razlog za umik
soglasja in številka zadeve umika soglasja). Ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, lahko za namen pridobivanja podatkov iz prejšnjega stavka s
@@ -6248,18 +6288,17 @@ ali stalno prebivanje priložiti fotografijo predpisane velikosti, ki kaže prav
podobo tujca, in dati dva prstna odtisa za njun digitalni zajem. Tujec, ki
prebiva zunaj Republike Slovenije in vloži prošnjo za izdajo prvega dovoljenja
za začasno prebivanje, da prstne odtise na diplomatskem predstavništvu ali
-konzulatu Republike Slovenije v tujini. Fotografija se priloži v fizični ali
-digitalni obliki. Fotografija v digitalni obliki se eno leto hrani na
-elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente, vzpostavljenim na
-podlagi zakona, ki ureja osebno izkaznico in se lahko na prošnjo tujca uporabi
-tudi za izdajo druge javne listine s fotografijo, ki jo izda državni organ.
-Prstni odtisi v digitalni obliki se hranijo v začasni zbirki prstnih odtisov za
-dovoljenja za prebivanje, vzpostavljenim na podlagi tega zakona, do zaključka
-postopka izdaje dovoljenja za prebivanje na prvi stopnji, vendar največ 60 dni
-od dneva zajema. Tujec, mlajši od šestih let, in tujec, ki zaradi zdravstvenih
-razlogov ne more dati nobenega prstnega odtisa, ne da prstnih odtisov. Tujec,
-ki zaradi zdravstvenih razlogov lahko da samo en prstni odtis, da en prstni
-odtis.
+konzulatu Republike Slovenije v tujini. Fotografija se priloži v fizični ali digitalni
+obliki. Fotografija v digitalni obliki se eno leto hrani na elektronskem
+odložišču fotografij za osebne dokumente, vzpostavljenim na podlagi zakona, ki
+ureja osebno izkaznico in se lahko na prošnjo tujca uporabi tudi za izdajo
+druge javne listine s fotografijo, ki jo izda državni organ. Prstni odtisi v
+digitalni obliki se hranijo v začasni zbirki prstnih odtisov za dovoljenja za
+prebivanje, vzpostavljenim na podlagi tega zakona, do zaključka postopka izdaje
+dovoljenja za prebivanje na prvi stopnji, vendar največ 60 dni od dneva zajema.
+Tujec, mlajši od šestih let, in tujec, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne more
+dati nobenega prstnega odtisa, ne da prstnih odtisov. Tujec, ki zaradi
+zdravstvenih razlogov lahko da samo en prstni odtis, da en prstni odtis.
(12) Podatke iz prejšnjega odstavka tega člena je tujec
dolžan dati tudi v primeru, ko zaradi pogrešitve dovoljenja za prebivanje,
izdanega v obliki samostojne listine, prosi za izdajo nove listine, in v
@@ -6371,8 +6410,8 @@ podobo tujca in dati prstne odtise za njihov digitalni zajem, kot to ureja
Vizumski zakonik. Prošnji za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje pa je poleg
podatkov iz prvega odstavka tujec dolžan priložiti fotografijo predpisane
velikosti, ki kaže pravo podobo tujca.
-(3) V evidenci vizumov (evidenca iz tretje alineje
-prvega odstavka 110. člena tega zakona) obdeluje organ podatke iz prvega,
+(3) V evidenci vizumov (evidenca iz tretje alineje prvega
+odstavka 110. člena tega zakona) obdeluje organ podatke iz prvega,
drugega, petega in šestega odstavka tega člena ter podatke o kraju bivanja
tujca v Republiki Sloveniji. V evidenci vizumov obdeluje organ tudi podatke o
številki prošnje, kraju in datumu vložitve prošnje, vrsti, datumu izdaje,
@@ -6381,9 +6420,9 @@ veljavnosti, dovoljenem številu vstopov, dovoljenih dneh bivanja in serijski
in razlogu za zavrnitev prošnje za izdajo vizuma. V evidenci vizumov obdeluje
organ tudi podatke o državah pogodbenicah Konvencije o izvajanju schengenskega
sporazuma z dne 14. junija 1985, s katerimi je v postopku izdaje vizuma za
-kratkoročno bivanje in v postopku izdaje letališko tranzitnega vizuma potekalo
-predhodno posvetovanje glede izdaje vizuma, datumu posvetovanja, datumu in
-vsebini odgovora posamezne države pogodbenice.
+kratkoročno bivanje in v postopku izdaje letališko tranzitnega vizuma potekalo predhodno
+posvetovanje glede izdaje vizuma, datumu posvetovanja, datumu in vsebini
+odgovora posamezne države pogodbenice.
(4) Prošnja za izdajo vizuma ter dokumenti, vključno s
kopijami dokumentov, ki jih tujec predloži v postopku izdaje vizuma, odločba o
zavrnitvi izdaje, sklepi in ostala pisanja v postopku izdaje vizuma, se hranijo
@@ -6395,12 +6434,12 @@ organ podatke o številki overitve garantnega in povabilnega pisma in o organu,
ki je overitev opravil, o priimku in imenu garanta, datumu rojstva garanta,
enotni matični številki garanta, državljanstvu garanta, naslovu stalnega
oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, telefonski številki
-garanta, finančnih sredstvih garanta, lastništvu ali najemu nepremičnine garanta
-ter podatke iz kazenske evidence za garanta. Kadar je garant pravna oseba ali
-samostojni podjetnik posameznik, se v evidenci garantnih in povabilnih pisem
-obdelujejo podatki o firmi oziroma imenu, sedežu in telefonski številki pravne
-osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, matični številki pravne osebe,
-imenih in priimkih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev.
+garanta, finančnih sredstvih garanta, lastništvu ali najemu nepremičnine
+garanta ter podatke iz kazenske evidence za garanta. Kadar je garant pravna
+oseba ali samostojni podjetnik posameznik, se v evidenci garantnih in
+povabilnih pisem obdelujejo podatki o firmi oziroma imenu, sedežu in telefonski
+številki pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, matični številki
+pravne osebe, imenih in priimkih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev.
(6) V evidenci overitev garantnih in povabilnih pisem se
poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena obdelujejo tudi naslednji
podatki o tujcu:
@@ -6434,20 +6473,20 @@ zakona ter priložiti dve fotografiji predpisane velikosti, ki kažeta pravo
podobo tujca in dati dva prstna odtisa za njun digitalni zajem. Fotografija se
priloži v fizični ali digitalni obliki. Fotografija v digitalni obliki se eno
leto hrani na elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente,
-vzpostavljenim na podlagi zakona, ki ureja osebno izkaznico in se lahko na prošnjo
-tujca uporabi tudi za izdajo druge javne listine s fotografijo, ki jo izda
-državni organ. Tujec, mlajši od dvanajstih let, in tujec, ki zaradi
+vzpostavljenim na podlagi zakona, ki ureja osebno izkaznico in se lahko na
+prošnjo tujca uporabi tudi za izdajo druge javne listine s fotografijo, ki jo
+izda državni organ. Tujec, mlajši od dvanajstih let, in tujec, ki zaradi
zdravstvenih razlogov ne more dati nobenega prstnega odtisa, ne da prstnih
odtisov. Tujec, ki zaradi zdravstvenih razlogov lahko da samo en prstni odtis,
da en prstni odtis.
(2) V evidenci potnih listov za tujca (evidenca iz
četrte alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) obdeluje organ, poleg
-podatkov iz prvega odstavka tega člena, podatke o številki in datumu izdaje
-potnega lista za tujca ali odločbe oziroma sklepa, registrski in serijski
-številki potnega lista za tujca, veljavnosti in datumu izdaje potnega lista za
-tujca, podobi obraza in prstnih odtisih imetnika potnega lista za tujca,
-zapisanih kot biometrični podatek, ter podatke o ukradenih oziroma pogrešanih
-potnih listih za tujca.
+podatkov iz prvega odstavka tega člena, podatke o številki in datumu izdaje potnega
+lista za tujca ali odločbe oziroma sklepa, registrski in serijski številki
+potnega lista za tujca, veljavnosti in datumu izdaje potnega lista za tujca,
+podobi obraza in prstnih odtisih imetnika potnega lista za tujca, zapisanih kot
+biometrični podatek, ter podatke o ukradenih oziroma pogrešanih potnih listih
+za tujca.
(3) Potni list za tujca vsebuje tudi pomnilniški medij,
na katerem so podoba obraza in prstna odtisa imetnika, obdelani in shranjeni
kot biometrični podatek.
@@ -6484,10 +6523,10 @@ izkaznice o dovolitvi zadrževanja.
številki in datumu odločbe o nastanitvi v centru, trajanju nastanitve v centru
ter policijski enoti, ki je odločbo izdala, razlogu nastanitve in fotografijo.
(4) Evidenca o zadržkih za izdajo potnega lista za tujca
-(evidenca iz desete alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) vsebuje podatke
-iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 11. in 16. točke prvega odstavka 111. člena
-tega zakona ter podatke o vrsti zadržka, o organu, ki je predlagal zadržek,
-trajanju in zakonski podlagi.
+(evidenca iz desete alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) vsebuje
+podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 11. in 16. točke prvega odstavka
+111. člena tega zakona ter podatke o vrsti zadržka, o organu, ki je predlagal
+zadržek, trajanju in zakonski podlagi.
(5) Evidenca o tujcih, ki jim je odrejen strožji
policijski nadzor (evidenca iz enajste alinee prvega odstavka 110. člena tega
zakona) vsebuje podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 10. točke prvega
@@ -6523,21 +6562,21 @@ zaključka programa in datumu ter kraju opravljanja internega izpita.
(11) Evidenca nedovoljenih vstopov tujcev v državo (evidenca
iz osemnajste alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) vsebuje
podatke iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., in 15. točke prvega odstavka
-111. člena tega zakona, kraj in čas nedovoljenega vstopa v državo, opis
-kraja nedovoljenega vstopa, način nedovoljenega vstopa, kraj in čas prijetja,
-razlog zapustitve svoje države, ceno potovanja, ciljno državo, etnično skupino
-tujca, jezik in dialekt jezika, ki ga tujec govori in razume, služenje
-vojaškega roka, predhodne nedovoljene vstope po migracijski poti do Republike
-Slovenije ter podatek, ali je tujec izrazil namero za vložitev prošnje za
-mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.
+111. člena tega zakona, kraj in čas nedovoljenega vstopa v državo, opis kraja
+nedovoljenega vstopa, način nedovoljenega vstopa, kraj in čas prijetja, razlog
+zapustitve svoje države, ceno potovanja, ciljno državo, etnično skupino tujca,
+jezik in dialekt jezika, ki ga tujec govori in razume, služenje vojaškega roka,
+predhodne nedovoljene vstope po migracijski poti do Republike Slovenije ter
+podatek, ali je tujec izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito
+v Republiki Sloveniji.
115. člen
(hranjenje in arhiviranje podatkov iz evidenc)
(1) Podatki iz evidenc o dovoljenjih za začasno
prebivanje (evidenca iz prve alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) in
evidence o vizumih (evidenca iz tretje alinee prvega odstavka 110. člena tega
-zakona) se hranijo pet let po poteku veljavnosti dovoljenja oziroma vizuma, v primeru,
-da dovoljenje oziroma vizum ni bil izdan, pa pet let od pravnomočne odločitve o
-prošnji za izdajo dovoljenja oziroma vizuma in se nato arhivirajo. Biometrični
+zakona) se hranijo pet let po poteku veljavnosti dovoljenja oziroma vizuma, v
+primeru, da dovoljenje oziroma vizum ni bil izdan, pa pet let od pravnomočne
+odločitve o prošnji za izdajo dovoljenja oziroma vizuma in se nato arhivirajo. Biometrični
podatek o podobi obraza in prstnih odtisih se v evidenci o vizumih in evidenci
o dovoljenjih za začasno prebivanje za namen enoznačne identifikacije tujca v
primeru pogrešitve ali odtujitve vizuma ali dovoljenja za prebivanje in v
@@ -6574,11 +6613,11 @@ vrnitvi ali odstranitvi tujca iz Republike Slovenije.
(4) Podatki iz evidence o tujcih, ki jih je dovoljeno
zadrževanje in izkaznicah o dovolitvi zadrževanja (evidenca iz pete alinee
prvega odstavka 110. člena tega zakona), evidence o tujcih, nastanjenih v
-centru (evidenca iz šeste alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona),
-evidence o tujcih, ki jim je odrejen strožji policijski nadzor (evidenca iz
-enajste alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona), evidence o tujcih, ki
-jim je določeno bivanje izven centra (evidenca iz dvanajste alinee prvega
-odstavka 110. člena tega zakona) se hranijo pet let od izdaje odločbe, nato se
+centru (evidenca iz šeste alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona), evidence
+o tujcih, ki jim je odrejen strožji policijski nadzor (evidenca iz enajste
+alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona), evidence o tujcih, ki jim je
+določeno bivanje izven centra (evidenca iz dvanajste alinee prvega odstavka
+110. člena tega zakona) se hranijo pet let od izdaje odločbe, nato se
arhivirajo.
(5) Podatki iz evidence o tujcih, ki jim je bil zavrnjen
vstop v državo (evidenca iz trinajste alinee prvega odstavka 110. člena tega
@@ -6590,14 +6629,13 @@ da je z odločbo o vrnitvi določena tudi prepoved vstopa v državo, pa se podat
hranijo še pet let po izteku roka, za katerega je bila določena prepoved vstopa
v državo, nato se arhivirajo.
(7) Podatki iz evidenc o potnih listih za tujca
-(evidenca iz četrte alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) in o
-zadržkih za izdajo potnega lista za tujca (evidenca iz desete alinee prvega
-odstavka 110. člena tega zakona) se hranijo pet let od poteka veljavnosti
-potnega lista za tujca oziroma od pravnomočne odločbe ali sklepa, nato se
-arhivirajo, razen biometričnega podatka o podobi obraza in prstnih odtisih, ki
-se za namen enoznačne identifikacije tujca v primeru pogrešitve ali odtujitve
-potnega lista za tujce, hrani pet let od vročitve listine, nato pa se iz
-evidence briše.
+(evidenca iz četrte alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) in o zadržkih
+za izdajo potnega lista za tujca (evidenca iz desete alinee prvega odstavka
+110. člena tega zakona) se hranijo pet let od poteka veljavnosti potnega lista
+za tujca oziroma od pravnomočne odločbe ali sklepa, nato se arhivirajo, razen
+biometričnega podatka o podobi obraza in prstnih odtisih, ki se za namen
+enoznačne identifikacije tujca v primeru pogrešitve ali odtujitve potnega lista
+za tujce, hrani pet let od vročitve listine, nato pa se iz evidence briše.
(8) Podatki iz evidence o overitvah garantnih pisem
(evidenca iz šestnajste alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) se
hranijo pet let od overitve garantnega pisma, nato se arhivirajo.
@@ -6609,13 +6647,13 @@ zakona) se hranijo pet let po končanem programu, nato se arhivirajo.
hranijo deset let po nedovoljenem vstopu tujca v državo, nato se arhivirajo.
(11) Podatki iz evidence o potrdilih o pravicah obmejnega
delavca se hranijo pet let po poteku veljavnosti potrdila, v primeru, da
-potrdilo ni bilo izdano, pa pet let od pravnomočne odločitve o prošnji za
-izdajo potrdila in se nato arhivirajo. Biometrični podatek o podobi obraza in
-prstnih odtisih se v evidenci o potrdilih o pravicah obmejnega delavca, za
-namen enoznačne identifikacije tujca v primeru pogrešitve, odtujitve ali
-podaljšanja potrdila o pravicah obmejnega delavca, hrani pet let po pravnomočni
-odločitvi o prošnji, nato pa se iz evidence briše. V primerih zamenjave listine
-pred potekom veljavnosti listine oziroma pred potekom veljavnosti potrdila o
+potrdilo ni bilo izdano, pa pet let od pravnomočne odločitve o prošnji za izdajo
+potrdila in se nato arhivirajo. Biometrični podatek o podobi obraza in prstnih
+odtisih se v evidenci o potrdilih o pravicah obmejnega delavca, za namen
+enoznačne identifikacije tujca v primeru pogrešitve, odtujitve ali podaljšanja
+potrdila o pravicah obmejnega delavca, hrani pet let po pravnomočni odločitvi o
+prošnji, nato pa se iz evidence briše. V primerih zamenjave listine pred
+potekom veljavnosti listine oziroma pred potekom veljavnosti potrdila o
pravicah obmejnega delavca se biometrični podatek o podobi obraza in prstnih
odtisih v evidenci o potrdilih o pravicah obmejnega delavca, za namen enoznačne
identifikacije tujca v primeru pogrešitve ali odtujitve potrdila o pravicah
@@ -6625,15 +6663,14 @@ briše.
(uporaba podatkov iz evidenc)
(1) Osebni podatki iz evidenc iz 110. člena tega zakona
se lahko uporabljajo le pri izvrševanju z zakonom določenih nalog. Podoba
-obraza in prstni odtisi imetnika dovoljenja za prebivanje, potnega lista za
-tujca in potrdila o pravicah obmejnega delavca, shranjeni kot biometrični
-podatek iz 58., 113. in 141.k člena tega zakona, se lahko uporabljajo in
-obdelujejo za preverjanje verodostojnosti dovoljenja za prebivanje, potnega
-lista za tujca ali potrdila o pravicah obmejnega delavca in istovetnosti
-imetnika dovoljenja za prebivanje, potnega lista za tujca ali potrdila o
-pravicah obmejnega delavca pri prehajanju državnih meja in v državi pri
-ugotavljanju zakonitosti bivanja, kot tudi za namen vnosa razpisa ukrepa v
-Schengenski informacijski sistem.
+obraza in prstni odtisi imetnika dovoljenja za prebivanje, potnega lista za tujca
+in potrdila o pravicah obmejnega delavca, shranjeni kot biometrični podatek iz
+58., 113. in 141.k člena tega zakona, se lahko uporabljajo in obdelujejo za
+preverjanje verodostojnosti dovoljenja za prebivanje, potnega lista za tujca
+ali potrdila o pravicah obmejnega delavca in istovetnosti imetnika dovoljenja
+za prebivanje, potnega lista za tujca ali potrdila o pravicah obmejnega delavca
+pri prehajanju državnih meja in v državi pri ugotavljanju zakonitosti bivanja,
+kot tudi za namen vnosa razpisa ukrepa v Schengenski informacijski sistem.
(2) Na zahtevo posameznikov, državnih organov, pravnih
oseb, podjetnikov, drugih organov in organizacij ter skupnosti jim morajo
upravljavci evidenc dati podatke iz evidence iz 110. člena tega zakona, če so
@@ -6688,8 +6725,8 @@ organizacije, oziroma resne znake druge nalezljive bolezni, ki bi lahko
ogrozila zdravje ljudi in za katero je v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive
bolezni, treba sprejeti predpisane ukrepe.
(5) O zavrnitvi vstopa odloča organ mejne kontrole v
-skladu z navodilom, ki ga glede obstoja razlogov iz prejšnjega odstavka izda minister,
-pristojen za notranje zadeve.
+skladu z navodilom, ki ga glede obstoja razlogov iz prejšnjega odstavka izda
+minister, pristojen za notranje zadeve.
(6) Zoper zavrnitev vstopa se lahko državljan EU pritoži
v osmih dneh. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Pritožba ne zadrži izvršitve.
@@ -6768,8 +6805,9 @@ izvedbe del po pogodbi med tujim izvajalcem in domačim naročnikom.
121. člen
(prijava prebivanja državljana EU, ki opravlja delo kot
samozaposlena oseba ali izvaja storitve)
-Državljanu EU, ki v Republiki Sloveniji opravlja delo kot samozaposlena
-oseba ali izvaja storitve, se lahko izda potrdilo o prijavi prebivanja, če ima:
+Državljanu EU, ki v Republiki Sloveniji opravlja delo kot
+samozaposlena oseba ali izvaja storitve, se lahko izda potrdilo o prijavi
+prebivanja, če ima:
-
veljavno osebno izkaznico ali veljavni potni list;
-
@@ -6810,9 +6848,9 @@ veljavno osebno izkaznico ali veljavni potni list;
-
dokazilo o sprejemu na študij, poklicno usposabljanje ali drugo obliko
izobraževanja, ki ga izda izobraževalna ustanova, oziroma potrdilo državnega
-organa, pristojnega za izvajanje mednarodne ali bilateralne pogodbe, ali potrdilo,
-ki ga izda od države pooblaščena organizacija, ki je odgovorna za izvajanje
-določenega programa;
+organa, pristojnega za izvajanje mednarodne ali bilateralne pogodbe, ali
+potrdilo, ki ga izda od države pooblaščena organizacija, ki je odgovorna za
+izvajanje določenega programa;
-
zadostna sredstva za preživljanje, pri ugotavljanju katerih je potrebno
upoštevati osebne razmere državljana EU, pri čemer ta sredstva mesečno ne smejo
@@ -6859,8 +6897,7 @@ potrdila o prijavi prebivanja zaradi zaposlitve ali dela ali potrdila o prijavi
prebivanja kot samozaposlena oseba ali kot izvajalec storitev, ali če je
slovenski državljan zaposlen ali samozaposlen, se za izdajo potrdila o prijavi
prebivanja družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana ne
-zahteva izpolnjevanje pogojev iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega
-člena.
+zahteva izpolnjevanje pogojev iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.
124. člen
(zavrnitev izdaje potrdila o prijavi prebivanja za
državljana EU)
@@ -6879,14 +6916,14 @@ nevarnost za javni red, varnost ali javno zdravje v skladu s četrtim odstavkom
se ugotovi, da v Republiki Sloveniji dela v nasprotju s predpisi, ki
urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo, ali v nasprotju s predpisi o
preprečevanju zaposlovanja in dela na črno.
-(2) Če upravna enota oceni, da je za ugotavljanje obstoja
-razloga nevarnosti za javni red ali varnost iz druge alineje prejšnjega
-odstavka treba pridobiti podatke o kaznovanosti državljana EU v državi članici,
-katere državljan je tujec, oziroma v drugih državah članicah EU, mora te
-podatke pridobiti sama. Samo predkaznovanost državljana EU ne zadošča za
-zavrnitev izdaje potrdila o prijavi prebivanja. V postopku zavrnitve izdaje
-potrdila o prijavi prebivanja je treba ugotoviti, ali državljan EU predstavlja
-resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo za javni red ali varnost.
+(2) Če upravna enota oceni, da je za ugotavljanje obstoja razloga
+nevarnosti za javni red ali varnost iz druge alineje prejšnjega odstavka treba
+pridobiti podatke o kaznovanosti državljana EU v državi članici, katere
+državljan je tujec, oziroma v drugih državah članicah EU, mora te podatke
+pridobiti sama. Samo predkaznovanost državljana EU ne zadošča za zavrnitev
+izdaje potrdila o prijavi prebivanja. V postopku zavrnitve izdaje potrdila o
+prijavi prebivanja je treba ugotoviti, ali državljan EU predstavlja resnično,
+sedanjo in dovolj resno grožnjo za javni red ali varnost.
(3) Če državljan EU v postopku izdaje prvega potrdila o
prijavi prebivanja kaže resne znake nalezljive bolezni iz četrtega odstavka
118. člena tega zakona in od njegovega vstopa v Republiko Slovenijo še ni
@@ -6977,9 +7014,9 @@ na delo, kot iskalec zaposlitve, in čas, v katerem delavec zaradi bolezni ali
nezgode, dela ni mogel opravljati.
(4) Državljanu EU iz tretje, četrte in pete alinee
prejšnjega odstavka, katerega zakonec, s katerim skupaj prebivata v Republiki
-Sloveniji, je imel državljanstvo Republike Slovenije, ki mu je prenehalo po
-sklenitvi zakonske zveze, se potrdilo o prijavi stalnega prebivanja lahko izda
-ne glede na dolžino prebivanja in zaposlitve v Republiki Sloveniji.
+Sloveniji, je imel državljanstvo Republike Slovenije, ki mu je prenehalo po sklenitvi
+zakonske zveze, se potrdilo o prijavi stalnega prebivanja lahko izda ne glede
+na dolžino prebivanja in zaposlitve v Republiki Sloveniji.
(5) Za sprejem prošnje in izdajo potrdila o prijavi
stalnega prebivanja državljanu EU je pristojna upravna enota, na območju katere
državljan EU prebiva.
@@ -7018,10 +7055,10 @@ Za družinskega člana šteje tudi druga oseba,
ki je kot član gospodinjstva v drugi državi članici Evropske unije ali v tretji
državi prebivala z državljanom EU ali slovenskim državljanom, ali jo je
državljan EU ali slovenski državljan po zakonu države, katere državljan je,
-dolžan preživljati ali jo dejansko preživlja, kakor tudi oseba, za katero
-državljan EU ali slovenski državljan, zaradi njenega zdravstvenega stanja,
-osebno skrbi in partner, s katerim državljan EU ali slovenski državljan živi v
-dalj časa trajajoči življenjski skupnosti.
+dolžan preživljati ali jo dejansko preživlja, kakor tudi oseba, za katero državljan
+EU ali slovenski državljan, zaradi njenega zdravstvenega stanja, osebno skrbi
+in partner, s katerim državljan EU ali slovenski državljan živi v dalj časa
+trajajoči življenjski skupnosti.
(2) Družinski član, ki ni državljan EU, lahko zaradi
združitve družine z državljanom EU ali slovenskim državljanom vstopi v
Republiko Slovenijo z veljavnim potnim listom, v katerem je vizum, ki ga izda
@@ -7049,8 +7086,8 @@ zadeve. Pritožba ne zadrži izvršitve.
(6) Družinski član, ki je v Republiko Slovenijo vstopil
na podlagi veljavne osebne izkaznice, potnega lista, potnega lista in
dovoljenja za prebivanje, izdanega s strani druge države članice Evropske unije
-ali potnega lista in vizuma za vstop, lahko prebiva na območju Republike Slovenije
-brez dovoljenja za prebivanje 90 dni od dneva vstopa v državo.
+ali potnega lista in vizuma za vstop, lahko prebiva na območju Republike
+Slovenije brez dovoljenja za prebivanje 90 dni od dneva vstopa v državo.
(7) Če želi družinski član, ki ni državljan EU, zaradi
združitve oziroma ohranitve družine z državljanom EU ali slovenskim državljanom
na območju Republike Slovenije prebivati dlje, kot je dovoljeno po prejšnjem
@@ -7114,11 +7151,11 @@ izpolnjevanje pogojev iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena.
enako veljavnostjo, kot je izdano potrdilo o prijavi prebivanja državljanu EU,
družinskemu članu državljana EU z dovoljenjem za stalno prebivanje in
družinskemu članu slovenskega državljana pa z veljavnostjo pet let. Neporočenim
-potomcem mlajšim od 21 let in prednikom državljana EU ali slovenskega
-državljana, ki je mlajši od 21 let, se dovoljenje za prebivanje za družinskega
-člana ne more izdati za daljši čas od dopolnjenega 21. leta starosti potomca.
-Za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana je pristojna upravna
-enota, na območju katere družinski član prebiva.
+potomcem mlajšim od 21 let in prednikom državljana EU ali slovenskega državljana,
+ki je mlajši od 21 let, se dovoljenje za prebivanje za družinskega člana ne
+more izdati za daljši čas od dopolnjenega 21. leta starosti potomca. Za izdajo
+dovoljenja za prebivanje za družinskega člana je pristojna upravna enota, na
+območju katere družinski član prebiva.
(5) Družinskemu članu, ki ima dovoljenje za prebivanje v
Republiki Sloveniji, se lahko dovoljenje podaljša pod enakimi pogoji, kot se
izda. Za podaljšanje dovoljenja je potrebno zaprositi pred pretekom dovoljenja
@@ -7130,24 +7167,24 @@ tem potrdilom vstopi v Republiko Slovenijo.
129. člen
(ohranitev pravice do prebivanja družinskih članov)
(1) Smrt, odhod državljana EU ali slovenskega državljana iz
-Republike Slovenije, razveza ali razveljavitev zakonske zveze, prenehanje partnerske
-skupnosti oziroma partnerske zveze ali prenehanje dalj časa trajajoče
-življenjske skupnosti ne vplivajo na veljavnost potrdila o prijavi prebivanja,
-izdanega družinskemu članu državljana EU ali slovenskega državljana, ki je tudi
-sam državljan EU.
+Republike Slovenije, razveza ali razveljavitev zakonske zveze, prenehanje
+partnerske skupnosti oziroma partnerske zveze ali prenehanje dalj časa
+trajajoče življenjske skupnosti ne vplivajo na veljavnost potrdila o prijavi
+prebivanja, izdanega družinskemu članu državljana EU ali slovenskega
+državljana, ki je tudi sam državljan EU.
(2) Dovoljenje za prebivanje, izdano družinskemu članu
državljana EU ali slovenskega državljana v primeru smrti državljana EU ali
slovenskega državljana, s katerim je družinski član v Republiki Sloveniji
prebival najmanj eno leto, ostane v veljavi. Družinski član, ki z državljanom
EU ali slovenskim državljanom v Republiki Sloveniji ni prebival najmanj eno
leto pred smrtjo državljana EU ali slovenskega državljana, lahko v roku 90 dni
-od smrti državljana EU ali slovenskega državljana pri pristojnem organu v Republiki
-Sloveniji zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi določb
-četrtega poglavja tega zakona, ki urejajo prebivanje državljanov tretjih držav
-v Republiki Sloveniji. Z dokončno oziroma v primeru izdaje enotnega dovoljenja
-pravnomočno odločitvijo o prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje
-dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega
-državljana preneha veljati.
+od smrti državljana EU ali slovenskega državljana pri pristojnem organu v
+Republiki Sloveniji zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje na
+podlagi določb četrtega poglavja tega zakona, ki urejajo prebivanje državljanov
+tretjih držav v Republiki Sloveniji. Z dokončno oziroma v primeru izdaje
+enotnega dovoljenja pravnomočno odločitvijo o prošnji za izdajo dovoljenja za
+začasno prebivanje dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EU
+ali slovenskega državljana preneha veljati.
(3) Zaradi smrti ali odhoda državljana EU ali slovenskega
državljana iz Republike Slovenije dovoljenje za prebivanje, izdano otroku
državljana EU in otrokovemu staršu, ki skrbi za vzgojo in varstvo otroka,
@@ -7255,9 +7292,9 @@ državljana EU v Republiki Sloveniji.
(7) Za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za
družinskega člana lahko zaprosi državljan EU oziroma slovenski državljan ali
družinski član oziroma njegov zakoniti zastopnik.
-(8) Za sprejem prošnje in izdajo dovoljenja za stalno prebivanje
-za družinskega člana je pristojna upravna enota, na območju katere družinski
-član prebiva.
+(8) Za sprejem prošnje in izdajo dovoljenja za stalno
+prebivanje za družinskega člana je pristojna upravna enota, na območju katere
+družinski član prebiva.
(9) Dovoljenje za stalno prebivanje se družinskemu članu
izda za neomejeno časovno obdobje.
131. člen
@@ -7279,10 +7316,10 @@ in varnost države mora pristojni organ upoštevati naravo in trdnost družinske
razmerja, dolžino prebivanja družinskega člana v Republiki Sloveniji, njegovo
vključenost v kulturno in družbeno življenje Republike Slovenije ter obstoj
družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo. Samo predkaznovanost
-družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana ne zadošča za razveljavitev
-potrdila o prijavi prebivanja. V postopku razveljavitve potrdila o prijavi
-prebivanja je treba ugotoviti, ali družinski član predstavlja resnično, sedanjo
-in dovolj resno grožnjo za javni red ali varnost.
+družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana ne zadošča za
+razveljavitev potrdila o prijavi prebivanja. V postopku razveljavitve potrdila
+o prijavi prebivanja je treba ugotoviti, ali družinski član predstavlja
+resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo za javni red ali varnost.
(3) Dovoljenje za prebivanje razveljavi upravna enota,
ki ga je izdala, ali upravna enota, na območju katere družinski član prebiva.
(4) Zoper odločbo o razveljavitvi dovoljenja je
@@ -7377,10 +7414,10 @@ se dovoljenju odreče, in sicer z dnem podane izjave o odreku;
-
umre;
-
-je namenoma dal napačne podatke o svoji istovetnosti ali druge netočne podatke
-ali je namenoma prikril okoliščine, ki so pomembne za izdajo dovoljenja, ali če
-se ugotovi, da je bila zakonska zveza sklenjena oziroma partnerska skupnost
-oziroma partnerska zveza sklenjena ali registrirana predvsem z namenom
+je namenoma dal napačne podatke o svoji istovetnosti ali druge netočne
+podatke ali je namenoma prikril okoliščine, ki so pomembne za izdajo
+dovoljenja, ali če se ugotovi, da je bila zakonska zveza sklenjena oziroma partnerska
+skupnost oziroma partnerska zveza sklenjena ali registrirana predvsem z namenom
pridobitve dovoljenja za prebivanje.
136. člen
(odpoved prebivanja)
@@ -7406,31 +7443,31 @@ od izvršitve dokončne odločbe o odpovedi prebivanja vloži prošnjo za skraj
roka, v katerem mu je prepovedan ponoven vstop v Republiko Slovenijo. Prošnji
mora predložiti dokaze o pomembni spremembi okoliščin, na podlagi katerih je
bila izdana odločba o odpovedi prebivanja. Zoper odločbo upravne enote o
-skrajšanju roka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za notranje
-zadeve. Do pozitivne odločitve o prošnji za skrajšanje roka državljan EU ali
-družinski član ne sme vstopiti v Republiko Slovenijo.
+skrajšanju roka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
+Do pozitivne odločitve o prošnji za skrajšanje roka državljan EU ali družinski
+član ne sme vstopiti v Republiko Slovenijo.
137. člen
(način izdaje, vsebina in oblika potrdila o prijavi
prebivanja, potrdila o prijavi stalnega prebivanja in dovoljenja za prebivanje
ter označitev prenehanja)
(1) Potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU, potrdilo
o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU, dovoljenje za prebivanje za
-družinskega člana in dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana se
-izdajo v obliki samostojne listine kot izkaznica, katere veljavnost je pri
-potrdilu o prijavi stalnega prebivanja in dovoljenju za stalno prebivanje za
-družinskega člana deset let. Veljavnost izkaznice potrdila o prijavi stalnega
-prebivanja in izkaznice dovoljenja za stalno prebivanje, ki se izda tujcu,
-mlajšemu od treh let, je tri leta, veljavnost izkaznice potrdila o prijavi
-stalnega prebivanja in izkaznice dovoljenja za stalno prebivanje, ki se izda
-tujcu, staremu od tri do 18 let, pa je pet let.
+družinskega člana in dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana se izdajo
+v obliki samostojne listine kot izkaznica, katere veljavnost je pri potrdilu o
+prijavi stalnega prebivanja in dovoljenju za stalno prebivanje za družinskega
+člana deset let. Veljavnost izkaznice potrdila o prijavi stalnega prebivanja in
+izkaznice dovoljenja za stalno prebivanje, ki se izda tujcu, mlajšemu od treh
+let, je tri leta, veljavnost izkaznice potrdila o prijavi stalnega prebivanja
+in izkaznice dovoljenja za stalno prebivanje, ki se izda tujcu, staremu od tri
+do 18 let, pa je pet let.
(2) Potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU in
potrdilo o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU iz prejšnjega odstavka
vsebuje podatke, ki jih določa Uredba 1030/2002/ES, razen podatkov o podobi
obraza in dveh prstnih odtisih imetnika, obdelanih in shranjenih kot
biometrični podatek na pomnilniškem mediju izkaznice potrdila, in oznako »čl.
8. DIR 2004/38/ES« oziroma »čl. 19 DIR 2004/38/ES«, podatek o naslovu
-prebivališča v Republiki Sloveniji in podatek o pravici do prostega ali dovoljenega
-dostopa na trg dela za tujce, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja
+prebivališča v Republiki Sloveniji in podatek o pravici do prostega ali
+dovoljenega dostopa na trg dela za tujce, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja
zaposlovanje in delo tujcev, pravico do prostega ali dovoljenega dostopa na trg
dela.
(3) Dovoljenje za prebivanje in dovoljenje za stalno
@@ -7446,10 +7483,10 @@ za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana se vpiše »družin
izkaznice v primeru prenehanja se smiselno uporabljajo določbe tretjega, petega
in šestega odstavka 58. člena in enajstega odstavka 111. člena tega
zakona.
-(5) Način izdaje in obliko potrdila o prijavi prebivanja,
-potrdila o prijavi stalnega prebivanje za državljana EU, dovoljenja za
-prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana ter način
-označitve prenehanja potrdila o prijavi prebivanja, potrdila o prijavi stalnega
+(5) Način izdaje in obliko potrdila o prijavi prebivanja, potrdila
+o prijavi stalnega prebivanje za državljana EU, dovoljenja za prebivanje in
+dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana ter način označitve
+prenehanja potrdila o prijavi prebivanja, potrdila o prijavi stalnega
prebivanja za državljana EU, dovoljenja za prebivanje in dovoljenja za stalno
prebivanje za družinskega člana, zajem prstnih odtisov in ceno izkaznice
predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
@@ -7470,22 +7507,22 @@ izdaje nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi stalnega
prebivanja in dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana državljana
EU ali slovenskega državljana, se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek
36. člena tega zakona.
-(3) Glede izdelave in personalizacije potrdil oziroma dovoljenj
-iz prvega in drugega odstavka tega člena, glede uporabe osebnih podatkov za
-njihovo izdelavo, pregleda dokumentacije in prostorov ter pristojnosti uradne
-osebe pri opravljanju nadzora se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega,
-tretjega in četrtega odstavka 104. člena tega zakona. Glede prenosa potrdila
-oziroma dovoljenja iz prvega in drugega odstavka tega člena med izvajalcem in
-pristojnim organom oziroma ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, in
-glede vročanja potrdil oziroma dovoljenj iz prejšnjega odstavka s strani
-podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, in glede
-uporabe podatkov o registrski in serijski številki izkaznice potrdil oziroma
-dovoljenj s strani podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih
-pošiljk, se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 104. člena tega zakona.
-Glede pošiljanja podatkov o registrski in serijski številki izkaznice potrdil
-oziroma dovoljenj iz prejšnjega odstavka ter glede povezovanja registra tujcev
-z evidenco podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk,
-se smiselno uporablja trinajsti odstavek 110. člena tega zakona.
+(3) Glede izdelave in personalizacije potrdil oziroma
+dovoljenj iz prvega in drugega odstavka tega člena, glede uporabe osebnih
+podatkov za njihovo izdelavo, pregleda dokumentacije in prostorov ter
+pristojnosti uradne osebe pri opravljanju nadzora se smiselno uporabljajo
+določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 104. člena tega zakona.
+Glede prenosa potrdila oziroma dovoljenja iz prvega in drugega odstavka tega
+člena med izvajalcem in pristojnim organom oziroma ministrstvom, pristojnim za
+notranje zadeve, in glede vročanja potrdil oziroma dovoljenj iz prejšnjega odstavka
+s strani podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, in
+glede uporabe podatkov o registrski in serijski številki izkaznice potrdil
+oziroma dovoljenj s strani podjetja ali organizacije, registrirane za prenos
+poštnih pošiljk, se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 104. člena tega
+zakona. Glede pošiljanja podatkov o registrski in serijski številki izkaznice
+potrdil oziroma dovoljenj iz prejšnjega odstavka ter glede povezovanja registra
+tujcev z evidenco podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih
+pošiljk, se smiselno uporablja trinajsti odstavek 110. člena tega zakona.
138. člen
(odstranitev)
(1) Državljan EU in družinski član, ki ne zapusti
@@ -7534,8 +7571,8 @@ podatke iz prvega in trinajstega odstavka 111. člena tega zakona.
(2) Državljan EU, družinski član državljana EU in družinski
član slovenskega državljana v prošnji za izdajo oziroma obnovo potrdila o
prijavi prebivanja in dovoljenja za prebivanje in v prošnji za izdajo potrdila
-o prijavi stalnega prebivanja in dovoljenja za stalno prebivanje dajo pristojnemu
-organu podatke iz prvega odstavka 111. člena tega zakona.
+o prijavi stalnega prebivanja in dovoljenja za stalno prebivanje dajo
+pristojnemu organu podatke iz prvega odstavka 111. člena tega zakona.
(3) Za arhiviranje in hrambo podatkov iz evidenc iz prvega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka
115. člena tega zakona.
@@ -7564,10 +7601,10 @@ EVROPSKE UNIJE IN EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO
141.a člen
(uporaba)
Določbe tega poglavja se uporabljajo za državljane Združenega
-kraljestva in njihove družinske člane, za katere se uporablja Sporazum o izstopu
-Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in
-Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L št. 29 z dne 31. 1.
-2020, str. 7) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu).
+kraljestva in njihove družinske člane, za katere se uporablja Sporazum o
+izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske
+unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L št. 29 z dne
+31. 1. 2020, str. 7) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu).
141.b člen
(dovoljenje za začasno prebivanje)
(1) Državljan oziroma državljanka (v nadaljnjem besedilu:
@@ -7640,22 +7677,21 @@ oziroma je že zaposlen ali opravlja delo v Republiki Sloveniji, se izda
dovoljenje za začasno prebivanje, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka
120. člena tega zakona.
(6) Državljanu Združenega kraljestva iz prvega in drugega
-odstavka tega člena, ki namerava opravljati delo kot samozaposlena oseba ali
-izvajati storitve v Republiki Sloveniji oziroma že opravlja delo kot
-samozaposlena oseba ali izvaja storitve v Republiki Sloveniji, se izda
-dovoljenje za začasno prebivanje, če izpolnjuje pogoje iz 121. člena tega
-zakona.
+odstavka tega člena, ki namerava opravljati delo kot samozaposlena oseba ali izvajati
+storitve v Republiki Sloveniji oziroma že opravlja delo kot samozaposlena oseba
+ali izvaja storitve v Republiki Sloveniji, se izda dovoljenje za začasno
+prebivanje, če izpolnjuje pogoje iz 121. člena tega zakona.
(7) Državljanu Združenega kraljestva iz prvega in drugega
odstavka tega člena, ki želi študirati, se poklicno usposabljati ali sodelovati
v drugih oblikah izobraževanja v Republiki Sloveniji oziroma že študira, se
-poklicno usposablja ali sodeluje v drugih oblikah izobraževanja v Republiki
-Sloveniji, se izda dovoljenje za začasno prebivanje, če izpolnjuje pogoje iz
+poklicno usposablja ali sodeluje v drugih oblikah izobraževanja v Republiki Sloveniji,
+se izda dovoljenje za začasno prebivanje, če izpolnjuje pogoje iz
122. člena tega zakona.
(8) Državljanu Združenega kraljestva iz prvega in drugega
-odstavka tega člena, ki namerava prebivati oziroma že prebiva v Republiki Sloveniji
-zaradi drugega namena prebivanja kot zaposlitev ali delo, samozaposlitev ali
-študij, se izda dovoljenje za začasno prebivanje, če izpolnjuje pogoje iz
-četrtega odstavka 119. člena tega zakona.
+odstavka tega člena, ki namerava prebivati oziroma že prebiva v Republiki
+Sloveniji zaradi drugega namena prebivanja kot zaposlitev ali delo,
+samozaposlitev ali študij, se izda dovoljenje za začasno prebivanje, če
+izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 119. člena tega zakona.
(9) Družinskemu članu državljana Združenega kraljestva, ne
glede na njegovo državljanstvo, ki vloži prošnjo za izdajo dovoljenja za
začasno prebivanje v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena, se izda
@@ -7701,9 +7737,9 @@ o prošnji.
(14) Za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno
prebivanje je pristojna upravna enota, na območju katere državljan Združenega
kraljestva oziroma njegov družinski član prebiva.
-(15) Zoper odločbe in sklepe glede izdaje dovoljenja za
-začasno prebivanje iz tega člena je dovoljena pritožba, o kateri odloča
-ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
+(15) Zoper odločbe in sklepe glede izdaje dovoljenja za začasno
+prebivanje iz tega člena je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo,
+pristojno za notranje zadeve.
141.c člen
(dovoljenje za stalno prebivanje)
(1) Državljan Združenega kraljestva in njegov družinski član,
@@ -7713,28 +7749,28 @@ državljana EU, dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU ali dovoljenja
za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU, mora v roku enega leta
od konca prehodnega obdobja oziroma pred potekom veljavnosti izkaznice potrdila
oziroma dovoljenja za dovoljenje za stalno prebivanje pri upravni enoti, na
-območju katere prebiva, vložiti prošnjo za zamenjavo potrdila oziroma
-dovoljenja za dovoljenje za stalno prebivanje, ki se izda na podlagi in ob
-izpolnjevanju pogojev iz točke (h) prvega odstavka 18. člena Sporazuma o
-izstopu. Potrdilo o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU, dovoljenje za
-stalno prebivanje za državljana EU in dovoljenje za stalno prebivanje za
-družinskega člana državljana EU, izdano državljanu Združenega kraljestva
-oziroma njegovemu družinskemu članu pred koncem prehodnega obdobja iz Sporazuma
-o izstopu, ostanejo v veljavi eno leto od konca prehodnega obdobja iz Sporazuma
-o izstopu oziroma do zamenjave za dovoljenja za stalno prebivanje po Sporazumu
-o izstopu oziroma do poteka veljavnosti izkaznice potrdila ali dovoljenja, če
-veljavnost izkaznice potrdila o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU,
-dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU ali dovoljenja za stalno
-prebivanje za družinskega člana državljana EU poteče pred enim letom od konca
-prehodnega obdobja iz Sporazuma o izstopu. Za državljana Združenega kraljestva
-in njegovega družinskega člana, ki v roku iz prejšnjega stavka ne vloži prošnje
-za zamenjavo potrdila oziroma dovoljenja za dovoljenje za stalno prebivanje, po
+območju katere prebiva, vložiti prošnjo za zamenjavo potrdila oziroma dovoljenja
+za dovoljenje za stalno prebivanje, ki se izda na podlagi in ob izpolnjevanju
+pogojev iz točke (h) prvega odstavka 18. člena Sporazuma o izstopu.
+Potrdilo o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU, dovoljenje za stalno
+prebivanje za državljana EU in dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega
+člana državljana EU, izdano državljanu Združenega kraljestva oziroma njegovemu
+družinskemu članu pred koncem prehodnega obdobja iz Sporazuma o izstopu,
+ostanejo v veljavi eno leto od konca prehodnega obdobja iz Sporazuma o izstopu
+oziroma do zamenjave za dovoljenja za stalno prebivanje po Sporazumu o izstopu
+oziroma do poteka veljavnosti izkaznice potrdila ali dovoljenja, če veljavnost
+izkaznice potrdila o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU, dovoljenja
+za stalno prebivanje za državljana EU ali dovoljenja za stalno prebivanje za
+družinskega člana državljana EU poteče pred enim letom od konca prehodnega
+obdobja iz Sporazuma o izstopu. Za državljana Združenega kraljestva in
+njegovega družinskega člana, ki v roku iz prejšnjega stavka ne vloži prošnje za
+zamenjavo potrdila oziroma dovoljenja za dovoljenje za stalno prebivanje, po
poteku veljavnosti potrdila oziroma dovoljenja, kot je določena v prejšnjem
stavku, glede vstopa, zapustitve in bivanja v Republiki Sloveniji veljajo
določbe tega zakona, ki veljajo za tujce, državljane držav, ki niso članice
Evropskega gospodarskega prostora, kar pa ne vpliva na možnost vložitve prošnje
-za zamenjavo potrdila oziroma dovoljenja za dovoljenje za stalno prebivanje v
-skladu s točko (d) prvega odstavka 18. člena Sporazuma o izstopu.
+za zamenjavo potrdila oziroma dovoljenja za dovoljenje za stalno prebivanje v skladu
+s točko (d) prvega odstavka 18. člena Sporazuma o izstopu.
(2) Dovoljenje za stalno prebivanje se državljanu Združenega
kraljestva in njegovemu družinskemu članu, ki pred koncem prehodnega obdobja
nima veljavnega potrdila o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU,
@@ -7786,8 +7822,8 @@ Republike Slovenije;
-
še ni potekel čas, za katerega mu je prepovedan vstop v državo;
-
-se ugotovi, da v Republiki Sloveniji dela v nasprotju s predpisi, ki
-urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo, ali v nasprotju s predpisi o
+se ugotovi, da v Republiki Sloveniji dela v nasprotju s predpisi, ki urejajo
+delovna razmerja, zaposlovanje in delo, ali v nasprotju s predpisi o
preprečevanju zaposlovanja in dela na črno.
(2) Dovoljenje za stalno prebivanje se državljanu Združenega
kraljestva in njegovemu družinskemu članu ne izda, če:
@@ -7845,9 +7881,8 @@ skupnosti se uporabljajo določbe 129. člena tega zakona.
(4) Pri odločanju o razveljavitvi dovoljenja za začasno
prebivanje družinskemu članu se uporablja drugi odstavek 132. člena tega
zakona.
-(5) Dovoljenje za začasno prebivanje razveljavi upravna
-enota, ki ga je izdala, ali upravna enota, na območju katere družinski član
-prebiva.
+(5) Dovoljenje za začasno prebivanje razveljavi upravna enota,
+ki ga je izdala, ali upravna enota, na območju katere družinski član prebiva.
(6) O razveljavitvi dovoljenja za prebivanje izda pristojni
organ odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve.
@@ -7861,18 +7896,19 @@ uporabljajo določbe tretjega odstavka 57. člena tega zakona.
141.f člen
(odpoved prebivanja in odstranitev)
Glede odpovedi prebivanja in odstranitve državljana
-Združenega kraljestva in njegovega družinskega člana se smiselno uporabljajo
-določbe tega zakona o odpovedi prebivanja in odstranitvi tujca.
+Združenega kraljestva in njegovega družinskega člana se smiselno uporabljajo določbe
+tega zakona o odpovedi prebivanja in odstranitvi tujca.
141.g člen
(način izdaje, vsebina in oblika dovoljenja za prebivanje)
(1) Dovoljenje za prebivanje po Sporazumu o izstopu se
državljanu Združenega kraljestva in njegovemu družinskemu članu izda v obliki
samostojne listine kot izkaznica iz 58. člena tega zakona, pri čemer se na
izkaznici dovoljenja za prebivanje pri vrsti dovoljenja vpiše »Člen 50 PEU«,
-pod opombo na sprednji strani izkaznice »člen 18(1) Sporazuma o izstopu Združenega
-kraljestva iz EU«, pod opombo na zadnji strani izkaznice pa »prost dostop na
-trg dela«. Na izkaznici dovoljenja za stalno prebivanje se poleg opombe iz
-prejšnjega stavka vpiše tudi opomba »dovoljenje za stalno prebivanje«.
+pod opombo na sprednji strani izkaznice »člen 18(1) Sporazuma o izstopu
+Združenega kraljestva iz EU«, pod opombo na zadnji strani izkaznice pa »prost
+dostop na trg dela«. Na izkaznici dovoljenja za stalno prebivanje se poleg
+opombe iz prejšnjega stavka vpiše tudi opomba »dovoljenje za stalno
+prebivanje«.
(2) Za zajem in hrambo biometričnih podatkov ter vrnitev
samostojne listine v primeru prenehanja dovoljenja za prebivanje, izdanega po
Sporazumu o izstopu se uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in
@@ -8037,8 +8073,8 @@ samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali
samostojni podjetnik posameznik, ki zanj ne zagotovi nastanitve oziroma ne
krije stroškov bivanja ali vrnitve v matično državo, za kar je dal jamstvo z
-garantnim ali povabilnim pismom ali če zanj ne krije stroškov nastanitve v centru
-za tujce ali v azilnem domu ali stroškov odstranitve iz države (drugi oziroma
+garantnim ali povabilnim pismom ali če zanj ne krije stroškov nastanitve v
+centru za tujce ali v azilnem domu ali stroškov odstranitve iz države (drugi oziroma
deseti odstavek 24. člena tega zakona).
(4) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno
@@ -8310,10 +8346,10 @@ uveljavitve, razen določbe četrtega odstavka 34. člena, ki začne veljati in
uporabljati z dnem objave.
(2) Določba 50. člena tega zakona, se v delu, ki ureja
dovolitev zadrževanja in izdajo dovoljenja za začasno prebivanje žrtvi
-nezakonitega zaposlovanja, začne uporabljati z dnem, ko začnejo v Republiki
-Sloveniji veljati predpisi, ki urejajo kazniva dejanja in odgovornost pravnih
-oseb za kazniva dejanja, usklajeni z Direktivo 2009/52/ES Evropskega parlamenta
-in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov
+nezakonitega zaposlovanja, začne uporabljati z dnem, ko začnejo v Republiki Sloveniji
+veljati predpisi, ki urejajo kazniva dejanja in odgovornost pravnih oseb za
+kazniva dejanja, usklajeni z Direktivo 2009/52/ES Evropskega parlamenta in
+Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov
zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št.
168, 30.6.2009, str. 24).«.
@@ -8384,13 +8420,13 @@ določb spremenjenega drugega in tretjega odstavka 60. člena, spremenjenega
prvega odstavka 63. člena, spremenjenega prvega in četrtega odstavka ter novega
tretjega odstavka 64. člena, spremenjenega prvega odstavka 65. člena, novega
petega in šestega odstavka 69. člena, spremenjenega drugega odstavka in novega
-četrtega ter sedmega odstavka 73. člena, spremenjenega prvega odstavka in novega
-drugega odstavka 74. člena, dopolnjenega drugega in tretjega odstavka ter
-novega četrtega odstavka 75. člena, novih sedmega, osmega in devetega odstavka
-76. člena, novega 76.a člena, spremenjenega prvega, drugega in tretjega
-odstavka ter novega četrtega odstavka 78. člena, novega 79.a člena, novega
-tretjega odstavka 82. člena, spremenjenega drugega odstavka in dopolnjenega
-tretjega odstavka 84. člena, novega tretjega odstavka 86. člena in
+četrtega ter sedmega odstavka 73. člena, spremenjenega prvega odstavka in
+novega drugega odstavka 74. člena, dopolnjenega drugega in tretjega odstavka
+ter novega četrtega odstavka 75. člena, novih sedmega, osmega in devetega
+odstavka 76. člena, novega 76.a člena, spremenjenega prvega, drugega in
+tretjega odstavka ter novega četrtega odstavka 78. člena, novega 79.a člena,
+novega tretjega odstavka 82. člena, spremenjenega drugega odstavka in
+dopolnjenega tretjega odstavka 84. člena, novega tretjega odstavka 86. člena in
spremenjenega drugega odstavka 90. člena zakona, ki se začnejo uporabljati z
dnem uveljavitve tega zakona.«.
@@ -8414,15 +8450,15 @@ tretjega odstavka ter novega četrtega odstavka 78. člena, novega 79.a člena,
novega tretjega odstavka 82. člena, spremenjenega drugega odstavka in
dopolnjenega tretjega odstavka 84. člena, novega tretjega odstavka 86. člena in
spremenjenega drugega odstavka 90. člena zakona, ki se začnejo uporabljati z
-dnem uveljavitve tega zakona, in določb novega drugega odstavka 31. člena,
-spremenjenega 37. člena, novega 37.a člena, novega 37.b člena, spremenjenega
-45. člena, spremenjenega 46. člena, spremenjenega prvega, tretjega, četrtega in
-petega odstavka 48. člena, prvega odstavka spremenjenega 54. člena,
-spremenjenega prvega odstavka 56. člena, spremenjenega drugega in šestega
-odstavka ter novega sedmega, osmega in devetega odstavka 58. člena, novega
-tretjega odstavka 87. člena, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega
-odstavka spremenjenega 111. člena in nova 6. točka prvega odstavka 144. člena
-zakona, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2015.«.
+dnem uveljavitve tega zakona, in določb novega drugega odstavka 31. člena, spremenjenega
+37. člena, novega 37.a člena, novega 37.b člena, spremenjenega 45. člena,
+spremenjenega 46. člena, spremenjenega prvega, tretjega, četrtega in petega
+odstavka 48. člena, prvega odstavka spremenjenega 54. člena, spremenjenega
+prvega odstavka 56. člena, spremenjenega drugega in šestega odstavka ter novega
+sedmega, osmega in devetega odstavka 58. člena, novega tretjega odstavka 87.
+člena, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka spremenjenega
+111. člena in nova 6. točka prvega odstavka 144. člena zakona, ki se začnejo
+uporabljati 1. septembra 2015.«.
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
@@ -8468,9 +8504,9 @@ v tretjem odstavku v drugem stavku besedilo »minister, v soglasju z
ministrom, pristojnim za družino in socialne zadeve,« nadomesti z besedilom
»Vlada Republike Slovenije« in
-
-v tretjem odstavku v tretjem stavku beseda »Minister« nadomesti z besedilom
-»Predstojnik urada Vlade Republike Slovenije, pristojnega za oskrbo migrantov (v
-nadaljnjem besedilu: urad),«;
+v tretjem odstavku v tretjem stavku beseda »Minister« nadomesti z
+besedilom »Predstojnik urada Vlade Republike Slovenije, pristojnega za oskrbo
+migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad),«;
3.
v 80. členu:
-
@@ -8489,12 +8525,12 @@ Slovenije«;
v petem in šestem stavku tretjega odstavka 18. člena, prvem, drugem in
šestem odstavku 82. člena, petem odstavku 83. člena, petem odstavku 88. člena,
91. členu, naslovu ter drugem in tretjem odstavku 93. člena, naslovu ter prvem
-odstavku 94. člena, drugi in tretji alineji 95. člena, tretjem in četrtem
-odstavku 96. člena, šestem odstavku 97. člena, tretjem, četrtem in petem
-odstavku 101. člena, drugem, tretjem in četrtem odstavku 103. člena, drugem
-odstavku in drugem stavku tretjega odstavka 104. člena ter prvem in tretjem
-odstavku 106. člena beseda »ministrstvo« v vseh sklonih nadomesti z besedo
-»urad« v ustreznem sklonu;
+odstavku 94. člena, drugi in tretji alineji 95. člena, tretjem in četrtem odstavku
+96. člena, šestem odstavku 97. člena, tretjem, četrtem in petem odstavku 101.
+člena, drugem, tretjem in četrtem odstavku 103. člena, drugem odstavku in
+drugem stavku tretjega odstavka 104. člena ter prvem in tretjem odstavku 106.
+člena beseda »ministrstvo« v vseh sklonih nadomesti z besedo »urad« v ustreznem
+sklonu;
5.
v osmem odstavku 16. člena, četrtem in petem odstavku 82. člena, prvem,
drugem, tretjem, šestem, sedmem in osmem odstavku 83. člena, četrti, osmi,
@@ -8537,9 +8573,9 @@ razseljenih oseb)
V Zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb (Uradni list RS,
št. 65/05) se:
1.
-v tretjem odstavku 15. člena besedilo »Ministrstvo, pristojno za notranje
-zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)« nadomesti z besedilom »Urad vlade,
-pristojen za oskrbo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad)«;
+v tretjem odstavku 15. člena besedilo »Ministrstvo, pristojno za
+notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)« nadomesti z besedilom
+»Urad vlade, pristojen za oskrbo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad)«;
2.
v prvem odstavku 17. člena, tretjem odstavku 26. člena, tretjem odstavku
27. člena, četrtem odstavku 29. člena pred besedilom »v okviru« in v petem
@@ -8562,8 +8598,7 @@ v drugem odstavku 20. člena na koncu pred piko doda vejica in besedilo
v drugem odstavku 27. člena beseda »minister« nadomesti z besedilom
»predstojnik urada«;
6.
-v drugem odstavku 33. člena beseda »minister« nadomesti z besedo
-»vlada«.
+v drugem odstavku 33. člena beseda »minister« nadomesti z besedo »vlada«.
5. člen
(ustanovitev in opravljanje
nalog urada)
@@ -8612,8 +8647,8 @@ listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe
Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo).«.
-Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
-tujcih – ZTuj-2F (Uradni list RS, št. 57/21)
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih
+– ZTuj-2F (Uradni list RS, št. 57/21)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
98. člen
@@ -8649,16 +8684,16 @@ za prebivanje v skladu s spremenjenim 102. oziroma 137. členom zakona.
kot samostojne listine.
100. člen
(1) Postopek za izdajo ali obnovo potrdila o prijavi
-prebivanja za državljana EU ali potrdila o prijavi stalnega prebivanja za
-državljana EU, začet pred koncem prehodnega obdobja in v katerem do konca
-prehodnega obdobja ni bilo pravnomočno odločeno, se nadaljuje in zaključi po
-določbah Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno
-besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US), ki veljajo za izdajo potrdila o
-prijavi prebivanja oziroma potrdila o prijavi stalnega prebivanja. Če so
-izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila o prijavi prebivanja oziroma potrdila o
-prijavi stalnega prebivanja, se državljanu Združenega kraljestva izda
-dovoljenje za začasno prebivanje oziroma dovoljenje za stalno prebivanje v
-obliki iz prvega odstavka 141.g člena zakona.
+prebivanja za državljana EU ali potrdila o prijavi stalnega prebivanja za državljana
+EU, začet pred koncem prehodnega obdobja in v katerem do konca prehodnega
+obdobja ni bilo pravnomočno odločeno, se nadaljuje in zaključi po določbah
+Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo,
+9/18 – popr. in 62/19 – odl. US), ki veljajo za izdajo potrdila o prijavi
+prebivanja oziroma potrdila o prijavi stalnega prebivanja. Če so izpolnjeni
+pogoji za izdajo potrdila o prijavi prebivanja oziroma potrdila o prijavi
+stalnega prebivanja, se državljanu Združenega kraljestva izda dovoljenje za
+začasno prebivanje oziroma dovoljenje za stalno prebivanje v obliki iz prvega
+odstavka 141.g člena zakona.
(2) Postopek za izdajo dovoljenja za prebivanje za
družinskega člana državljana EU oziroma dovoljenja za stalno prebivanje za
družinskega člana državljana EU, začet na podlagi prošnje družinskega člana
@@ -8708,12 +8743,12 @@ Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo,
spremenjenega petega odstavka 47. člena in prvega odstavka 52. člena,
ki se nanašajo na pogoj znanja slovenskega jezika, spremenjenega
106. člena, spremenjenega devetega in desetega odstavka 110. člena in
-desetega odstavka 114. člena, začnejo uporabljati po poteku dveh let od uveljavitve
-spremenjenega in dopolnjenega zakona. Do takrat se uporabljajo peti odstavek
-47. člena, prvi odstavek 52. člena, 106. člen, deveti in deseti
-odstavek 110. člena in deseti odstavek 114. člena Zakona o tujcih
-(Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in
-62/19 – odl. US).
+desetega odstavka 114. člena, začnejo uporabljati po poteku dveh let od
+uveljavitve spremenjenega in dopolnjenega zakona. Do takrat se uporabljajo peti
+odstavek 47. člena, prvi odstavek 52. člena, 106. člen, deveti
+in deseti odstavek 110. člena in deseti odstavek 114. člena Zakona o
+tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 –
+popr. in 62/19 – odl. US).
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe
spremenjenega drugega in osmega odstavka 55. člena, ki se nanašajo na
periodično preverjanje sredstev za preživljanje, novega enajstega odstavka
@@ -8765,10 +8800,10 @@ Pogoja udeležbe v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske
družbe na vstopni ravni oziroma enotnem programu na vstopni ravni ni treba
izpolnjevati polnoletnemu družinskemu članu v primerih iz četrtega stavka
prvega odstavka 47. člena zakona ter polnoletnemu družinskemu članu, ki zaradi
-okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani
-obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju
-nezmožnosti opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo
-zaradi izvedbe tega dokaza, so breme tujca.
+okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v
+zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem
+stanju nezmožnosti opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki
+nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme tujca.
(3) V postopkih izdaje dovoljenja za stalno prebivanje se za
prošnje, ki so vložene do začetka uporabe prvega odstavka 52. člena zakona in o
katerih do začetka uporabe teh določb ni bilo pravnomočno odločeno, uporablja
@@ -8787,8 +8822,8 @@ delodajalcih, izdane v skladu z Zakonom o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 –
uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 105/22 – ZZNŠPP), se od začetka
uporabe določb iz prvega stavka drugega odstavka 36. člena tega zakona štejejo
za soglasje k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi
-delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih v skladu s
-spremenjenimi in dopolnjenimi določbami zakona.
+delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih v skladu s spremenjenimi
+in dopolnjenimi določbami zakona.
33. člen
Vročanje se v skladu z novim šestim in sedmim odstavkom 34.
člena, novim petim in šestim odstavkom 36. člena, 53.c členom, spremenjenim
@@ -8813,11 +8848,11 @@ uveljavitve tega zakona.
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (Uradni
list RS, št. 57/21) se v 105. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe
-spremenjenega devetega in desetega odstavka 110. člena in desetega
-odstavka 114. člena zakona začnejo uporabljati 1. novembra 2024. Do takrat
-se uporabljajo deveti in deseti odstavek 110. člena in deseti odstavek 114.
-člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo,
-9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).
+spremenjenega devetega in desetega odstavka 110. člena in desetega odstavka
+114. člena zakona začnejo uporabljati 1. novembra 2024. Do takrat se
+uporabljajo deveti in deseti odstavek 110. člena in deseti odstavek 114. člena
+Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 –
+popr. in 62/19 – odl. US).
36. člen
(1) Spremenjeni peti odstavek 47. člena in spremenjeni prvi
odstavek 52. člena zakona se začneta uporabljati 1. novembra 2024. Do
@@ -8841,4 +8876,76 @@ odstavka 37. člena, četrtega, petega in šestega odstavka 39. člena,
datuma iz 33. člena tega zakona.
37. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o
+tujcih – ZTuj-2H (Uradni list RS, št. 115/23)
+vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
+»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
+4. člen
+(1) Podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o tujcih
+(Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr.,
+105/22 – ZZNŠPP in 48/23), se uskladijo s tem zakonom v šestih mesecih po
+njegovi uveljavitvi.
+(2) Minister, pristojen za izobraževanje, izda predpis iz
+devetega odstavka 47. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega
+zakona.
+5. člen
+(1) V postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi
+združitve družine se za prošnje, o katerih do uveljavitve tega zakona ni bilo
+pravnomočno odločeno, in za prošnje, vložene do 30. aprila 2024, uporablja
+peti odstavek 47. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 –
+uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).
+(2) V postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi
+združitve družine se za prošnje, vložene od 1. maja 2024 do
+31. oktobra 2024, uporablja peti odstavek 47. člena Zakona o tujcih
+(Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in
+62/19 – odl. US). Tujec, ki združuje družinskega člana, mora za polnoletnega
+družinskega člana predložiti tudi potrdilo o vpisu v neformalni izobraževalni
+program za odrasle za učenje slovenskega jezika iz spremenjenega petega
+odstavka 47. člena zakona ali potrdilo o vpisu v javnoveljavni
+izobraževalni program za odrasle, na podlagi katerega se ne pridobi
+javnoveljavna izobrazba. Šteje se, da polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj
+iz prejšnjega stavka, če predloži spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz
+znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni, kot je določena s Skupnim evropskim
+jezikovnim okvirom, je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske
+programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo
+pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali je končal šolanje na kateri koli
+stopnji v Republiki Sloveniji ali je končal osnovno ali srednjo šolo s
+slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone
+slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali če je starejši od 60 let.
+Pogoja predložitve potrdila o vpisu v neformalni izobraževalni program za
+odrasle za učenje slovenskega jezika ni treba izpolnjevati polnoletnemu družinskemu
+članu v primerih iz četrtega stavka prvega odstavka 47. člena zakona ter
+polnoletnemu družinskemu članu, ki se zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo
+sporazumevanje, ni sposoben udeležiti tega programa. Dokaz o izpolnjevanju tega
+pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti udeležbe na programu se
+izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme
+tujca. Izvajalci javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, na podlagi
+katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, in izvajalci neformalnih
+izobraževalnih programov za odrasle za učenje slovenskega jezika udeležencu
+programa izdajo potrdilo o vpisu v program.
+6. člen
+(1) Spremenjeni peti odstavek 47. člena zakona se začne
+uporabljati 1. novembra 2024. Do takrat se uporablja peti odstavek
+47. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno
+prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).
+(2) Spremenjeni 106. člen zakona se začne uporabljati
+šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporablja 106. člen
+Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo,
+9/18 – popr. in 62/19 – odl. US in 48/23).
+7. člen
+V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (Uradni
+list RS, št. 48/23) se v 36. členu prvi odstavek spremeni tako, da se
+glasi:
+»(1) Spremenjeni prvi odstavek 52. člena zakona se začne
+uporabljati 1. novembra 2024. Do takrat se uporablja prvi odstavek
+52. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno
+prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).«.
+8. člen
+Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati prvi in
+drugi odstavek 32. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+tujcih (Uradni list RS, št. 48/23).
+9. člen
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO5761.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO5761.yaml
index 004130f121..eed01c28ef 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO5761.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO5761.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO5761.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2023-04-26 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-11-15 23:00:00
idPredpisa: ZAKO5761
idPredpisaChng: ZAKO5761
naslov: "ZAKON O TUJCIH (ZTuj-2) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t.
- 14)"
-npbNum: 14
-path: /2023/14/2023-01-1450-2011-01-2360-npb14
-sopPredpisa: 2023-01-1450
+ 15)"
+npbNum: 15
+path: /2023/33/2023-01-3326-2011-01-2360-npb15
+sopPredpisa: 2023-01-3326
sopPredpisaChng: 2011-01-2360
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO5840.txt b/podatki/zakoni/ZAKO5840.txt
index ed53f2c159..f5029ba4a5 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO5840.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO5840.txt
@@ -7,9 +7,9 @@ dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju
zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje sistema
zavarovanja za primer brezposelnosti, določajo izvajalci ukrepov, predpisujejo
pogoji in postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ki jih
-določa ta zakon, urejajo način financiranja ukrepov ter spremljanje, vrednotenje
-in nadzor nad njihovim izvajanjem ter ureja zagotavljanje dela delavcev
-uporabniku.
+določa ta zakon, urejajo način financiranja ukrepov ter spremljanje,
+vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem ter ureja zagotavljanje dela
+delavcev uporabniku.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se pod
pogoji iz tega zakona izvajajo za brezposelne in zaposlene osebe ter druge
iskalce zaposlitve, delodajalce in druge osebe, ki iščejo informacije in
@@ -34,11 +34,11 @@ države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih
oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. Cilj je vzpostaviti mrežo
izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, ki
bo omogočala svobodno izbiro zaposlitve oziroma poklica, skladnega s posameznikovimi
-kompetencami in možnostmi zaposlitve, ter doseganje čim višje stopnje zaposlenosti.
-Povečanje varnosti in večja zaposljivost se zagotavljata tudi z ukrepi aktivne
-politike zaposlovanja, ki so namenjeni usposabljanju in izobraževanju v skladu
-s potrebami trga dela, pospeševanju zaposlovanja in odpiranju novih delovnih
-mest.
+kompetencami in možnostmi zaposlitve, ter doseganje čim višje stopnje
+zaposlenosti. Povečanje varnosti in večja zaposljivost se zagotavljata tudi z
+ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni usposabljanju in izobraževanju
+v skladu s potrebami trga dela, pospeševanju zaposlovanja in odpiranju novih
+delovnih mest.
(2) Vsakdo ima skladno s tem zakonom dostop
oziroma pravico do svetovanja in pomoči v potrebnem obsegu, da se prepreči in
odpravi njegova brezposelnost, ter obveznost, da aktivno prispeva k temu.
@@ -123,13 +123,13 @@ raven izobraževanja: stopnjevanje učnega izkustva in zmožnosti, ki si
jih morajo s sprejemanjem učnih vsebin pridobiti udeleženci izobraževanja, da
bi uspešno končali program;
12.
-samozaposlena oseba: oseba, ki opravlja katero koli samostojno dejavnost,
-kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske
-družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero
-drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja
-zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost,
-osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo
-duhovniško oziroma drugo versko službo;
+samozaposlena oseba: oseba, ki opravlja katero koli samostojno
+dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja
+gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško
+ali katero drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost
+s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko
+dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki
+opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;
13.
trg dela: prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z znanji,
veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za
@@ -236,9 +236,9 @@ morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
(1) Brezposelna oseba, ki je državljan
tretje države, mora znati slovenski jezik, kar izkaže s pridobitvijo javno
veljavnega spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika
-na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) najpozneje v 12 mesecih po prijavi v evidenco
-brezposelnih oseb. Morebitna odjava in ponovna prijava v evidenco brezposelnih
-oseb, izvedeni v tem času, na tek roka ne vplivata.
+na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) najpozneje v 12 mesecih po prijavi v
+evidenco brezposelnih oseb. Morebitna odjava in ponovna prijava v evidenco
+brezposelnih oseb, izvedeni v tem času, na tek roka ne vplivata.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se tek
roka prekine:
-
@@ -305,8 +305,7 @@ zahtevnosti A1).
(10) Obvezne preizkuse iz znanja
slovenskega jezika iz prvega odstavka tega člena izvaja Center za slovenščino
kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v skladu z
-61. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS,
-št. 6/18).
+61. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18).
9. člen
(zmožnost za delo)
(1) Za delazmožno po tem zakonu se šteje
@@ -393,9 +392,9 @@ zaposlitve oziroma ponovno išče zaposlitev po prekinitvi zaposlitve za najmanj
dve leti ali ki ustreza vrsti in ravni zahtevane izobrazbe za opravljanje dela
na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala večino časa v zadnjih 12 mesecih
pred nastankom brezposelnosti,
-in se določi z zaposlitvenimi cilji v
-zaposlitvenem načrtu, pri določanju katerih se upoštevajo še delovne izkušnje,
-dodatna znanja in zmožnosti osebe in možnosti na trgu dela.
+in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem
+načrtu, pri določanju katerih se upoštevajo še delovne izkušnje, dodatna znanja
+in zmožnosti osebe in možnosti na trgu dela.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za
brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15
let, za ustrezno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno
@@ -484,9 +483,10 @@ zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in intere
za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja
in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki
teh sposobnosti in kompetenc naučijo in jih uporabljajo.
-(2) Storitve vseživljenjske karierne orientacije
-izvajajo izvajalci ukrepov po tem zakonu, ki lahko za izvajanje teh storitev
-organizirajo centre, ki se ukvarjajo z vseživljenjsko karierno orientacijo.
+(2) Storitve vseživljenjske karierne
+orientacije izvajajo izvajalci ukrepov po tem zakonu, ki lahko za izvajanje teh
+storitev organizirajo centre, ki se ukvarjajo z vseživljenjsko karierno
+orientacijo.
(3) Aktivnosti vseživljenjske karierne
orientacije so:
-
@@ -505,10 +505,10 @@ dijakom, študentom in njihovim staršem.
19. člen
(informiranje o trgu dela)
(1) Informiranje o trgu dela zajema
-različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja,
-usposabljanja, finančnih pomočeh in drugih temah trga dela v Sloveniji in
-ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih
-služb za zaposlovanje – storitve EURES).
+različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja,
+finančnih pomočeh in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU,
+EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih služb za zaposlovanje
+– storitve EURES).
(2) Informiranje o trgu dela se izvaja kot
splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.
(3) Splošno informiranje se izvaja z
@@ -603,9 +603,9 @@ orientacije in udeleženci)
orientacije po tem zakonu se kot preventivne zagotavljajo učencem, dijakom in
študentom ter njihovim staršem kot podpora programu karierne orientacije šole
oziroma fakultete.
-(2) Storitve vseživljenjske karierne orientacije
-za učence, dijake in študente vključujejo aktivnosti, ki omogočajo spoznavanje
-trga dela:
+(2) Storitve vseživljenjske karierne
+orientacije za učence, dijake in študente vključujejo aktivnosti, ki omogočajo
+spoznavanje trga dela:
-
informativna gradiva, kot pisne in računalniške informacije o poklicih,
perspektivah zaposlovanja in drugih značilnostih trga dela;
@@ -739,8 +739,8 @@ lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se
lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
-
-pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko
-opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
+pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se
+lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
-
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100
delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
@@ -764,8 +764,8 @@ ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
(7) V število zaposlenih delavcev iz
četrtega in šestega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi,
sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega
-ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene
-za določen ali nedoločen čas.
+ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe
+sklenjene za določen ali nedoločen čas.
27.č člen
(dnevna evidenca)
Delodajalec je za upravičenca dolžan voditi
@@ -804,8 +804,8 @@ financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in
posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila
dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati na
dan izplačila dohodka.
-(4) Podrobnejša navodila za obračun in
-plačilo dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.
+(4) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo
+dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.
27.g člen
(nadzor nad zbiranjem in odvajanjem
sredstev iz dajatve)
@@ -878,8 +878,8 @@ oseb, ki so zaposlene pri delodajalcih, in večanju konkurenčnosti in prožnost
podjetij, ki usposabljajo svoje zaposlene delavce.
(2) Nadomeščanje na delovnem mestu se
izvaja kot subvencioniranje popolne nadomestitve zaposlenega z brezposelno
-osebo. Delitev delovnega mesta se izvaja kot subvencioniranje delne
-nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo.
+osebo. Delitev delovnega mesta se izvaja kot subvencioniranje delne nadomestitve
+zaposlenega z brezposelno osebo.
(3) V nadomeščanje na delovnem mestu in
delitev delovnega mesta se vključujejo brezposelne osebe ter delodajalci, ki
usposabljajo svoje zaposlene delavce, lahko pa tudi drugi iskalci zaposlitve v
@@ -890,8 +890,8 @@ APZ iz 36. člena tega zakona.
(1) Spodbude za zaposlovanje so namenjene
predvsem povečanju zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb.
Spodbude za zaposlovanje se izvajajo v obliki subvencij za zaposlitev.
-(2) V spodbude za zaposlovanje se poleg ranljive
-skupine brezposelnih oseb vključujejo tudi iskalci zaposlitve, katerih
+(2) V spodbude za zaposlovanje se poleg
+ranljive skupine brezposelnih oseb vključujejo tudi iskalci zaposlitve, katerih
zaposlitev je ogrožena.
33. člen
(kreiranje delovnih mest)
@@ -900,8 +900,8 @@ spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti i
delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Izvaja se kot
subvencioniranje začasnih zaposlitev in je lahko povezano z usposabljanjem.
Izvaja se zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju.
-(2) V kreiranje delovnih mest se vključujejo
-ranljive skupine brezposelnih oseb.
+(2) V kreiranje delovnih mest se
+vključujejo ranljive skupine brezposelnih oseb.
34. člen
(spodbujanje samozaposlovanja)
(1) Spodbujanje samozaposlovanja je
@@ -934,8 +934,8 @@ prijave pred začetkom prejemanja nadomestila.
36. člen
(podlage za izvajanje ukrepov APZ)
(1) Podlage za izvajanje ukrepov APZ so
-smernice za izvajanje ukrepov APZ, načrt za izvajanje ukrepov APZ in katalog
-ukrepov APZ.
+smernice za izvajanje ukrepov APZ, načrt za izvajanje ukrepov APZ in katalog ukrepov
+APZ.
(2) Smernice za izvajanje ukrepov APZ (v
nadaljnjem besedilu: smernice APZ) so strateški dokument, ki ga Vlada Republike
Slovenije po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji sprejme za
@@ -1074,8 +1074,8 @@ poravnave ali likvidaciji;
ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve skladno z nacionalno
zakonodajo;
-
-ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim
-poklicnim ravnanjem;
+ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim poklicnim
+ravnanjem;
-
izvaja aktivnosti s področja tega zakona kot eno izmed dejavnosti, za
katero je registriran.
@@ -1124,9 +1124,9 @@ določbe predpisa, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike
Slovenije v delu, ki ureja postopek za dodelitev sredstev.
43. člen
(vpis v register)
-(1) Vpis zunanjega izvajalca v register
-zunanjih izvajalcev se opravi na podlagi dokončne odločbe o vpisu, ki jo izda
-uradna oseba, ki odloča v postopku.
+(1) Vpis zunanjega izvajalca v register zunanjih
+izvajalcev se opravi na podlagi dokončne odločbe o vpisu, ki jo izda uradna
+oseba, ki odloča v postopku.
(2) V primeru objave poziva za dokazovanje
izpolnjevanja spremenjenih pogojev iz četrtega odstavka 41. člena tega zakona
uradna oseba, ki odloča v postopku, izda dopolnilno odločbo oziroma odločbo o
@@ -1257,13 +1257,14 @@ ukrepa kreiranja delovnih mest.
(1) Javna dela so
namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno
prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno
-brezposelna oseba), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih
-sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.
+brezposelna oseba), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju
+delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.
(2) Dolgotrajno
brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi
stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu
-javnih del najdlje še za eno leto. Ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v
-javna dela, in obdobje ponovne vključitve se določijo v katalogu APZ.
+javnih del najdlje še za tri leta. Ciljne skupine dolgotrajno
+brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela, in obdobje
+ponovne vključitve se določijo v katalogu APZ.
(3) Za ponovno vključitev se šteje
vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka zadnje
vključitve v javna dela.
@@ -1377,8 +1378,8 @@ zavarujejo:
osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji;
-
osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo plače
-med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
-po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;
+med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje
+Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;
-
izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih
zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih
@@ -1449,12 +1450,11 @@ začasne prekinitve pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno
zavarovanje;
-
pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega
-ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz pete in šeste alineje prvega
-odstavka 54. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela več kot
-šest mesecev.
+ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz pete in šeste alineje
+prvega odstavka 54. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela
+več kot šest mesecev.
57. člen
-(prostovoljna vključitev v obvezno
-zavarovanje)
+(prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje)
(1) V obvezno zavarovanje se lahko
prostovoljno vključijo:
-
@@ -1473,10 +1473,9 @@ zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih
uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred
odhodom v tujino prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe vsaj šest mesecev,
-
-zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih
-uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred
-odhodom v tujino vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj šest
-mesecev,
+zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev,
+napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v
+tujino vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj šest mesecev,
če niso obvezno zavarovani po tem zakonu.
(2) V prostovoljno zavarovanje za primer
brezposelnosti se osebe iz prejšnjega odstavka vključijo s sklenitvijo pogodbe
@@ -1630,11 +1629,11 @@ znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se
brezposelni osebi, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, in se je v
drugo državo članico EU, EGP ali Švicarsko konfederacijo dnevno ali najmanj
-enkrat tedensko vozila na delo, in je pred nastankom brezposelnosti v tej državi
-članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji pridobila celotno zavarovalno dobo
-iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, prizna denarno nadomestilo
-največ v višini 1.785 eurov, pri čemer se tako določeni najvišji znesek
-denarnega nadomestila brezposelni osebi prizna:
+enkrat tedensko vozila na delo, in je pred nastankom brezposelnosti v tej
+državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji pridobila celotno
+zavarovalno dobo iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, prizna denarno
+nadomestilo največ v višini 1.785 eurov, pri čemer se tako določeni najvišji
+znesek denarnega nadomestila brezposelni osebi prizna:
-
za prve tri mesece prejemanja denarnega nadomestila;
-
@@ -1705,8 +1704,8 @@ funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki
Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice
do vrnitve na delo v skladu s predpisi.
(3) Ne glede na določbe prve in druge
-alineje prejšnjega odstavka lahko pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
-uveljavi:
+alineje prejšnjega odstavka lahko pravico do denarnega nadomestila za primer
+brezposelnosti uveljavi:
-
zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o
prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega
@@ -1784,8 +1783,10 @@ trajanja pravice, ki pripada zavarovancu po določbah tega zakona.
65. člen
(prenehanje pravice do denarnega
nadomestila)
-(1) Zavarovancu preneha pravica do denarnega
-nadomestila:
+(poseg odločbe
+US o načinu izvrševanja tega člena)
+(1) Zavarovancu preneha pravica do
+denarnega nadomestila:
-
z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru iz 66. člena
tega zakona;
@@ -1958,8 +1959,8 @@ osnove pred zmanjšanjem denarnega nadomestila.
določbami tega člena, preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti
neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila.
68. člen
-(pravica do plačila prispevkov za
-pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
+(pravica do plačila prispevkov za pokojninsko
+in invalidsko zavarovanje)
(1) Zavarovanec, ki je državljan Republike
Slovenije, države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, in zavarovanec,
ki je tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, in mu po izteku denarnega
@@ -2004,9 +2005,8 @@ katerega se po določbah tega zakona priznanje pravice odkloni.
(3) Če je trajanje pravice do
neizkoriščenega dela denarnega nadomestila daljše kot bi bilo trajanje nove
pravice, se zavarovanec lahko odloči, da bo namesto nove pravice uveljavil
-preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Odločitev o tem mora
-biti pisna. Preklic odločitve je možen le do izdaje odločbe organa prve
-stopnje.
+preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Odločitev o tem mora biti
+pisna. Preklic odločitve je možen le do izdaje odločbe organa prve stopnje.
(4) Zavarovalna
doba, ki zaradi odločitve zavarovanca, da bo uveljavil preostali, še
neizkoriščeni del denarnega nadomestila, še ni bila upoštevana, se upošteva ob
@@ -2126,16 +2126,15 @@ pred iztekom mandata na lastno željo ali z odpoklicem.
Član sveta zavoda, ki je predstavnik
ustanovitelja iz ministrstva, pristojnega za delo, ima pravico veta na
odločitev sveta zavoda, za katero oceni, da ni zakonita ali ni skladna s
-sprejeto politiko trga dela, in o tem pisno obvesti ministra, pristojnega za
-delo, ki odloči o izvršitvi odločitve.
+sprejeto politiko trga dela, in o tem pisno obvesti ministra, pristojnega za delo,
+ki odloči o izvršitvi odločitve.
79. člen
(strokovni svet)
(1) Strokovni svet je strokovni kolegijski
organ zavoda, katerega sestavo in način oblikovanja določa statut.
(2) Strokovni svet:
-
-obravnava in sprejema doktrino dela z brezposelnimi osebami in
-delodajalci;
+obravnava in sprejema doktrino dela z brezposelnimi osebami in delodajalci;
-
obravnava druga vprašanja s področja strokovnega dela zavoda;
-
@@ -2691,9 +2690,9 @@ prijavljene iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.
zaposlitveni načrt za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve, katerega
zaposlitev je ogrožena, se pripravi najpozneje v 15 dneh od prijave v evidenco
brezposelnih oseb oziroma evidenco iskalcev zaposlitve. Z njim se opredelijo
-ustrezna zaposlitev za osebo, način njenega aktivnega iskanja in druge
-obveznosti. Ob tem se tudi oceni, ali je treba poglobljeni zaposlitveni načrt
-zanjo pripraviti takoj ali pozneje, v obdobju, predvidenem z doktrino dela iz
+ustrezna zaposlitev za osebo, način njenega aktivnega iskanja in druge obveznosti.
+Ob tem se tudi oceni, ali je treba poglobljeni zaposlitveni načrt zanjo
+pripraviti takoj ali pozneje, v obdobju, predvidenem z doktrino dela iz
79. člena tega zakona, najpozneje pa v štirih mesecih po prijavi.
(5) Oseba si lahko
pridrži rok treh delovnih dni za podpis predlaganega zaposlitvenega načrta.
@@ -2780,9 +2779,9 @@ svetovalca, pri njenem delu pa lahko glede na specifične težave posameznika
sodelujejo tudi delavci z drugih strokovnih področij. Člane komisije imenuje
vodja urada za delo zavoda, pri katerem je brezposelna oseba prijavljena,
skupaj z direktorjem pristojnega centra za socialno delo.
-(4) Komisija oceni težave brezposelne
-osebe, pripravi mnenje o razlogih za začasno nezaposljivost ter poda predloge
-možnih ukrepov in aktivnosti za čimprejšnje izboljšanje zaposlitvenih možnosti
+(4) Komisija oceni težave brezposelne osebe,
+pripravi mnenje o razlogih za začasno nezaposljivost ter poda predloge možnih
+ukrepov in aktivnosti za čimprejšnje izboljšanje zaposlitvenih možnosti
brezposelne osebe. Po potrebi lahko komisija pred pripravo mnenja pridobi še
mnenje zdravnika, ki izvaja zdravstveno zaposlitveno svetovanje.
(5) Z mnenjem iz prejšnjega odstavka se
@@ -3005,8 +3004,8 @@ spora, opravilna številka, izrek izida postopka);
-
spremembah v zaposlitvenem statusu osebe ali statusu udeleženca
izobraževanja še 24 mesecev po odjavi iz evidence brezposelnih oseb (podatki o
-zaposlitvi, prenehanju zaposlitve, vključitvi v izobraževanje), zaradi spremljanja
-učinkovitosti storitev za trg dela in za raziskovalne namene.
+zaposlitvi, prenehanju zaposlitve, vključitvi v izobraževanje), zaradi
+spremljanja učinkovitosti storitev za trg dela in za raziskovalne namene.
2.
Evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive:
-
@@ -3040,9 +3039,9 @@ o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
-
o pritožbah;
-
-o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem
-določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora,
-opravilna številka, izrek izida postopka).
+o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z
+izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet
+spora, opravilna številka, izrek izida postopka).
4.
Evidenca iskalcev zaposlitve:
-
@@ -3136,8 +3135,8 @@ sistem osebnih elektronskih portfoliev znanj, izkušenj in kompetenc, ki se
pridobijo z opravljanjem občasnega in začasnega dela študentov in dijakov (v
nadaljnjem besedilu: občasno in začasno delo), zaradi izvajanja nadzora,
spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področjih, ki jih ureja ta
-zakon, za razvoj storitev in ukrepov za mlade ter za znanstvenoraziskovalne in
-statistične namene.
+zakon, za razvoj storitev in ukrepov za mlade ter za znanstvenoraziskovalne in statistične
+namene.
(2) Sredstva za vodenje in vzdrževanje
evidence študentskega dela predstavljajo sredstva ŠOS, pridobljena iz
koncesijske dajatve od opravljenega občasnega in začasnega dela.
@@ -3205,18 +3204,16 @@ evidenc)
(1) Zavod podatke, ki jih potrebuje za
izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom, pridobiva neposredno od
osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter brezplačno iz evidenc naslednjih
-upravljavcev: ministrstva, pristojnega za izobraževanje, ministrstva,
-pristojnega za obrambo, Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih
-sankcij, Finančne uprave
-Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega
-zavarovanja, Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete
-Univerze v Ljubljani, Zavoda za pokojninsko in
-invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, Inšpektorata
-Republike Slovenije za delo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Agencije
-Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, upravljavca
-Centralnega registra prebivalstva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in od
-vseh upravljavcev zbirk podatkov, ki so vzpostavljene oziroma se obdelujejo na
-podlagi zakona.
+upravljavcev: ministrstva, pristojnega za izobraževanje, ministrstva, pristojnega
+za obrambo, Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Finančne uprave Republike Slovenije,
+Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Centra
+za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v
+Ljubljani, Zavoda za pokojninsko in invalidsko
+zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, Inšpektorata Republike
+Slovenije za delo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Agencije Republike
+Slovenije za javnopravne evidence in storitve, upravljavca Centralnega registra
+prebivalstva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in od vseh upravljavcev
+zbirk podatkov, ki so vzpostavljene oziroma se obdelujejo na podlagi zakona.
(2) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po
tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka, razen z
zbirkami Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in Tržnega
@@ -3270,16 +3267,17 @@ za posredovanje občasnega in začasnega dela posredujejo ŠOS podatke o vseh
izdanih napotnicah najpozneje v treh dneh od datuma izdaje napotnice ter
podatke o opravljenem študentskem delu najpozneje do 15. dne v mesecu za delo,
obračunano v preteklem mesecu.
-(2) Zaradi zagotavljanja točnosti in
-ažurnosti podatkov lahko ŠOS evidenco študentskega dela na podlagi
-povezovalnega znaka EMŠO poveže s Centralnim registrom prebivalstva, Centralno
-evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja (Ceuviz) in evidenco študentov in
-diplomantov Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva
-v Republiki Sloveniji (eVŠ), ki ju vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za
-izobraževanje, in registrom kvalifikacij SOK, ki ga upravlja Nacionalna koordinacijska
-točka SOK-EOK, na podlagi povezovalnega znaka davčne
-številke pravne osebe pa s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga vodi in
-upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
+(2) Zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnosti
+podatkov lahko ŠOS evidenco študentskega dela na podlagi povezovalnega znaka
+EMŠO poveže s Centralnim registrom prebivalstva, Centralno evidenco udeležencev
+vzgoje in izobraževanja (Ceuviz) in evidenco študentov in diplomantov
+Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki
+Sloveniji (eVŠ), ki ju vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za
+izobraževanje, in registrom kvalifikacij SOK, ki ga upravlja Nacionalna
+koordinacijska točka SOK-EOK, na podlagi povezovalnega
+znaka davčne številke pravne osebe pa s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga
+vodi in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in
+storitve.
(3) Zaradi izvajanja storitev in ukrepov za
mlade ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene lahko zavod za
pridobivanje podatkov iz druge alineje četrtega odstavka tega člena na podlagi
@@ -3447,9 +3445,9 @@ obvesti osebo in ji na njeno zahtevo izda potrdilo.
evidencah iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo skladno z
zakonom, ki ureja poštne storitve. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan
od dneva odprave obvestila iz zavoda.
-(4) Za izdajo in spremembo potrdila o
-vodenju in prenehanju vodenja osebe v evidenci iz drugega odstavka tega člena
-se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
+(4) Za izdajo in spremembo potrdila o vodenju
+in prenehanju vodenja osebe v evidenci iz drugega odstavka tega člena se
+uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(5) Če je razlog za prenehanje vodenja
osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe
APZ, kateri izmed razlogov, določenih v tretji, četrti, peti, osmi, deveti in enajsti alineji prvega
@@ -3464,11 +3462,10 @@ zavod, o pritožbi pa odloči ministrstvo, pristojno za delo.
(7) Zoper odločbo,
izdano na drugi stopnji, se lahko uveljavlja sodno varstvo pri sodišču,
pristojnem za socialne spore.
-(8) V primerih,
-določenih v petem odstavku tega člena, razen v primeru iz enajste alineje
-prvega odstavka 129. člena tega zakona, se oseba šest mesecev po
-prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb vanjo ne more ponovno
-prijaviti.
+(8) V primerih, določenih
+v petem odstavku tega člena, razen v primeru iz enajste alineje prvega odstavka
+129. člena tega zakona, se oseba šest mesecev po prenehanju vodenja v
+evidenci brezposelnih oseb vanjo ne more ponovno prijaviti.
(9) Če je bila oseba vključena v program
APZ, se kljub prenehanju vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe
APZ, izvajanje programa spremlja do prenehanja pogodbe o vključitvi v program
@@ -3513,10 +3510,10 @@ rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(2) V primeru iz prve alineje prejšnjega
odstavka se oseba preneha voditi v evidenci z dnem odjave, v primeru iz druge,
tretje in četrte alineje po uradni dolžnosti z dnem nastanka razloga za
-prenehanje vodenja v evidenci in v primeru iz pete alineje z dnem
-pravnomočnosti odločbe o nezmožnosti za delo po predpisih, ki urejajo
-invalidsko zavarovanje, oziroma odločbe o nezaposljivosti po predpisih, ki
-urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
+prenehanje vodenja v evidenci in v primeru iz pete alineje z dnem pravnomočnosti
+odločbe o nezmožnosti za delo po predpisih, ki urejajo invalidsko zavarovanje,
+oziroma odločbe o nezaposljivosti po predpisih, ki urejajo zaposlitveno
+rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(3) O prenehanju vodenja v evidenci
iskalcev zaposlitve zaradi razloga iz druge, četrte in pete alineje prvega
odstavka tega člena zavod na zahtevo osebe izda potrdilo.
@@ -3548,8 +3545,8 @@ pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer
brezposelnosti, se sredstva zagotavljajo iz drugih proračunskih virov.
(6) Glede pobiranja prispevkov, pravic in
obveznosti zavezanca, varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa, vodenja
-evidenc o plačanih prispevkih za vsakega zavarovanca in drugih vprašanj
-postopka, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja finančno upravo.
+evidenc o plačanih prispevkih za vsakega zavarovanca in drugih vprašanj postopka,
+se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja finančno upravo.
135. člen
(osnova za plačilo prispevkov)
(1) Prispevki se obračunavajo od osnove za
@@ -3577,8 +3574,7 @@ prvega odstavka 54. člena tega zakona;
zavarovanci iz 57. člena tega zakona, ki so prostovoljno vključeni v
obvezno zavarovanje.
137. člen
-(zavezanci za plačilo prispevkov
-delodajalca)
+(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca)
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca
za zavarovanje za primer brezposelnosti so:
-
@@ -3691,8 +3687,8 @@ obrokih.
vračilo dolžnik vloži pri izvajalcu ukrepa. Na podlagi podatkov iz svojih
evidenc in evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih
dokazil dolžnika izvajalec ukrepa v roku največ 60 dni po prejemu predlog
-sprejme in pripravi dogovor o vrnitvi ali pa predlog dolžnika zavrne. Zoper
-dogovor o vrnitvi oziroma zoper zavrnitev dolžnikovega predloga ni pritožbe.
+sprejme in pripravi dogovor o vrnitvi ali pa predlog dolžnika zavrne. Zoper dogovor
+o vrnitvi oziroma zoper zavrnitev dolžnikovega predloga ni pritožbe.
143. člen
(odpis dolga)
(1) Odpis dolga se izvede skladno z
@@ -3982,9 +3978,9 @@ fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku,
pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili
uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del
delovnega procesa uporabnika.
-(2) Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev
-uporabniku iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec za
-zagotavljanje dela), je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o
+(2) Delodajalec, ki zagotavlja delo
+delavcev uporabniku iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec
+za zagotavljanje dela), je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o
zaposlitvi z delavci zaradi zagotavljanja njihovega dela uporabniku na način,
določen v prejšnjem odstavku, in pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti
iz 167. člena tega zakona ter je pri ministrstvu, pristojnem za delo, vpisana v
@@ -3997,8 +3993,8 @@ na pogoje, ki jih določi uporabnik.
(3) Napoteni delavec je delavec, ki ima z
delodajalcem za zagotavljanje dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, in katerega delo delodajalec za
-zagotavljanje dela zagotavlja uporabniku, pri katerem delavec začasno dela na
-način iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec).
+zagotavljanje dela zagotavlja uporabniku, pri katerem delavec začasno dela na način
+iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec).
(4) Uporabnik je vsaka pravna ali fizična
oseba, za katero na način iz prvega odstavka tega člena začasno dela napoteni
delavec (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
@@ -4018,10 +4014,10 @@ v obdobju zadnjih dveh let ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti iz
naslova plačila za delo;
-
v obdobju zadnjih dveh letih ni bil objavljen na seznamu davčnih
-zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi in na seznamu nepredlagateljev
-obračunov, ki ga objavljata Finančna uprava Republike Slovenije in Carinska
-uprava Republike Slovenije, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih
-davčnih obveznosti;
+zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi in na seznamu
+nepredlagateljev obračunov, ki ga objavljata Finančna uprava Republike
+Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije, in na dan vložitve vloge nima
+neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
-
izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih
podrobneje predpiše minister, pristojen za delo;
@@ -4044,8 +4040,8 @@ delovnega razmerja, ki mu pripadajo v skladu s predpisi, ki urejajo delovna
razmerja;
-
brez postavljanja kakršnih koli omejitev dopustiti napotenemu delavcu
-možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po izteku časa zagotavljanja
-dela.
+možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po izteku časa
+zagotavljanja dela.
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela od
napotenega delavca ne sme zahtevati, da opravlja delo v okviru drugih
dejavnosti, za katere je delodajalec za zagotavljanje dela registriran, in z
@@ -4072,8 +4068,8 @@ oziroma vrstami dela pri uporabniku;
napotenemu delavcu zagotoviti enake možnosti za zaposlitev za nedoločen
čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku.
(2) Uporabnik sme
-sprejeti napotene delavce le od delodajalca za zagotavljanje dela, ki ima dovoljenje
-iz 167. člena tega zakona in je vpisan v register ali v evidenco.
+sprejeti napotene delavce le od delodajalca za zagotavljanje dela, ki ima
+dovoljenje iz 167. člena tega zakona in je vpisan v register ali v evidenco.
167. člen
(dovoljenje za
opravljanje dejavnosti in opravljanje dejavnosti)
@@ -4164,15 +4160,16 @@ naslov opravljanja dejavnosti.
(1) V primeru, da delodajalec za zagotavljanje dela preneha opravljati dejavnost, mora o tem nemudoma obvestiti
ministrstvo, pristojno za delo.
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela mora v primeru iz
-prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prenehanju opravljanja dejavnosti
-ministrstvu, pristojnemu za delo, podati končno poročilo in mu izročiti vso
-dokumentacijo, ki se nanaša na vpis v register ali evidenco.
+prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prenehanju opravljanja dejavnosti ministrstvu,
+pristojnemu za delo, podati končno poročilo in mu izročiti vso dokumentacijo,
+ki se nanaša na vpis v register ali evidenco.
(3) Ministrstvo, pristojno za delo,
delodajalcu za zagotavljanje dela v primeru iz prvega odstavka tega člena po
uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz
registra ali evidence.
(4) Vsebino končnega poročila in vrsto
-dokumentacije iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za delo.
+dokumentacije iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za
+delo.
172. člen
(odvzem
dovoljenja in izbris iz registra ali evidence)
@@ -4185,9 +4182,9 @@ Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.).
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, na
predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo delodajalcu za zagotavljanje
dela lahko odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz
-registra ali evidence, če je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje dela
-večkrat v zadnjih 12 mesecih ugotovil kršitev predpisov, ki urejajo delovna
-razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje
+registra ali evidence, če je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje
+dela večkrat v zadnjih 12 mesecih ugotovil kršitev predpisov, ki urejajo
+delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje
na črno ter trg dela.
(3) Ministrstvo, pristojno za delo,
delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za
@@ -4306,8 +4303,8 @@ odstavek 7. člena).
(2) Z globo 100
eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba državnega
organa, odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti in odgovorna oseba
-nosilca javnega pooblastila, ki je pravna oseba, ter odgovorna oseba
-gospodarske družbe v večinski lasti države.
+nosilca javnega pooblastila, ki je pravna oseba, ter odgovorna oseba gospodarske
+družbe v večinski lasti države.
176. člen
(opustitev
vodenja dnevne evidence)
@@ -4325,7 +4322,8 @@ osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem
organu ali lokalni skupnosti.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se
-kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
+člena.
176.a člen
(prekoračitev omejitve začasnega ali
občasnega dela)
@@ -4383,8 +4381,8 @@ ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/1
(prenehal
veljati)
177. člen
-(kršenje
-obveznosti delodajalca za zagotavljanje dela)
+(kršenje obveznosti
+delodajalca za zagotavljanje dela)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov
se za prekršek kaznuje delodajalec za zagotavljanje dela, če:
-
@@ -4409,8 +4407,8 @@ manjši delodajalec za zagotavljanje dela.
(3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca za
zagotavljanje dela.
-(4) Z globo 3.000 eurov se za prekršek kaznuje
-delodajalec za zagotavljanje dela, če v zahtevanem roku ministrstvu,
+(4) Z globo 3.000 eurov se za prekršek
+kaznuje delodajalec za zagotavljanje dela, če v zahtevanem roku ministrstvu,
pristojnemu za delo, ne posreduje zahtevanih podatkov iz tretjega odstavka 174.
člena tega zakona.
(5) Z globo 1.500 eurov se za prekršek iz
@@ -4548,16 +4546,16 @@ izteka.
in izdaja novih odločb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev
drugemu uporabniku)
(1) O vlogah za vpis v register agencij za
-zagotavljanje dela ali v posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za
-opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06), ki
-so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, odloči ministrstvo,
-pristojno za delo, po določbah tega zakona po poteku treh mesecev od začetka
-uporabe tega zakona, v katerih morajo vložniki vlog izpolniti kadrovske,
-organizacijske, prostorske in druge pogoje, predpisane s podzakonskim aktom iz
-prvega odstavka 164. člena tega zakona ter ministrstvu, pristojnemu za delo,
-predložiti ustrezna dokazila. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve in druge
-alineje prvega odstavka 164. člena tega zakona pridobi ministrstvo, pristojno
-za delo, po uradni dolžnosti.
+zagotavljanje dela ali v posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje
+dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06), ki so bile
+vložene pred začetkom uporabe tega zakona, odloči ministrstvo, pristojno za
+delo, po določbah tega zakona po poteku treh mesecev od začetka uporabe tega
+zakona, v katerih morajo vložniki vlog izpolniti kadrovske, organizacijske,
+prostorske in druge pogoje, predpisane s podzakonskim aktom iz prvega odstavka
+164. člena tega zakona ter ministrstvu, pristojnemu za delo, predložiti
+ustrezna dokazila. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve in druge alineje
+prvega odstavka 164. člena tega zakona pridobi ministrstvo, pristojno za delo,
+po uradni dolžnosti.
(2) Delodajalci, ki so na dan začetka
uporabe tega zakona vpisani v register agencij za zagotavljanje dela ali v
posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti
@@ -4594,9 +4592,9 @@ zakona v roku šestih mesecev od začetka uporabe tega zakona.
188. člen
(uskladitev
statuta zavoda)
-Zavod uskladi Statut Zavoda Republike
-Slovenije za zaposlovanje z določbami tega zakona v šestih mesecih od začetka
-uporabe tega zakona.
+Zavod uskladi Statut Zavoda Republike Slovenije
+za zaposlovanje z določbami tega zakona v šestih mesecih od začetka uporabe
+tega zakona.
189. člen
(uslužbenci
zavoda)
@@ -4612,12 +4610,12 @@ po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
odstavka, ki imajo na dan začetka uporabe tega zakona VI/1 raven izobrazbe,
morajo zahtevano izobrazbo iz 81. člena tega zakona pridobiti najkasneje v roku
pet let po začetku uporabe tega zakona. Do pridobitve zahtevane VII. ravni
-izobrazbe lahko ti javni uslužbenci še naprej izvajajo storitve na delovnem
-mestu, ki se uvrsti v VII/1 tarifni razred po zakonu, ki ureja sistem plač v
-javnem sektorju. Če imajo ti javni uslužbenci več kot 15 let delovne dobe,
-lahko storitve izvajajo tudi, če najkasneje v roku pet let po začetku uporabe
-tega zakona pridobijo VI/2 raven izobrazbe v tarifnem razredu VII/1 po zakonu,
-ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
+izobrazbe lahko ti javni uslužbenci še naprej izvajajo storitve na delovnem mestu,
+ki se uvrsti v VII/1 tarifni razred po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem
+sektorju. Če imajo ti javni uslužbenci več kot 15 let delovne dobe, lahko
+storitve izvajajo tudi, če najkasneje v roku pet let po začetku uporabe tega
+zakona pridobijo VI/2 raven izobrazbe v tarifnem razredu VII/1 po zakonu, ki
+ureja sistem plač v javnem sektorju.
(3) Javnim uslužbencem iz prvega in drugega
odstavka tega člena, ki so na dan začetka uporabe tega zakona starejši od 50
let in z več kot 25 leti delovne dobe, za nadaljevanje izvajanja storitev ni
@@ -4640,13 +4638,13 @@ preneha uporabljati določba prvega odstavka 51. člena Zakona o zunanjih zadeva
čas bivanja všteva v zavarovalno dobo, če je bil do odhoda prijavljen na
zavodu, v delu, ki se nanaša na zakonce diplomatov, ki so bili pred odhodom v
tujino na zavodu prijavljeni manj kot šest mesecev.
-(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se
-preneha uporabljati določba tretjega odstavka 24. člena Uredbe o plačah in
-drugih prejemkih javnih uslužbencev na delu v tujini (Uradni list RS, št.
-14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10 in 67/10) v delu, v katerem se nanaša na
-zakonce diplomatov, ki so bili pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu manj
-kot šest mesecev ter četrti odstavek 24. člena v delu, ki določa osnovo za
-plačilo prispevkov prostovoljnega zavarovanje za primer brezposelnosti.
+(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
+uporabljati določba tretjega odstavka 24. člena Uredbe o plačah in drugih
+prejemkih javnih uslužbencev na delu v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09
+– popr., 23/09, 51/10 in 67/10) v delu, v katerem se nanaša na zakonce
+diplomatov, ki so bili pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu manj kot
+šest mesecev ter četrti odstavek 24. člena v delu, ki določa osnovo za plačilo
+prispevkov prostovoljnega zavarovanje za primer brezposelnosti.
192. člen
(prenehanje
veljavnosti zakona)
@@ -4795,9 +4793,9 @@ se dokončajo po dosedanjih predpisih.
228. člen
(1) Ne glede na določbo prve alineje 1.a
točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št.
-5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 7/98 – odločba US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00,
-97/01 – ZSDP, 97/01 in 62/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
-prispevkih za socialno varnost) zavarovanci iz 9. točke prvega odstavka 15.
+5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 7/98 – odločba US, 106/99 – ZPIZ-1,
+81/00, 97/01 – ZSDP, 97/01 in 62/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon
+o prispevkih za socialno varnost) zavarovanci iz 9. točke prvega odstavka 15.
člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10
– ZUPJS in 87/11) plačujejo prispevek za zavarovanje za primer bolezni in
@@ -4851,8 +4849,8 @@ v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po določbah Zakona o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št.
107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 –
odločba US), ohranijo status zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki
-je bilo podlaga za zavarovanje, pravice in obveznosti iz tega statusa pa uresničujejo
-po določbah tega zakona.
+je bilo podlaga za zavarovanje, pravice in obveznosti iz tega statusa pa
+uresničujejo po določbah tega zakona.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena
odloči o pritožbah, ki so bile vložene po začetku uporabe tega zakona,
ministrstvo, pristojno za delo, kot organ druge stopnje.«;
@@ -4876,9 +4874,9 @@ izvajanja začasnega in občasnega dela)
Ministrstvo, pristojno za delo, po 12
mesecih izvajanja pripravi poročilo o izvrševanju in učinkih tega zakona v
zvezi z opravljanjem začasnega ali občasnega dela upokojencev. Ministrstvo po
-predhodni obravnavi na Ekonomsko socialnem svetu s poročilom seznani Vlado
-Republike Slovenije, ki poročilo posreduje v seznanitev Državnemu zboru
-Republike Slovenije.
+predhodni obravnavi na Ekonomsko socialnem svetu s poročilom seznani Vlado Republike
+Slovenije, ki poročilo posreduje v seznanitev Državnemu zboru Republike
+Slovenije.
34. člen
(zdravstveno
zavarovanje oseb, ki opravljajo začasno ali občasno delo)
@@ -4925,9 +4923,9 @@ mogoče uveljaviti do 1. marca 2018.
39. člen
(prispevek
delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti)
-(1) Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo
-o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila prispevka delodajalca za
-zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti.
+(1) Delodajalec, ki sklene z delavcem
+pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila prispevka
+delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti.
(2) Delodajalec, ki sklene z delavcem
pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plačuje prispevek delodajalca za
zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, določenega v
@@ -5031,14 +5029,14 @@ drugemu uporabniku in načinu sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike
Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 106/10 in 38/12). Po vpisu v
register ali evidenco delodajalec za zagotavljanje dela ministrstvu,
pristojnemu za delo, v treh mesecih od vpisa v register ali evidenco predloži
-dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena zakona, ki jih ni mogoče pridobiti
-po uradni dolžnosti.
+dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena zakona, ki jih ni mogoče
+pridobiti po uradni dolžnosti.
(2) Če ministrstvo, pristojno za delo,
ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela iz prejšnjega odstavka izpolnjuje
pogoje iz 164. člena zakona, mu izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz
-167. člena zakona. Če delodajalec za zagotavljanje dela pogojev ne izpolnjuje,
-ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o izbrisu delodajalca za
-zagotavljanje dela iz registra ali evidence iz 163. člena zakona.
+167. člena zakona. Če delodajalec za zagotavljanje dela pogojev ne izpolnjuje, ministrstvo,
+pristojno za delo, izda odločbo o izbrisu delodajalca za zagotavljanje dela iz
+registra ali evidence iz 163. člena zakona.
(3) Delodajalci za zagotavljanje dela, ki
so na dan začetka uporabe tega zakona vpisani v register ali evidenco, v treh
mesecih od začetka uporabe tega zakona ministrstvu, pristojnemu za delo,
@@ -5047,9 +5045,9 @@ mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.
(4) Če ministrstvo, pristojno za delo,
ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela iz prejšnjega odstavka izpolnjuje
pogoje iz 164. člena zakona, mu izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz
-167. člena zakona. Če delodajalec za zagotavljanje dela pogojev ne izpolnjuje, ministrstvo,
-pristojno za delo, izda odločbo o izbrisu delodajalca za zagotavljanje dela iz
-registra ali evidence iz 163. člena zakona.
+167. člena zakona. Če delodajalec za zagotavljanje dela pogojev ne izpolnjuje,
+ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o izbrisu delodajalca za
+zagotavljanje dela iz registra ali evidence iz 163. člena zakona.
26. člen
(zakon o
zaposlovanju in delu tujcev)
@@ -5064,11 +5062,11 @@ trg dela.«, dosedanja določba pa se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
27. člen
(prenehanje
veljavnosti podzakonskega akta)
-Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati
-Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev
-drugemu uporabniku in načinu sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike
-Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 106/10 in 38/12), ki pa se
-uporablja do začetka uporabe tega zakona.
+Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
+veljati Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela
+delavcev drugemu uporabniku in načinu sodelovanja delodajalca z Zavodom
+Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 106/10 in 38/12), ki
+pa se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
28. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
@@ -5102,8 +5100,8 @@ delovnega dovoljenja.
167. člena zakona lahko delodajalec za zagotavljanje dela, ki je vpisan v
register oziroma v evidenco, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev
uporabniku tudi za tujca z veljavnim osebnim delovnim dovoljenjem z
-veljavnostjo treh let, izdanim na podlagi ZZDT-1, do poteka veljavnosti osebnega
-delovnega dovoljenja.
+veljavnostjo treh let, izdanim na podlagi ZZDT-1, do poteka veljavnosti
+osebnega delovnega dovoljenja.
82. člen
(uveljavitev
zakona)
@@ -5158,17 +5156,18 @@ Pravilnika za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku
(Uradni list RS, št. 15/14, 38/15 in 90/15), strokovnega izpita iz
prejšnjega odstavka ni treba opravljati.
22. člen
-(začetek uporabe)
+(začetek
+uporabe)
Določbe spremenjenega prvega odstavka
14. člena, novih tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka
spremenjenega 32. člena, spremenjenega prvega odstavka 54. člena,
-spremenjenih drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 60. člena,
-spremenjene desete in nove enajste alineje spremenjenega prvega odstavka
-65. člena, novega 65.a člena in novega drugega odstavka spremenjenega
-129. člena zakona se začnejo uporabljati tri mesece od uveljavitve tega
-zakona. Do takrat se uporabljajo določbe Zakona o urejanju trga dela (Uradni
-list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 31/14 – ZPDZC-1 in
-47/15 – ZZSDT).
+spremenjenih drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka
+60. člena, spremenjene desete in nove enajste alineje spremenjenega prvega
+odstavka 65. člena, novega 65.a člena in novega drugega odstavka
+spremenjenega 129. člena zakona se začnejo uporabljati tri mesece od
+uveljavitve tega zakona. Do takrat se uporabljajo določbe Zakona o urejanju
+trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13,
+31/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT).
23. člen
(začetek
veljavnosti)
@@ -5203,11 +5202,11 @@ novega osmega odstavka 117. člena zakona in spremenjenega drugega odstavka
zakona.
(4) Spremenjeni prvi odstavek
59. člena zakona, spremenjena prva alineja prvega odstavka 60. člena
-zakona, spremenjena sedma alineja prvega odstavka 64. člena zakona in
-spremenjen drugi odstavek 66. člena zakona se začnejo uporabljati z
-začetkom uporabe spremenjenih pravil evidentiranja izrabe delovnega časa,
-določenih s predpisom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti,
-najpozneje pa 1. januarja 2021.
+zakona, spremenjena sedma alineja prvega odstavka 64. člena zakona in spremenjen
+drugi odstavek 66. člena zakona se začnejo uporabljati z začetkom uporabe
+spremenjenih pravil evidentiranja izrabe delovnega časa, določenih s predpisom,
+ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, najpozneje pa
+1. januarja 2021.
(5) Določbe nove četrte alineje tretjega
odstavka, spremenjenega šestega in osmega odstavka 123.a člena zakona ter
spremenjenega prvega in četrtega odstavka 124.a člena zakona se začnejo
@@ -5233,11 +5232,11 @@ protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene
protiustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz
-šestega odstavka 47. člena Zakona o urejanju trga dela tako, da presoja skladnost
-obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v Zakonu o
-urejanju trga dela, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov aktivne politike
-zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem
-povabilu.«.
+šestega odstavka 47. člena Zakona o urejanju trga dela tako, da presoja
+skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni
+v Zakonu o urejanju trga dela, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov
+aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja
+in v javnem povabilu.«.
Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
@@ -5284,10 +5283,10 @@ Zakon o spremembi Zakona o urejanju trga dela
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
-(1) Minister, pristojen za delo, v
-petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona izda odredbo, s katero določi višino
-urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo iz tretjega odstavka 27.c
-člena zakona.
+(1) Minister, pristojen za delo, v petnajstih
+dneh po uveljavitvi tega zakona izda odredbo, s katero določi višino urne
+postavke za opravljeno začasno ali občasno delo iz tretjega odstavka 27.c člena
+zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno
ali občasno delo upokojencev (Uradni list RS, št. 17/22), ki pa se v delu,
@@ -5296,4 +5295,34 @@ ki določa višino urne postavke za obdobje od 1. marca 2022 do
odstavka.
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Odločba o ugotovitvi, da sedma alineja prvega
+odstavka 65. člena Zakona o urejanju trga dela ni bila v neskladju z Ustavo,
+drugi odstavek 65. člena tega zakona pa je bil v neskladju z Ustavo (Uradni
+list RS, št. 59/22),
+določa:
+»1. Sedma alineja prvega odstavka 65.
+člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13,
+100/13 in 55/17) ni bila v neskladju z Ustavo.
+2. Drugi odstavek 65. člena Zakona o
+urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17)
+je bil v neskladju z Ustavo.
+3. V postopkih, v katerih morajo
+pristojni organi še vedno uporabiti s to odločbo Ustavnega sodišča presojani ne
+več veljavni drugi odstavek 65. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list
+RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17), se šteje, da lahko Zavod
+Republike Slovenije za zaposlovanje o predčasnem prenehanju pravice do
+denarnega nadomestila po drugem odstavku 65. člena Zakona o urejanju trga dela
+(Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17) po uradni dolžnosti
+odloči v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za razlog za prenehanje, in
+odločbo o prenehanju pravice do nadomestila izda v 25 mesecih od dneva
+dokončnosti odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.«.
+
+Zakon o spremembi Zakona o urejanju trga dela
+– ZUTD-H (Uradni list RS, št. 109/23)
+vsebuje naslednjo končno določbo:
+»KONČNA DOLOČBA
+2. člen
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO5840.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO5840.yaml
index d43006498c..aa65a39f98 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO5840.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO5840.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO5840.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2022-04-20 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-11-10 23:00:00
idPredpisa: ZAKO5840
idPredpisaChng: ZAKO5840
naslov: "ZAKON o urejanju trga dela (ZUTD) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo
- \u0161t. 13)"
-npbNum: 13
-path: /2022/11/2022-01-1187-2010-01-4304-npb13
-sopPredpisa: 2022-01-1187
+ \u0161t. 15)"
+npbNum: 15
+path: /2023/31/2023-01-3143-2010-01-4304-npb15
+sopPredpisa: 2023-01-3143
sopPredpisaChng: 2010-01-4304
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO5944.txt b/podatki/zakoni/ZAKO5944.txt
index 28a4ffdfb5..c0ad1e501f 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO5944.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO5944.txt
@@ -1,82 +1,102 @@
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
-(1) Ta zakon ureja delovna razmerja,
-ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, v skladu z:
+(1) Ta zakon ureja delovna razmerja, ki se
+sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, v skladu z:
1.
-Direktivo Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti
-delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o
-zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L št. 288 z dne 18. 10. 1991, str.
-32),
+Direktivo Sveta z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi
+za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z
+delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (UL L
+št. 206 z dne 29. 7. 1991, str. 19),
2.
-Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu
-o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L št. 175 z dne
-10. 7. 1999, str. 43),
+Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za
+spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk
+in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v
+smislu člena 16(1) direktive 89/391/EGS) (UL L št. 348 z dne 28. 11.
+1992, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega
+parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih
+aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom,
+členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne
+25. 7. 2019, str. 241; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1243/EU),
3.
-Direktivo Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem
-sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC
-(UL L št. 206 z dne 29. 7. 1991, str. 9),
+Direktivo Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih
+ljudi pri delu (UL L št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 12),
+zadnjič spremenjeno z Uredbo 2019/1243/EU,
4.
-Direktivo Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991, s katero se
-dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu
-za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim
-razmerjem (UL L št. 299 z dne 18. 11. 2003, str. 19),
+Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne
+16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja
+storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1), zadnjič
+spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
+28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na
+delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018,
+str. 16; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/957/EU),
5.
-Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
-4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa –
-združena verzija (UL L št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 9),
+Direktivo Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem
+sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC
+(UL L št. 14 z dne 20. 1. 1998, str. 9),
6.
-Direktivo Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih
-ljudi pri delu (UL L št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 12),
-7.
Direktivo Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju
-zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti – združena verzija (UL L
-št. 225 z dne 12. 8. 1998, str. 16),
+zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L št. 225 z dne
+12. 8. 1998, str. 16), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2015/1794
+Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o spremembi direktiv
+2008/94/ES, 2009/38/ES in 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter
+direktiv Sveta 98/59/ES in 2001/23/ES v zvezi s pomorščaki (UL L št. 263 z
+dne 8. 10. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
+2015/1794/EU),
+7.
+Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem
+sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L
+št. 175 z dne 10. 7. 1999, str. 43),
8.
-Direktivo Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju
-zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa
-podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov – združena verzija (UL L št.
-82 z dne 22. 3. 2001, str. 16),
+Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela
+enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L št. 180 z
+dne 19. 7. 2000, str. 22),
9.
-Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
-16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja
-storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1),
+Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih
+okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L št. 303 z dne
+2. 12. 2000, str. 16),
10.
-Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela
-enakega obravnavanja oseb, ne glede na raso ali narodnost (UL L št. 180 z dne
-19. 7. 2000, str. 22),
+Direktivo Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju
+zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa
+podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L št. 82 z dne
+22. 3. 2001, str. 16), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2015/1794/EU,
11.
-Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih
-okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L št. 303 z dne
-2. 12. 2000, str. 16),
+Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca
+2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v
+Evropski skupnosti (UL L št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 29),
+zadnjič spremenjeno z Direktivo 2015/1794/EU,
12.
-Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov
-za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih
-delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna
-direktiva v smislu člena 16(1) direktive 89/391/EGS (UL L št. 348 z dne
-28. 11. 1992, str. 1),
+Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
+4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L
+št. 299 z dne 18. 11. 2003, str. 9),
13.
Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija
2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in
-žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L št. 204 z dne 26. julija
-2006, str. 23),
+žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L št. 204 z
+dne 26. 7. 2006, str. 23),
14.
-Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca
-2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v
-Evropski skupnosti (UL L št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 29),
+Direktivo 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
+19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL
+L št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 9),
15.
-Direktivo Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju
-revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med
-BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES
-(UL L št. 68, 18. 3. 2010, str. 13),
+Direktivo 2018/957/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
+28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na
+delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 173 z dne 9. 7.
+2018, str. 16),
16.
-Direktivo 2008/104/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne
-19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL
-L št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 9).
+Direktivo (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
+20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski
+uniji (UL L št. 186 z dne 11. 7. 2019, str. 105),
+17.
+Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
+20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev
+in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L št. 188
+z dne 12. 7. 2019, str. 79).
(2) Cilji zakona so vključevanje
delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa
-ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode
-dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju.
+ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do
+svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem
+razmerju.
2. člen
(urejanje delovnih razmerij)
(1) Če ni s posebnim zakonom drugače
@@ -125,20 +145,21 @@ je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
6. člen
(prepoved diskriminacije in povračilnih
ukrepov)
-(1) Delodajalec mora iskalcu ali iskalki
-zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidatu) pri zaposlovanju ali delavcu v
-času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi
-zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo,
-nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje,
+(1) Delodajalec mora iskalcu ali
+iskalki zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidatu) pri zaposlovanju ali
+delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o
+zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično
+poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje,
invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko
stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v
skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in
predpisi o enakih možnostih žensk in moških.
(2) Enako obravnavo glede na osebne
okoliščine iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotavljati kandidatu
-oziroma delavcu zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju,
-prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih
-z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
+oziroma delavcu zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju,
+izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega
+razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi
+pogodbe o zaposlitvi.
(3) Prepovedani sta neposredna in
posredna diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine iz prvega odstavka
tega člena. Neposredna diskriminacija obstaja, če je oseba zaradi določene
@@ -241,11 +262,11 @@ organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini
predloga splošnega akta iz tretjega odstavka tega člena delodajalec pred
sprejemom akta obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(6) Delodajalec mora omogočiti pri
-njem zaposlenim delavcem in delavcem, napotenim s strani delodajalca za
-zagotavljanje dela, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti iz prvega
-in tretjega odstavka tega člena. V ta namen morajo biti splošni akti
-delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci
-brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.
+njem zaposlenim delavcem in delavcem, napotenim s strani delodajalca za zagotavljanje
+dela, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti iz prvega in tretjega
+odstavka tega člena. V ta namen morajo biti splošni akti delodajalca vedno na
+razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora
+seznanijo z njihovo vsebino.
(7) Za sindikat pri delodajalcu v
postopkih po tem zakonu se šteje reprezentativni sindikat, ki imenuje ali
izvoli sindikalnega zaupnika po 205. členu tega zakona.
@@ -290,16 +311,17 @@ razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oziroma 54. členom tega zakona, se
delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki
jih določa zakon.
14. člen
-(ničnost in izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi)
+(ničnost in izpodbojnost pogodbe o
+zaposlitvi)
Pri določanju posledic ničnosti in
izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila
civilnega prava, če ta zakon ne določa drugače.
15. člen
(uveljavljanje ničnosti pogodbe o
zaposlitvi)
-(1) Na ničnost pogodbe o zaposlitvi pazi
-sodišče po uradni dolžnosti, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana
-oseba.
+(1) Na ničnost pogodbe o zaposlitvi
+pazi sodišče po uradni dolžnosti, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka
+zainteresirana oseba.
(2) Ničnost pogodbe o zaposlitvi se
uveljavlja pred pristojnim delovnim sodiščem.
(3) Pravica do uveljavljanja ničnosti
@@ -324,8 +346,10 @@ pisni obliki.
pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo,
pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.
(3) Če delavcu ni izročena pisna
-pogodba o zaposlitvi, lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja
-zahteva njeno izročitev od delodajalca in sodno varstvo.
+pogodba o zaposlitvi s s tem
+zakonom določenimi sestavinami, lahko kadarkoli v času
+trajanja delovnega razmerja zahteva njeno izročitev od delodajalca in sodno
+varstvo.
(4) Če stranki nista sklenili pogodbe
o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine
pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 31. člena tega zakona, to ne vpliva na
@@ -462,8 +486,8 @@ druge primere, določene z zakonom.
zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o
zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z
-zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (v
-nadaljnjem besedilu: zakonec ali zunajzakonski partner),
+zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (v nadaljnjem
+besedilu: zakonec ali zunajzakonski partner),
-
otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
-
@@ -562,21 +586,23 @@ določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega
določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za
opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,
-
-določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem
-dnevu in o načinu izplačevanja plače,
+določilo o plačilu dodatkov in drugih sestavinah plače delavca,
+plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
-
določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
-
dolžino odpovednih rokov,
-
+določilo o usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec,
+-
navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih
aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
-
druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom.
-(2) V pogodbi o zaposlitvi se glede
-vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti in enajsti alineji prejšnjega
-odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe
-oziroma splošne akte delodajalca.
+(2) V pogodbi
+o zaposlitvi se glede vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti, enajsti in
+dvanajsti alineji prejšnjega odstavka, stranki lahko sklicujeta na zakone,
+kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.
32. člen
(neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi)
Če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v
@@ -788,9 +814,9 @@ pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
(2) Osebne podatke delavcev lahko
zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali
delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti.
-(3) Osebni podatki delavcev, za
-zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in
-prenehati uporabljati.
+(3) Osebni podatki delavcev, za zbiranje
+katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati
+uporabljati.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se
uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov.
8. Sprememba ali sklenitev nove pogodbe
@@ -813,6 +839,18 @@ dvanajste in štirinajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona z
delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času
opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice,
obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
+(5) Če spremembo pogodbe o zaposlitvi ali
+sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi predlaga delavec zaradi izboljšanja
+zaposlitve oziroma pogojev dela, mora delodajalec pisno utemeljiti svojo
+odločitev najkasneje v 30 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po
+elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo
+nalaga delodajalec.
+(6) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko
+delavec poda po poteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma
+po poteku poskusnega dela, ko traja dlje kot šest mesecev.
+(7) Če delavec delodajalcu poda enak
+predlog iz petega odstavka tega člena, mora delodajalec pisno utemeljiti svojo
+odločitev le, če je od predhodno podanega predloga preteklo najmanj eno leto.
50. člen
(sprememba pogodbe v primerih odpovedi s
strani delodajalca)
@@ -852,11 +890,11 @@ postopek za prenehanje delodajalca (suspenz pogodbe o zaposlitvi).
mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so
neposredno vezane na opravljanje dela.
(3) Delavec se ima pravico in dolžnost
-vrniti na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz
-pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku
-neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu s sedmo
-alinejo prvega odstavka 110. člena tega zakona, traja suspenz pogodbe do
-začetka učinkovanja izredne odpovedi.
+vrniti na delo najkasneje v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za
+suspenz pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v
+predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved
+v skladu s sedmo alinejo prvega odstavka 110. člena tega zakona, traja suspenz
+pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.
10. Posebnosti pogodb o zaposlitvi
1. Pogodba o zaposlitvi za določen
čas
@@ -947,9 +985,9 @@ delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se
šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
57. člen
(obveznosti pogodbenih strank)
-V času trajanja delovnega razmerja za
-določen čas imata pogodbeni stranki enake pravice in obveznosti kot v delovnem
-razmerju za nedoločen čas, če s tem zakonom ni določeno drugače.
+V času trajanja delovnega razmerja za določen
+čas imata pogodbeni stranki enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju
+za nedoločen čas, če s tem zakonom ni določeno drugače.
58. člen
(preračun delovnega časa)
(1) Delavcu, ki po pogodbi o
@@ -1007,13 +1045,13 @@ obveščati o razlogih za uporabo dela napotenih delavcev in njihovem številu.
členu se sklene za nedoločen čas.
(2) Pogodba o zaposlitvi se lahko
sklene za določen čas, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka
-54. člena tega zakona in ob upoštevanju časovnih omejitev iz drugega in
-četrtega odstavka 55. člena tega zakona.
+54. člena tega zakona in ob upoštevanju časovnih omejitev iz drugega in četrtega
+odstavka 55. člena tega zakona.
(3) Predčasno prenehanje potrebe po
delu delavca pri uporabniku v posameznem primeru ne sme biti razlog za
prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delodajalec za zagotavljanje
-dela je dolžan delavcu do izteka pogodbe za določen čas plačevati nadomestilo plače
-v skladu s 138. členom tega zakona.
+dela je dolžan delavcu do izteka pogodbe za določen čas plačevati nadomestilo
+plače v skladu s 138. členom tega zakona.
61. člen
(posebnosti pogodbe o zaposlitvi)
(1) V pogodbi o zaposlitvi se delavec
@@ -1028,7 +1066,8 @@ kolektivne pogodbe in splošne akte, ki zavezujejo posameznega uporabnika.
in delavec se v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas dogovorita tudi o višini
nadomestila plače za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku, oziroma za
čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri
-uporabniku, ki ne more biti nižje od 70 odstotkov minimalne plače.
+uporabniku, ki ne more biti nižje od 80 odstotkov
+osnove iz sedmega odstavka 137. člena tega zakona.
62. člen
(dogovor med uporabnikom in delodajalcem
za zagotavljanje dela, napotitev delavca)
@@ -1048,12 +1087,13 @@ je dolžan delavcu zagotavljati izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
v skladu s 170. členom tega zakona. Delodajalec za zagotavljanje dela in
uporabnik se v dogovoru iz prejšnjega odstavka dogovorita tudi o izobraževanju,
izpopolnjevanju in usposabljanju delavca v času napotitve pri uporabniku.
-(4) V skladu z dogovorom med delodajalcem
-za zagotavljanje dela in uporabnikom mora biti delavec z napotitvijo na delo k
-uporabniku pisno obveščen o pogojih dela pri uporabniku in o pravicah ter
-obveznostih pri uporabniku. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski
-poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec
-za zagotavljanje dela.
+(4) V skladu
+z dogovorom med delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom mora biti
+delavec z napotitvijo na delo k uporabniku pisno obveščen o uporabniku, pogojih
+dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku. Pisno
+obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov
+delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec za zagotavljanje dela,
+in je delavcu zagotovljena možnost, da ga natisne.
(5) Uporabnik je odgovoren za
pravilnost in popolnost podatkov o obstoju pogojev iz drugega odstavka 60.
člena tega zakona in za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki
@@ -1114,12 +1154,29 @@ pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom.
drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme
naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 145.
člena tega zakona.
+65.a člen
+(krajši delovni čas zaradi potreb
+usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja)
+(1) Delavec, ki neguje otroka, starega do
+osem let, ali zagotavlja oskrbo iz četrtega odstavka 182. člena tega
+zakona, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja
+poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za
+krajši delovni čas za določen čas.
+(2) Delodajalec mora svojo odločitev o
+predlogu delavca iz prejšnjega odstavka pisno utemeljiti v 15 dneh. Pisna
+utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov
+delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
+(3) Če se sklene pogodba o zaposlitvi za
+določen čas na podlagi prvega odstavka tega člena z delavcem, ki je že zaposlen
+pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o
+zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz
+pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
66. člen
(sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši
delovni čas z več delodajalci)
-(1) Delavec lahko sklene pogodbo o
-zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni
-čas, določen z zakonom.
+(1) Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi
+za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas,
+določen z zakonom.
(2) Delavec se mora sporazumeti z
delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih
z dela.
@@ -1132,14 +1189,32 @@ iz drugega odstavka tega člena so sestavina pogodbe o zaposlitvi s krajšim
delovnim časom.
67. člen
(krajši delovni čas v posebnih primerih)
-(1) Delavec, ki dela krajši delovni
-čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o
-zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz
-socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
+(1) Delavec,
+ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem
+zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi
+predpisi, ki tako določajo, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi
+delal polni delovni čas.
(2) Delavec iz prejšnjega odstavka, ki
dela krajši delovni čas, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti
ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela
polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno.
+67.a člen
+(krajši delovni čas žrtev nasilja v
+družini)
+(1) Delavec, ki je žrtev nasilja v družini,
+lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega
+in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši
+delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter
+odpravljanja posledic nasilja v družini.
+(2) Delodajalec svojo odločitev pisno utemelji
+najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski
+poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
+(3) Delavec, ki dela krajši delovni čas in
+je žrtev nasilja v družini, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni
+obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec,
+ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno, ter pravice iz
+socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, če zakon tako
+določa.
5. Pogodba o zaposlitvi za
opravljanje dela na domu
68. člen
@@ -1156,6 +1231,11 @@ delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.
(4) Delodajalec je dolžan o
nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti
inšpektorat za delo.
+(5) Če delavec predlaga sklenitev pogodbe o
+zaposlitvi za opravljanje dela na domu zaradi potreb usklajevanja poklicnega in
+zasebnega življenja, mora delodajalec svojo odločitev pisno utemeljiti
+najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje po elektronski poti na
+elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
69. člen
(pravice, obveznosti in pogoji)
(1) Delavec, ki opravlja delo na
@@ -1229,10 +1309,10 @@ delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas, mirujejo pravice, obveznosti in
odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
(3) Vodilnemu delavcu, ki ima za
opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v
-primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde zaradi predčasne
-razrešitve ali ker po poteku mandata ni ponovno imenovan, pripadajo pravice, ki
-delavcem pripadajo na podlagi določb tega zakona, ki veljajo za odpoved iz
-poslovnega razloga.
+primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde zaradi
+predčasne razrešitve ali ker po poteku mandata ni ponovno imenovan, pripadajo
+pravice, ki delavcem pripadajo na podlagi določb tega zakona, ki veljajo za
+odpoved iz poslovnega razloga.
11. Sprememba delodajalca
75. člen
(sprememba delodajalca)
@@ -1427,15 +1507,15 @@ zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani.
dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
85. člen
(obveznosti delodajalca pred odpovedjo)
-(1) Pred redno odpovedjo pogodbe o
-zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od
-ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno
-opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo
-delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v
-enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na
-ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Pisno
-opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov
-delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
+(1) Pred
+redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec
+najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od
+nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost
+odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz
+delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila, razen če ni s
+kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v
+18 mesecih. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na
+elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
(2) Pred redno odpovedjo iz razloga
nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o
zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami
@@ -1447,6 +1527,21 @@ na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
(3) Pri zagovoru lahko po pooblastilu
delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga, s strani delavca pooblaščena
oseba.
+(4) Na pisno zahtevo delavca, ki jo lahko
+poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, mu mora delodajalec
+omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in
+ne daljši od 30 dni, o kršitvah iz prvega odstavka tega člena izjavi (v
+nadaljnjem besedilu: izjava o očitanih kršitvah), razen če obstajajo
+okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da
+delavcu to omogoči.
+(5) V postopku zagovora, v katerem se lahko
+delavec izjavi o očitanih kršitvah, lahko po pooblastilu delavca sodeluje
+sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski
+zaupnik ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti.
+(6) Odločitev o pisnem opozorilu pred redno
+odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi postopka iz
+četrtega odstavka tega člena mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o
+očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu.
86. člen
(vloga sindikata in sveta delavcev oziroma
delavskega zaupnika)
@@ -1559,17 +1654,22 @@ plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred
uvedbo postopka odpovedi.
90. člen
(neutemeljeni odpovedni razlogi)
-Kot neutemeljeni razlogi za redno odpoved
-pogodbe o zaposlitvi se štejejo:
+(1) Kot neutemeljeni razlogi za redno
+odpoved pogodbe o zaposlitvi se štejejo:
-
začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali
poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali
-odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu,
+odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševskem
+varstvu ali odsotnost z dela zaradi oskrbe v skladu s tem zakonom,
-
vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi
zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred
arbitražnim, sodnim ali upravnim organom,
-
+opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače
+razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega
+življenja ali predlog za tak način opravljanja dela,
+-
članstvo v sindikatu,
-
udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa,
@@ -1592,6 +1692,10 @@ sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogodbe o
opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o
službi v Civilni zaščiti ter prostovoljno sodelovanje državljanov pri zaščiti
in reševanju v skladu z zakonom.
+(2) Delodajalec ne sme opraviti nobenega
+ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za
+zaposlitev novega delavca, če bi bilo prenehanje delovnega razmerja posledica
+uveljavljanja pravic pri delodajalcu.
91. člen
(odpoved s ponudbo nove pogodbe)
(1) Če delodajalec odpove pogodbo o
@@ -1742,11 +1846,10 @@ katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, ter o predlaganih kriterijih za
določitev presežnih delavcev pisno čim prej obvestiti sindikate pri
delodajalcu.
(2) Delodajalec se predhodno, z
-namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati pri delodajalcu o
-predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa
-razreševanja presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev
-števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih
-posledic.
+namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati pri delodajalcu o predlaganih
+kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja
+presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila
+odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.
(3) Kopijo pisnega obvestila iz prvega
odstavka tega člena mora delodajalec poslati zavodu za zaposlovanje.
100. člen
@@ -1819,10 +1922,10 @@ določanje presežnih delavcev.
103. člen
(sodelovanje in vloga zavoda za
zaposlovanje)
-(1) Delodajalec je dolžan obravnavati in
-upoštevati morebitne predloge zavoda za zaposlovanje o možnih ukrepih za
-preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in
-ukrepih za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
+(1) Delodajalec je dolžan obravnavati
+in upoštevati morebitne predloge zavoda za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev
+ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in ukrepih za
+omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
(2) Na zahtevo zavoda za zaposlovanje
delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem pred potekom
60-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka 100. člena tega
@@ -1901,11 +2004,11 @@ tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
ravni dejavnosti ni določeno drugače.
(5) V postopku prisilne poravnave se
delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju
-višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila
-odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.
+višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine
+ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.
(6) Če ni s kolektivno pogodbo na
-ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino
-ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
+ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu
+odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
C) Izredna odpoved
109. člen
(splošno)
@@ -1942,8 +2045,8 @@ svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena
dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni
ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela
-dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot
-šest mesecev odsoten z dela,
+dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več
+kot šest mesecev odsoten z dela,
-
če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu
prevzemniku,
@@ -1964,8 +2067,8 @@ odpovedi.
alineje prvega odstavka tega člena lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne
odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja
postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila
-plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred
-uvedbo postopka odpovedi.
+plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo
+postopka odpovedi.
b) Izredna odpoved delavca
111. člen
(razlogi na strani delodajalca)
@@ -1980,11 +2083,12 @@ inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe
sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko
določenega nadomestila plače,
-
-mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je
-izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
+mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali nadomestila
+plače,
-
mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni
-izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
+izplačal plače ali nadomestila plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem
+roku,
-
delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v
celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
@@ -1996,8 +2100,8 @@ neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega
zakona,
-
-delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali
-trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.
+delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem
+ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.
(2) Pred izredno odpovedjo pogodbe o
zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in
o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh
@@ -2040,19 +2144,24 @@ do poteka roka za mediacijo ali arbitražo oziroma sodno varstvo.
delodajalec sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo, se zadržanje
učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do
izvršljive arbitražne odločitve.
-(3) Če predstavnik delavcev v sodnem
-postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz
-prvega odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču
-izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o
-zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo
-začasne odredbe.
-(4) Delodajalec lahko v času zadržanja
-učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do izvršljive
-arbitražne odločitve oziroma do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne
-odredbe prepove predstavniku delavcev opravljati delo, ki ni povezano z
-opravljanjem funkcije predstavnika delavcev, vendar mu mora v tem času
-zagotavljati nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače predstavnika delavcev
-v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
+(3) Če
+predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe
+o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka tega člena, se zadržanje učinkovanja
+prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča v
+sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev.
+(4) Delodajalec
+lahko v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi
+odpovedi do izvršljive arbitražne odločitve oziroma do odločitve sodišča na
+prvi stopnji prepove predstavniku delavcev opravljati delo, ki ni povezano z
+opravljanjem funkcije predstavnika delavcev, vendar mu mora v tem času zagotavljati
+nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka
+137. člena tega zakona.
+(5) Delodajalci in sindikati lahko s
+kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti vzpostavijo sklad, ki bo namenjen
+povračilu izplačanih nadomestil plače za čas prepovedi opravljanja dela v času
+zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka,
+ko sodišče na prvi stopnji ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi
+zakonito.
114. člen
(delavci pred upokojitvijo)
(1) Delodajalec ne sme delavcu, ki je
@@ -2076,8 +2185,8 @@ primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
-
v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.
(3) Delodajalec lahko z namenom
-ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi
-podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
+ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke
+iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
115. člen
(starši)
(1) Delodajalec ne sme odpovedati
@@ -2110,16 +2219,17 @@ pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v
primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno
rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
-(2) V primeru odpovedi pogodbe o
-zaposlitvi invalidu po prejšnjem odstavku se glede pravic delavcev, ki niso
-drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo
+(2) V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi
+invalidu po prejšnjem odstavku se glede pravic delavcev, ki niso drugače
+urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo
uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
(3) Delavcu, ki mu je odpovedana
pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je
ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo
-zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec
-vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih
-mesecev po izteku odpovednega roka.
+zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z
+iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo
+zaradi bolezni ali poškodbe, najkasneje pa s potekom
+šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
(4) Varstvo po tem členu ne velja v
primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
117. člen
@@ -2130,16 +2240,16 @@ varstvo.
5. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
na podlagi sodbe sodišča
118. člen
-(prenehanje pogodbe o zaposlitvi na
-podlagi sodbe sodišča)
+(prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi
+sodbe sodišča)
(1) Če sodišče ugotovi, da je
prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in
interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več
mogoče, lahko na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega
razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu
delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno
-denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v
-zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
+denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih
+treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
(2) Višino denarnega povračila sodišče
določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo
zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o
@@ -2157,8 +2267,8 @@ po samem zakonu
(prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi
ugotovljene invalidnosti in prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja)
(1) Pogodba o zaposlitvi preneha
-veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti
-I. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala
+veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni
+invalidnosti I. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala
pravnomočna.
(2) Pogodba o
zaposlitvi, ki jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, preneha veljati po
@@ -2221,7 +2331,11 @@ pripravništva mora biti sklenjena v pisni obliki.
(1) V pogodbi o zaposlitvi se delavec
in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu.
(2) Poskusno delo traja največ šest
-mesecev. Poskusno delo se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.
+mesecev. Če se poskusno delo določi v pogodbi o zaposlitvi
+za določen čas, se trajanje poskusnega dela določi sorazmerno trajanju te
+pogodbe in naravi dela. Če se sklene nova zaporedna pogodba o zaposlitvi za
+določen čas za isto delo, ne sme vključevati poskusnega dela. Poskusno delo se lahko podaljša v primeru
+začasne odsotnosti z dela.
(3) V času trajanja poskusnega dela
lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi.
(4) Če delodajalec v času trajanja ali
@@ -2333,12 +2447,12 @@ ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona.
132. člen
(odpravnina ob upokojitvi)
(1) Če s kolektivno pogodbo na ravni
-dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu
-zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi
-dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki
-Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač
-delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delodajalec lahko
-izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja.
+dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri
+delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o
+zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v
+Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih
+mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
+Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja.
(2) Če se delavec po upokojitvi
ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do
odpravnine po prejšnjem odstavku.
@@ -2349,8 +2463,8 @@ delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.
(4) Delodajalec je dolžan delavcu, ki
dela krajši delovni čas in je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, v
primeru upokojitve izplačati odpravnino sorazmerno delovnemu času, za katerega
-je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši
-delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona.
+je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela
+krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona.
(5) Delavec ni upravičen do odpravnine
po prvem odstavku tega člena, če ima pravico do odpravnine po 108. členu tega
zakona in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je
@@ -2406,10 +2520,11 @@ davkov in prispevkov.
plače bremenijo delodajalca.
136. člen
(zadrževanje in pobot izplačila plače)
-(1) Delodajalec lahko zadrži
-izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila
-pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so
-neveljavna.
+(1) Delodajalec
+lahko zadrži izplačevanje plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugih
+prejemkov delavcu samo v zakonsko določenih primerih.
+Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja
+izplačila, so neveljavna.
(2) Delodajalec ne sme svoje terjatve
do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo
plačila.
@@ -2423,7 +2538,8 @@ primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati
nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta,
plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih
-praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
+praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani
+delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo
plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove
bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo
@@ -2464,11 +2580,11 @@ delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem
roku, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS)
izplača neposredno delavcu zapadlo neizplačano nadomestilo plače iz tretjega
-oziroma četrtega odstavka tega člena, ki se izplača v breme zdravstvenega zavarovanja.
-ZZZS izvede izplačilo na podlagi zahteve delodajalca, ki jo je ta dolžan
-vložiti v osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo
-v plačilo oziroma na podlagi zahteve delavca, ki jo ta lahko vloži, če v
-osemdnevnem roku ne prejme pisnega obvestila delodajalca o njeni vložitvi.
+oziroma četrtega odstavka tega člena, ki se izplača v breme zdravstvenega
+zavarovanja. ZZZS izvede izplačilo na podlagi zahteve delodajalca, ki jo je ta
+dolžan vložiti v osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače
+zapadlo v plačilo oziroma na podlagi zahteve delavca, ki jo ta lahko vloži, če
+v osemdnevnem roku ne prejme pisnega obvestila delodajalca o njeni vložitvi.
Zahtevi delodajalca mora biti priložen pisni obračun delodajalca, iz katerega
so razvidni podatki o zapadlem neizplačanem nadomestilu plače in izjava
delodajalca, da delavcu ni izplačal nadomestila plače v zakonsko določenem
@@ -2517,6 +2633,19 @@ oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja.
(2) Plača pripravnika oziroma delavca,
ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ne sme biti nižja od minimalne plače,
določene z zakonom.
+141.a člen
+(subsidiarna odgovornost)
+(1) Ne glede na 18. člen Zakona o
+čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list, št. 40/2023) je v primeru, če
+delodajalec, ki je podizvajalec in izvaja storitev v okviru gradbene
+dejavnosti, delavcu za delo, opravljeno v okviru izvajanja te storitve, ne
+zagotovi plače v skladu z določbami tega zakona, za izpolnitev te obveznosti
+subsidiarno odgovoren pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je
+delodajalec.
+(2) Za delodajalca, ki je podizvajalec iz
+prejšnjega odstavka, se šteje pravni subjekt, ki mu je bil s pogodbo v
+izvajanje oddan del storitve ali celotna storitev, za izvedbo katere je glavni
+izvajalec sklenil pogodbo z naročnikom storitve.
4. Delovni čas
142. člen
(definicija delovnega časa)
@@ -2524,10 +2653,37 @@ določene z zakonom.
čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z
dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
(2) Efektivni delovni čas je vsak čas,
-v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in
-izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
+v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje
+svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
(3) Efektivni delovni čas je osnova za
izračun produktivnosti dela.
+142.a člen
+(pravica do odklopa)
+(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti
+pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do
+počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in
+kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta
+namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.
+(2) Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec,
+se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora
+delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na
+določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo
+informacijske tehnologije).
+(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena
+niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s
+kolektivno pogodbo ožje ravni.
+(4) Če pri delodajalcu ni sindikata, mora
+delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev
+oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati
+mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov
+posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
+(5) Če pri posameznem delodajalcu ni
+organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini
+ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri
+delodajalcu običajen način.
+(6) Če delavec v primeru spora navaja
+dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim
+odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.
143. člen
(polni delovni čas)
(1) Polni delovni čas ne sme biti
@@ -2604,9 +2760,9 @@ starejšemu delavcu (199. člen),
-
delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
-
-delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela,
-oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko
-poslabšalo zdravstveno stanje,
+delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem
+ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo
+zdravstveno stanje,
-
delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela
na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene
@@ -2620,9 +2776,9 @@ predpisi.
(1) Delavec, ki dela polni delovni
čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim
delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju
-delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za
-opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za
-opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.
+delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje
+deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje
+vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.
(2) Določitev načina uresničevanja
pravic in obveznosti iz tega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti
delavca pri delodajalcih, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, je
@@ -2641,12 +2797,13 @@ poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem pisn
obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem
mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske
tehnologije) in sindikate pri delodajalcu.
-(3) Če delavec v času trajanja
-delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega
-življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec,
-upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Pisna
-utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov
-delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
+(3) Če
+delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja
+poklicnega in zasebnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega
+časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno
+utemeljiti svojo odločitev najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko
+pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja
+in uporabo nalaga delodajalec.
(4) Delodajalec mora pisno obvestiti
delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo
delovnega časa na pri delodajalcu običajen način.
@@ -2751,9 +2908,9 @@ všteva v delovni čas.
dnevoma)
(1) Delavec ima v obdobju 24 ur
pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.
-(2) Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno
-razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka,
-ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
+(2) Delavec, ki mu je delovni čas
+neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico
+do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
156. člen
(tedenski počitek)
(1) Delavec ima v obdobju sedmih
@@ -2779,9 +2936,9 @@ s poslovodno osebo ali prokuristom,
z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
-
z delavcem, ki opravlja delo na domu,
-če delovnega časa ni mogoče vnaprej
-razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če
-sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
+če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti
+oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu
+zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
158. člen
(možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali
v kolektivnih pogodbah)
@@ -2813,9 +2970,9 @@ storitev, ali
v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela.
(5) S kolektivno pogodbo na ravni
dejavnosti se lahko določi, da se v primerih, ko to narekujejo objektivni ali
-tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, upošteva polni delovni čas po
-šestem odstavku 148. člena tega zakona kot povprečna delovna obveznost v
-obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.
+tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, upošteva polni delovni čas po sedmem odstavku 148. člena tega zakona kot
+povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od
+12 mesecev.
8. Letni dopust
159. člen
(pridobitev pravice in minimalno trajanje
@@ -2882,8 +3039,8 @@ naslednjega leta.
(4) Delavec ima pravico izrabiti ves
letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do
30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe,
-porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do
-31. decembra naslednjega leta.
+porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos
+letnega dopusta v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5) Delavec, ki dela v tujini, lahko v
celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako
določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
@@ -2894,8 +3051,8 @@ koledarskega leta.
163. člen
(način izrabe letnega dopusta)
(1) Letni dopust se izrablja
-upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo
-delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
+upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca
+ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
(2) Starši šoloobveznih otrok imajo
pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
(3) Delavec ima pravico izrabiti en
@@ -2950,6 +3107,26 @@ drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.
z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru
izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega
zavarovanja.
+167.a člen
+(oskrbovalski dopust)
+(1) Delavec je upravičen do petih delovnih
+dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu v primeru oskrbe.
+(2) Do odsotnosti z dela iz prejšnjega
+odstavka je delavec upravičen v primeru potreb po znatnejši negi iz
+zdravstvenih razlogov družinskega člana iz prve, druge ali tretje alineje
+drugega odstavka 26. člena tega zakona ali osebe, s katero živi v istem
+gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o
+zdravstvenem zavarovanju.
+(3) Delavec mora v primeru odsotnosti z
+dela zaradi oskrbovalskega dopusta delodajalca obvestiti o razlogu za odsotnost
+z dela pred nastopom odsotnosti. Če zaradi objektivnih okoliščin odsotnosti to
+ni mogoče, mora delavec delodajalca obvestiti najpozneje v treh delovnih dneh
+po nastopu odsotnosti.
+(4) Delavec pravico do oskrbovalskega
+dopusta uveljavlja z izjavo, v kateri navede razloge za upravičenost do
+odsotnosti, in sicer upravičenca do nege in razloge zanjo, k čemur priloži
+dokazila, ki izkazujejo dejstva iz izjave. Dokazila lahko vsebujejo nujno
+potrebne osebne podatke upravičenca do nege.
168. člen
(odsotnost z dela zaradi opravljanja
funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih)
@@ -2969,6 +3146,19 @@ poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči
pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, ali mu je odrejeno ali predlagano, naj
sodeluje ali nudi pomoč upravnemu ali sodnemu organu ali je iz drugih razlogov
brez krivde poklican k sodelovanju z upravnim ali sodnim organom.
+168.a člen
+(odsotnost delavca, žrtve nasilja v
+družini)
+(1) Delavec, žrtev nasilja v družini, je
+upravičen do petih delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem
+koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter
+odpravljanja posledic nasilja v družini.
+(2) Delavec, žrtev nasilja v družini, mora
+v primeru plačane odsotnosti z dela iz prejšnjega odstavka najpozneje tri
+delovne dni pred nastopom odsotnosti o tem obvestiti delodajalca. Ob obvestitvi
+delavec delodajalcu predloži tudi potrdilo centra za socialno delo o izdelani
+oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na
+policijo ter dokazilo o urejanju zadev iz prejšnjega odstavka.
10. Obveznost opravljanja drugega dela
zaradi izjemnih okoliščin
169. člen
@@ -2989,19 +3179,22 @@ opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja
zaposljivosti.
(2) Delodajalec je dolžan zagotoviti
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo
-potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali
-usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga
-nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s potrebami izobraževanja,
-izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima delodajalec pravico delavca
-napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico,
-da sam kandidira.
+potrebe delovnega procesa, zakon ali kolektivna
+pogodba ali če se je z izobraževanjem,
+izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o
+zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s
+potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima
+delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in
+usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira.
(3) Trajanje in potek izobraževanja
ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s
pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo.
(4) Če delodajalec napoti delavca na
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje iz razlogov iz drugega odstavka
tega člena, nosi stroške tega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja
-delodajalec.
+delodajalec. Čas
+izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja iz prejšnjega stavka se šteje v
+delovni čas.
171. člen
(pravica do odsotnosti z dela zaradi
izobraževanja)
@@ -3092,33 +3285,27 @@ povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znes
določenem s kolektivno pogodbo, razen v primerih iz 8. člena tega zakona.
IV. VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV
1. Varstvo žensk
+(črtan)
181. člen
-(prepoved opravljanja podzemnih del)
-(1) Delavke ne smejo opravljati
-podzemnih del v rudnikih.
-(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne
-velja za delavke:
--
-ki so vodilne osebe oziroma vodijo delovne enote in imajo pooblastila za
-samostojne odločitve,
--
-ki morajo zaradi strokovnega izobraževanja opraviti določen čas prakse
-na podzemnih delih v rudnikih,
--
-ki so zaposlene v zdravstvenih in socialnih službah in v drugih
-primerih, ko morajo odhajati na podzemna dela v rudnik zaradi opravljanja del,
-ki niso fizična.
-2. varstvo delavcev zaradi nosečnosti
-in starševstva
+(črtan)
+2. Varstvo
+delavcev zaradi nosečnosti, starševstva in oskrbe
182. člen
(splošno)
-(1) Delavci imajo zaradi nosečnosti in
-starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.
-(2) V primeru spora v zvezi z
-uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva po tem
-zakonu, je dokazno breme na strani delodajalca.
-(3) Delodajalec mora delavcem
-omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.
+(1) Delavci imajo zaradi nosečnosti,
+starševstva in oskrbe pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.
+(2) V primeru spora v zvezi z
+uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti, starševstva in oskrbe po
+tem zakonu, je dokazno breme na strani delodajalca.
+(3) Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje
+usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
+(4) Kot oskrba se v skladu s tem zakonom
+šteje delo s krajšim delovnim časom na podlagi 65.a člena tega zakona ali
+odsotnost z dela zaradi oskrbovalskega dopusta zaradi potreb po znatnejši negi
+iz zdravstvenih razlogov družinskega člana iz prve, druge ali tretje alineje
+drugega odstavka 26. člena tega zakona ali osebe, s katero delavec živi v
+istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s
+predpisi o zdravstvenem zavarovanju.
183. člen
(varstvo podatkov v zvezi z nosečnostjo)
V času trajanja delovnega razmerja
@@ -3147,11 +3334,11 @@ pravico do plače, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.
drugega ustreznega dela po prejšnjem odstavku, ji mora v času, ko je delavka iz
tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v skladu s prvim,
drugim, sedmim in devetim odstavkom 137. člena tega zakona.
-(5) Podzakonski akt, v katerem se podrobneje
-določijo dejavniki tveganja in delovni pogoji iz prvega odstavka tega člena,
-ter dejavniki tveganja, postopki in delovni pogoji iz drugega odstavka tega
-člena, izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za
-zdravje.
+(5) Podzakonski akt, v katerem se
+podrobneje določijo dejavniki tveganja in delovni pogoji iz prvega odstavka
+tega člena, ter dejavniki tveganja, postopki in delovni pogoji iz drugega
+odstavka tega člena, izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom,
+pristojnim za zdravje.
185. člen
(varstvo v času nosečnosti in starševstva
v zvezi z nočnim in nadurnim delom)
@@ -3168,21 +3355,21 @@ otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo
družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja
nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.
186. člen
-(starševski dopust)
-(1) Delodajalec je dolžan zagotavljati
-pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe
-starševskega dopusta, določenega z zakonom.
-(2) Delavec je dolžan delodajalca
-obvestiti o začetku in načinu izrabe pravic iz prejšnjega odstavka v roku 30
-dni pred začetkom izrabe pravic, razen če zakon, ki ureja starševski dopust, ne
-določa drugače.
-(3) Po prenehanju starševskega dopusta
-mora delodajalec delavcu omogočiti, da začne opravljati delo pod pogoji iz
-pogodbe o zaposlitvi.
-(4) Pravice, ki jih je delavec
-pridobil ali so se izboljšale med odsotnostjo z dela zaradi starševskega
-dopusta, delavec lahko uveljavi takoj, ko začne opravljati delo, če jih ni
-mogel uveljaviti med odsotnostjo, kar mu mora delodajalec omogočiti.
+(starševski dopust in oskrba)
+(1) Delodajalec mora zagotavljati pravico
+do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe
+starševskega dopusta ali oskrbe, določene z zakonom.
+(2) Delavec mora delodajalca obvestiti o
+začetku in načinu izrabe krajšega delovnega časa ali starševskega dopusta iz
+prejšnjega odstavka v 30 dneh pred začetkom izrabe pravic, razen če zakon, ki
+ureja starševski dopust, ne določa drugače.
+(3) Po prenehanju starševskega dopusta ali
+oskrbe mora delodajalec delavcu omogočiti, da začne opravljati delo pod pogoji
+iz pogodbe o zaposlitvi.
+(4) Pravice, ki jih je delavec pridobil ali
+so se izboljšale med odsotnostjo z dela zaradi starševskega dopusta ali oskrbe,
+delavec lahko uveljavi takoj, ko začne opravljati delo, če jih ni mogel
+uveljaviti med odsotnostjo, kar mu mora delodajalec omogočiti.
187. člen
(nadomestilo plače)
Delavec, ki izrablja starševski dopust, ima
@@ -3202,6 +3389,33 @@ prvega in tretjega odstavka 185. člena tega zakona ima
tudi delavec, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega
naslova, v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja in delavec-skrbnik
za svojega varovanca, ki ga dejansko neguje in varuje.
+2.a Varstvo delavcev, žrtev nasilja v družini
+189.a člen
+(splošno)
+(1) Delavci, žrtve nasilja v družini, imajo
+pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.
+(2) Delavec, žrtev nasilja v družini, po
+tem zakonu je oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v
+družini, opredeljenih v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, je
+nasilje prijavila na policijo ali center za socialno delo, postopki v zvezi z
+nasiljem in odpravljanjem posledic nasilja pa še niso končani, kar žrtev
+dokazuje s potrdilom centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti
+zaradi nasilja v družini, sodišča in drugih institucij. Zaradi učinkovitejšega
+sodelovanja v postopkih, ki povečujejo njeno varnost, uživa posebno varstvo.
+(3) V primeru spora v zvezi z
+uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nasilja v družini po tem zakonu je
+dokazno breme na strani delodajalca.
+(4) Delodajalec mora delavcem, žrtvam
+nasilja v družini, omogočiti lažje usklajevanje poklicnih obveznosti in
+obveznosti, ki izhajajo iz urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter
+odpravljanja posledic nasilja v družini.
+189.b člen
+(varstvo v zvezi z delovnim časom in
+nočnim delom)
+Delavcu, žrtvi nasilja v družini, se lahko
+naloži opravljanje dela preko polnega delovnega časa, neenakomerno razporedi
+ali začasno prerazporedi delovni čas ali se ga razporedi na nočno delo samo z
+njegovim predhodnim pisnim soglasjem.
3. Varstvo delavcev, ki še niso
dopolnili 18 let starosti
190. člen
@@ -3262,10 +3476,10 @@ starosti, ima pravico do tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur.
starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, v
primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in
oglaševalne dejavnosti pa med 24. in četrto uro naslednjega dne.
-(2) Izjemoma se lahko odredi, da
-delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, dela ponoči v primeru višje sile,
-ko tako delo traja določen čas in mora biti izvršeno takoj, polnoletni delavci
-pa niso na razpolago v ustreznem številu.
+(2) Izjemoma se lahko odredi, da delavec,
+ki še ni dopolnil 18 let starosti, dela ponoči v primeru višje sile, ko tako
+delo traja določen čas in mora biti izvršeno takoj, polnoletni delavci pa niso
+na razpolago v ustreznem številu.
(3) V primeru opravljanja nočnega dela
delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, mora delodajalec zagotoviti nadzor
s strani polnoletnega delavca.
@@ -3457,7 +3671,9 @@ praznikih in dela prostih dnevih,
-
minimalnem letnem dopustu,
-
-višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje,
+plačilu za delo, do katerega je delavec upravičen v skladu s predpisi
+države, v kateri se delo opravlja, in valuti, v kateri se plačilo za delo
+izplačuje,
-
dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini,
-
@@ -3469,7 +3685,9 @@ in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo
opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta
zakon oziroma ugodneje,
-
-pogojih vrnitve v Slovenijo.
+pogojih vrnitve v Slovenijo,
+-
+povezavi na enotno uradno nacionalno spletno mesto.
(2) Namesto določil iz četrte, pete in
šeste alineje prejšnjega odstavka, se lahko pogodba o zaposlitvi sklicuje na
drug zakon, drug predpis ali na kolektivno pogodbo, ki ureja to vprašanje.
@@ -3480,13 +3698,29 @@ na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem
pravu, opravlja začasno delo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi s
predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov ter čezmejno
izvajanje storitev.
-(2) Delavcu iz prejšnjega odstavka mora
-delodajalec zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah
-kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in
-počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačilo za delo, pogodbo o zaposlitvi
-med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev
-drugemu uporabniku, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in
-zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.
+(2) Delavcu iz
+prejšnjega odstavka, če je to za delavca ugodneje, mora delodajalec zagotoviti
+pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe na
+ravni dejavnosti, ki urejajo:
+-
+delovni čas,
+-
+odmore in počitke,
+-
+nočno delo,
+-
+minimalni letni dopust,
+-
+plačilo za delo,
+-
+pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost
+zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku,
+-
+varnost in zdravje pri delu,
+-
+posebno varstvo delavcev in
+-
+zagotavljanje enakopravnosti.
(3) V primeru začasnih začetnih del, ki so
sestavni del pogodbe o dobavi blaga, ki ne trajajo več kot osem delovnih dni in
jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja, se ne uporablja določba
@@ -3528,10 +3762,10 @@ pogojem, da dela, ki jih bo opravljal, ne ogrožajo njegovo varnost, zdravje,
moralo, izobraževanje in razvoj. Vrste lažjih del se določijo s podzakonskim
aktom.
(4) Otrok lahko opravlja delo po
-drugem in tretjem odstavku tega člena po predhodnem dovoljenju inšpektorja za
-delo, ki ga le-ta izda na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika. Postopek in
-pogoji za izdajo dovoljenja inšpektorja za delo se podrobneje določijo s
-podzakonskim aktom.
+drugem in tretjem odstavku tega člena po predhodnem dovoljenju inšpektorja za delo,
+ki ga le-ta izda na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika. Postopek in pogoji
+za izdajo dovoljenja inšpektorja za delo se podrobneje določijo s podzakonskim
+aktom.
(5) Podzakonski akt iz prejšnjih dveh
odstavkov izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim
za zdravje.
@@ -3548,14 +3782,17 @@ ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti.
(posebne varstvene določbe)
(1) Ne glede na določbo sedmega
odstavka prejšnjega člena delovni čas otrok, mlajših od 15 let starosti, ki
-opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic, ne sme trajati več kot sedem ur
-na dan in 35 ur na teden. Delo otroka, ki ga opravlja v šolskem letu izven
-časa, določenega za pouk, ne sme trajati več kot dve uri na dan in ne več kot 12
-ur na teden.
+opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic, ne sme
+trajati več kot šest ur dnevno in 30 ur na teden. Delo
+otroka, ki ga opravlja v šolskem letu izven časa, določenega za pouk, ne sme
+trajati več kot dve uri na dan in ne več kot 12 ur na teden.
(2) Otrokom je v vsakem primeru
prepovedano opravljati nočno delo med osmo uro zvečer in šesto uro zjutraj.
(3) Otrokom je potrebno zagotoviti v
vsakem 24-urnem obdobju dnevni počitek najmanj 14 zaporednih ur.
+(4) Otrokom, ki opravljajo lažja dela v
+času šolskih počitnic, je treba v času šolskih letnih počitnic zagotoviti
+najmanj dva tedna neprekinjenega počitka.
3. Ekonomsko odvisna oseba
213. člen
(opredelitev)
@@ -3584,19 +3821,19 @@ splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in
prispevkov,
-
uveljavljanju odškodninske odgovornosti.
-(3) Ekonomsko odvisna oseba je za upravičenost
-do omejenega delovno pravnega varstva po prejšnjih dveh odstavkih po zaključku
-vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od
-katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku
-posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja
-ekonomske odvisnosti.
+(3) Ekonomsko odvisna oseba je za
+upravičenost do omejenega delovno pravnega varstva po prejšnjih dveh odstavkih
+po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti
+naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje,
+tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo
+vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.
VIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
215. člen
(splošno)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
-določb tega zakona, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca,
-ki urejajo delovna razmerja, opravlja inšpektorat za delo v skladu s predpisi,
-ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo.
+določb tega zakona, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov
+delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, opravlja inšpektorat za delo v skladu
+s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
lahko inšpektor za delo, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva
škoda, zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do
@@ -3615,8 +3852,8 @@ delodajalec predlaga posredovanje inšpektorja za delo v sporu.
delavec ali le delodajalec, inšpektor za delo najprej pridobi soglasje druge
stranke za reševanje spora s posredovanjem.
(3) Inšpektor za delo lahko posreduje
-v sporu med delavcem in delodajalcem z namenom, da delavec in delodajalec
-sporazumno rešita spor.
+v sporu med delavcem in delodajalcem z namenom, da delavec in delodajalec sporazumno
+rešita spor.
(4) Inšpektor za delo lahko posreduje
v sporu med delavcem in delodajalcem vse do izvršljive arbitražne odločitve o
spornem vprašanju oziroma do odločitve sodišča prve stopnje o spornem
@@ -3663,8 +3900,8 @@ nasprotju s 55. členom tega zakona;
pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva posledice iz
56. člena tega zakona;
11.
-napoti delavce na delo k drugemu uporabniku v nasprotju z drugim
-odstavkom 59. člena tega zakona;
+napoti delavce na delo k drugemu uporabniku v nasprotju z drugim odstavkom
+59. člena tega zakona;
12.
zagotavlja delo delavca uporabniku v nasprotju s 60. členom tega zakona;
13.
@@ -3674,8 +3911,8 @@ zakona;
delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ne izplača
odpravnine v skladu z 79. členom tega zakona;
15.
-v nasprotju s 85. členom in tretjim odstavkom 89. člena tega zakona odpove
-pogodbo o zaposlitvi;
+v nasprotju s 85. členom in tretjim odstavkom 89. člena tega zakona
+odpove pogodbo o zaposlitvi;
16.
o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno ne
obvesti sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika (prvi odstavek
@@ -3684,6 +3921,10 @@ obvesti sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika (prvi odstavek
ne izrazi v pisni obliki redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
(87. člen) ali delavcu ne vroči redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
v skladu z 88. členom tega zakona;
+17.a v nasprotju z drugim odstavkom 90. člena tega
+zakona opravi ravnanje, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi
+oziroma za zaposlitev novega delavca, če je prenehanje delovnega razmerja
+posledica uveljavljanja pravic pri delodajalcu;
18.
izvede postopek odpovedi večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov
v nasprotju z 98., 99., 100., 101., 102. in 103. členom tega zakona;
@@ -3712,7 +3953,7 @@ delavcu ne izplača odpravnine ob upokojitvi v skladu s 132. členom tega
zakona;
27.
delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134.
-in 135. členom tega zakona;
+ali 135. členom tega zakona;
28.
pobota svojo terjatev do delavca s svojo obveznostjo plačila brez
delavčevega pisnega soglasja (drugi odstavek 136. člena);
@@ -3726,8 +3967,8 @@ pripravniku oziroma delavcu na usposabljanju ne izplača plače v skladu s
napotenim delavcem, ki začasno opravljajo delo v Republiki Sloveniji, ne
zagotovi pravic iz drugega odstavka 210. člena tega zakona;
32.
-omogoči delo otrok pod 15. letom starosti, dijakov in študentov v
-nasprotju z 211. in 212. členom tega zakona.
+omogoči delo otrok pod 15. letom starosti, dijakov in študentov v nasprotju
+z 211. in 212. členom tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se
kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz
@@ -3740,25 +3981,31 @@ kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v
državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
217.a člen
-(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje
-delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik,
-ki samostojno opravlja dejavnost, če:
+(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se
+kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma
+posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1.
pri sprejemanju splošnih aktov ne izpolni obveznosti iz 10. člena
-tega zakona ali sprejme splošni akt v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena
-tega zakona ali ne omogoči delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi
-splošnimi akti v skladu z 10. členom tega zakona;
+tega zakona ali sprejme splošni akt v nasprotju s tretjim odstavkom
+10. člena tega zakona ali ne omogoči delavcem, da se seznanijo z vsemi
+veljavnimi splošnimi akti v skladu z 10. členom tega zakona;
2.
pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ravna v nasprotju z 28. členom
tega zakona;
+2.a pogodba o zaposlitvi ne vsebuje sestavin v skladu s
+prvim odstavkom 31. člena tega zakona;
3.
ne obvesti strokovnega delavca oziroma strokovne službe iz drugega
odstavka 45. člena tega zakona o zaposlenih za določen čas in o začasnih
delavcih v skladu z drugim odstavkom 45. člena tega zakona;
4.
ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim
-in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu v skladu z
-drugim odstavkom 47. člena tega zakona;
+in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu v skladu z drugim
+odstavkom 47. člena tega zakona;
+4.a se ne odzove na predlog delavca, ki predlaga
+spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu
+s petim odstavkom 49. člena, drugim odstavkom 65.a člena, drugim odstavkom
+67.a člena ali petim odstavkom 68. člena tega zakona;
5.
naloži delavcu, ki dela krajši delovni čas, delo preko dogovorjenega
delovnega časa v nasprotju s šestim odstavkom 65. člena tega zakona;
@@ -3768,6 +4015,8 @@ ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu (drugi odstavek
7.
pred prenosom ne obvesti sindikatov oziroma se ne posvetuje s sindikati
v skladu s 76. členom tega zakona;
+7.a ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s
+142.a členom tega zakona;
8.
določi polni delovni čas v nasprotju s prvim odstavkom 143. člena
tega zakona;
@@ -3779,6 +4028,9 @@ odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 146. členom
tega zakona;
11.
razporedi delovni čas v nasprotju s 148. členom tega zakona;
+11.a se ne odzove na predlog delavca, ki predlaga
+drugačno razporeditev delovnega časa v skladu s tretjim odstavkom
+148. člena tega zakona;
12.
ne posreduje podatkov o nočnem delu delavcev v skladu z drugim odstavkom
150. člena tega zakona;
@@ -3795,9 +4047,11 @@ delovnima dnevoma in tedenskega počitka (154., 155. in 156. člen);
delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta v skladu s tem zakonom
(tretji odstavek 66. člena, 159. člen, tretji, četrti in peti
odstavek 160. člena, 161., 162. in 163. člen);
+16.a delavcu ne zagotovi oskrbovalskega dopusta v skladu
+s 167.a členom tega zakona;
17.
-delavcu ne zagotovi pravice do odsotnosti z dela v skladu s
-168. členom tega zakona;
+delavcu ne zagotovi pravice do odsotnosti z dela v skladu s 168. ali
+168.a členom tega zakona;
18.
izreče disciplinsko sankcijo v nasprotju s 172. členom tega zakona;
19.
@@ -3815,7 +4069,10 @@ dejavnost in omogočanja dostopa do podatkov v skladu z 203. členom tega
zakona;
23.
po prenehanju opravljanja dela v tujini delavcu ne zagotovi vrnitve v
-Slovenijo v skladu s četrtim odstavkom 208. člena tega zakona.
+Slovenijo v skladu s četrtim odstavkom 208. člena tega zakona;
+24.
+pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini ne vsebuje sestavin v
+skladu s prvim odstavkom 209. člena tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 2.000 eurov se
kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz
@@ -3823,10 +4080,9 @@ prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 150 do 1.000 eurov se
kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
-(4) Z globo od 150 do 1.000 eurov se
-kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v
-državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka
-tega člena.
+(4) Z globo od 150 do 1.000 eurov se kaznuje
+tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem
+organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
217.b člen
(1) Z globo od 750 do 2.000 eurov se
kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma
@@ -3852,11 +4108,11 @@ delavcu ne zagotavlja vseh potrebnih sredstev in delovnega materiala ter
mu ne omogoči prostega dostopa do poslovnih prostorov v skladu z drugim
odstavkom 43. člena tega zakona;
7.
-delavca z napotitvijo na delo k uporabniku pisno ne obvesti o pogojih
-dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku v skladu s
-četrtim odstavkom 62. člena tega zakona;
+delavca z napotitvijo na delo k uporabniku pisno ne obvesti o
+uporabniku, o pogojih dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri
+uporabniku v skladu s četrtim odstavkom 62. člena tega zakona;
8.
-o nameravanem organiziranju dela na domu ne obvesti inšpekcije za delo
+o nameravanem organiziranju dela na domu ne obvesti inšpektorata za delo
pred začetkom dela delavca (četrti odstavek 68. člena);
9.
delavca ne obvesti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer
@@ -3869,6 +4125,8 @@ tretjim odstavkom 87. člena tega zakona;
11.
delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z drugim odstavkom
160. člena tega zakona;
+11.a delavcu ne zagotovi izobraževanja, izpopolnjevanja
+in usposabljanja v skladu z drugim odstavkom 170. člena tega zakona;
12.
delavki naloži opravljanje dela v nasprotju s 184. členom tega
zakona;
@@ -3890,8 +4148,8 @@ starejšemu delavcu brez njegovega soglasja odredi nadurno ali nočno delo
kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
-(3) Z globo od 100 do 800 eurov se kaznuje delodajalec
-posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+(3) Z globo od 100 do 800 eurov se kaznuje
+delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 100 do 800 eurov se kaznuje
tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem
organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
@@ -3964,8 +4222,8 @@ list RS, št. 60/04) ter Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v
organih državne uprave (Uradni list RS, št. 32/09), uporabljajo pa se do izdaje
podzakonskih aktov na podlagi tega zakona.
226. člen
-(postopno
-zviševanje starosti za delavce pred upokojitvijo)
+(postopno zviševanje
+starosti za delavce pred upokojitvijo)
Ne glede na določbo prvega odstavka 114.
člena tega zakona, uživajo posebno varstvo pred odpovedjo delavci, ki v letu
2013 izpolnijo pogoj starosti 54 let in 4 mesece – ženske in 55 let – moški in
@@ -4105,10 +4363,10 @@ pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o
osebnem vročanju.
3. Sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 100/2015 z dne 9. 9.
2015 o zavrnitvi revizije, sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št.
-Pdp 1394/2014 z dne 4. 2. 2015 o zavrnitvi pritožbe v delu, ki se nanaša na zavrženje
-tožbe, in 2. točka sklepa Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 247/2014 z dne 3.
-9. 2014 se razveljavijo in zadeva se vrne Delovnemu sodišču v Mariboru v novo
-odločanje.«.
+Pdp 1394/2014 z dne 4. 2. 2015 o zavrnitvi pritožbe v delu, ki se nanaša na
+zavrženje tožbe, in 2. točka sklepa Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd
+247/2014 z dne 3. 9. 2014 se razveljavijo in zadeva se vrne Delovnemu sodišču v
+Mariboru v novo odločanje.«.
Zakon o poslovni skrivnosti – ZPosS (Uradni
list RS, št. 22/19)
@@ -4160,4 +4418,32 @@ vsebuje naslednjo končno določbo:
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih
+razmerjih – ZDR-1D (Uradni list RS, št. 114/23)
+vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
+»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
+38. člen
+(dokončanje
+postopkov in uporaba zakona)
+(1) Spremenjeni 31. člen zakona se
+uporablja za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi tega zakona.
+(2) Spremenjeni 113. člen zakona se
+začne uporabljati 12 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
+(3) Postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi
+iz krivdnega razloga, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v
+skladu z dosedanjimi predpisi.
+(4) Novi 141.a člen zakona se začne
+uporabljati za pogodbena razmerja med pogodbenikom, katerega neposredni
+podizvajalec je delodajalec, ter delodajalcem, ki mu je bil s pogodbo v
+izvajanje oddan del storitve ali celotna storitev, za izvedbo katere je glavni
+izvajalec sklenil pogodbo z naročnikom storitve, sklenjena po uveljavitvi tega
+zakona.
+(5) Ustrezne ukrepe iz novega 142.a člena
+zakona mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
+39. člen
+(začetek
+veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO5944.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO5944.yaml
index 188ad3332a..cb4181fb6f 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO5944.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO5944.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO5944.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2022-05-04 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-11-15 23:00:00
idPredpisa: ZAKO5944
idPredpisaChng: ZAKO5944
naslov: "ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo
- \u0161t. 11)"
-npbNum: 11
-path: /2022/11/2022-01-1186-2013-01-0784-npb11
-sopPredpisa: 2022-01-1186
+ \u0161t. 12)"
+npbNum: 12
+path: /2023/33/2023-01-3325-2013-01-0784-npb12
+sopPredpisa: 2023-01-3325
sopPredpisaChng: 2013-01-0784
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO6571.txt b/podatki/zakoni/ZAKO6571.txt
index f586dddf1b..7fba7baba5 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO6571.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO6571.txt
@@ -15,12 +15,12 @@ zakonom se v pravni red Republike Slovenije v zvezi z upravičenci do štipendij
po tem zakonu prenašajo:
-
točka (b) prvega odstavka in drugi odstavek 11. člena ter prvi
-odstavek 21. člena Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih
-držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004,
-str. 44), zadnjič spremenjene z Direktivo 2011/51/EU Evropskega parlamenta in
-Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se
-razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite (UL L
-št. 132 z dne 19. 5. 2011, str. 1);
+odstavek 21. člena Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov
+tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne
+23. 1. 2004, str. 44), zadnjič spremenjene z Direktivo 2011/51/EU
+Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive
+Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do
+mednarodne zaščite (UL L št. 132 z dne 19. 5. 2011, str. 1);
-
24. člen Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne
29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov
@@ -41,8 +41,8 @@ programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti.
izobraževanje na izobraževalni ustanovi po izobraževalnem programu za
pridobitev izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino ali
diplomo, in so namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.
-(3) Sredstva po tem zakonu so namenjena
-tudi za spodbujanje kadrovskega štipendiranja.
+(3) Sredstva po tem zakonu so
+namenjena tudi za spodbujanje kadrovskega štipendiranja.
3. člen
(opredelitev pojmov)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
@@ -163,8 +163,8 @@ nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti.
štipendije otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991, za kadrovske štipendije v
organih državne uprave, za namenske štipendije, ki jih dodeljujejo ministrstva
v skladu s drugimi predpisi, za štipendije v Slovenski vojski, za štipendije na
-podlagi mednarodnih sporazumov, razen če štipendije na podlagi mednarodnih
-sporazumov dodeljuje sklad.
+podlagi mednarodnih sporazumov, razen če štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov
+dodeljuje sklad.
(2) Ta zakon se ne uporablja za druge
štipendije in prejemke, ki so po namenu in načinu vračanja primerljivi
štipendijam in so urejeni v drugih predpisih oziroma splošnih aktih
@@ -233,8 +233,8 @@ javnega razpisa prejmejo višjo oceno, do porabe razpisanih sredstev; če se
vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, skupaj prijavljajo za nižja
sredstva od razpisanih, se vloge ne ocenjujejo, sredstva pa prejmejo vsi
vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa.
-(4) V postopku javnega razpisa z odprtim
-rokom za vložitev vloge:
+(4) V postopku javnega razpisa z
+odprtim rokom za vložitev vloge:
-
začne šestdesetdnevni rok za odločanje teči z dnem, od katerega se
šteje, da je vložena posamezna popolna vloga,
@@ -330,7 +330,9 @@ razen s štipendijo za deficitarne poklice,
-
štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na
tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi
-štipendijami.
+štipendijami,
+-
+državne štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z Zoisovo štipendijo.
9. člen
(dodeljevanje štipendij)
(1) Štipendije po tem zakonu se dodeljujejo
@@ -370,15 +372,17 @@ sodelovanje na tekmovanju.
Sredstva za štipendije in sofinanciranje
kadrovskih štipendij po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike
Slovenije, proračunskega sklada ministrstva, iz sredstev sklada in sredstev
-Evropskega socialnega sklada ali iz drugih virov.
+Evropskega socialnega sklada ali iz drugih virov. Sredstva za štipendije Ad futura za področje visokega šolstva
+zagotovi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, za področje srednjega in
+višjega šolstva pa ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.
III. UPRAVIČENCI IN SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE
11. člen
(upravičenci do štipendij)
(1) Ob izpolnjevanju pogojev,
določenih v tem zakonu, so do štipendije upravičene osebe s statusom dijaka ali
študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih.
-(2) Pojem dijak se v tem zakonu uporablja
-tudi za udeležence izobraževanja odraslih.
+(2) Pojem dijak se v tem zakonu
+uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.
12. člen
(splošni pogoji za pridobitev štipendije)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, se
@@ -497,6 +501,9 @@ ali študijsko leto.
med šolskim ali študijskim letom izpolni pogoje za pridobitev dodatka za
bivanje, je s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do
tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.
+(9) Štipendist, ki hkrati prejema Zoisovo
+štipendijo in državno štipendijo, je do dodatka za bivanje upravičen samo pri
+eni štipendiji.
19. člen
(dodatek za uspeh)
(1) Do dodatka za uspeh je upravičen
@@ -590,8 +597,8 @@ nad 9,00
-(3) Povprečna ocena iz prvega in
-drugega odstavka tega člena se izračuna skladno s 25. členom tega zakona.
+(3) Povprečna ocena iz prvega in drugega
+odstavka tega člena se izračuna skladno s 25. členom tega zakona.
(4) Do dodatka za uspeh po tem členu
ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa, razen na prehodu iz srednje poklicne na poklicno-tehniško
izobraževanje in na prehodu iz prve na drugo stopnjo visokošolskega
@@ -599,6 +606,9 @@ izobraževanja.
(5) Ne glede
na drugi odstavek tega člena štipendistu dodatek za uspeh ne pripada, če je v
predhodnem študijskem letu prejel manj kot tri številčno izražene ocene.
+(6) Do dodatka za uspeh po tem členu ni
+upravičen štipendist, ki hkrati z državno štipendijo prejema tudi Zoisovo
+štipendijo.
20. člen
(dodatek za štipendiste s posebnimi
potrebami)
@@ -628,6 +638,9 @@ dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto;
štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za štipendiste s
posebnimi potrebami, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni
več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.
+(4) Štipendist, ki hkrati prejema Zoisovo
+štipendijo in državno štipendijo, je do dodatka za štipendiste s posebnimi
+potrebami upravičen samo pri eni štipendiji.
2. Zoisove štipendije
21. člen
(pojem)
@@ -645,9 +658,9 @@ v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,70 –
za dijaka v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven
izobraževanja ali
-
-imel v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja
-štipendije v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 – za dijaka od vključno
-drugega letnika dalje.
+imel v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije
+v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 – za dijaka od vključno drugega
+letnika dalje.
(2) Zoisovo štipendijo za
izobraževanje lahko pridobi študent, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena
tega zakona, ki je dosegel izjemen dosežek in je:
@@ -690,8 +703,24 @@ višji letnik.
najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih,
sofinanciranih iz javnih sredstev,
-
-prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na
-državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,
+prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih
+tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,
+-
+najvišja mesta iz znanja na državni stopnji selekcijskih tekmovanjih,
+sofinanciranih iz javnih sredstev ministrstva, pristojnega za vzgojo in
+izobraževanje,
+-
+prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja na državni stopnji
+selekcijskih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev ministrstva,
+pristojnega za vzgojo in izobraževanje,
+-
+najvišja mesta iz znanja na državni stopnji interesnih tekmovanj,
+sofinanciranih iz javnih sredstev ministrstva, pristojnega za vzgojo in
+izobraževanje,
+-
+prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja na državni stopnji
+interesnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev ministrstva,
+pristojnega za vzgojo in izobraževanje,
-
priznanja za najboljše raziskovalne naloge,
-
@@ -719,9 +748,23 @@ Zoisovo štipendijo, pri čemer se posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat
(3) Vlagatelj lahko uveljavlja
individualni izjemni dosežek oziroma izjemni dosežek, dosežen v skupini, ki
šteje največ pet članov.
-(4) Natančnejšo opredelitev in
-uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen
-za delo.
+(4) Kot objava znanstvenoraziskovalne
+naloge ali znanstvenega prispevka šteje prispevek, ki je objavljen najkasneje
+zadnji dan pred začetkom šolskega ali študijskega leta, za katerega vlagatelj
+uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije in za katerega je
+predlagan vpis v vzajemno bazo podatkov COBISS najkasneje zadnji dan pred
+začetkom šolskega ali študijskega leta, za katerega vlagatelj uveljavlja
+dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije, ter je vpisan v vzajemno bazo
+podatkov COBISS pred koncem tekočega koledarskega leta. Objava znanstvenega
+prispevka mora biti v vzajemni bazi podatkov COBISS označena kot znanstvena ali
+strokovna v skladu s specifikacijo, ki je določena v tipologiji dokumentov
+oziroma del za vodenje bibliografij.
+(5) Natančnejšo
+opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi
+minister, pristojen za delo.
+(6) Natančnejšo opredelitev in
+uveljavljanje izjemnih dosežkov na področju visokega šolstva s podzakonskim
+aktom določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
25. člen
(povprečna ocena)
(1) Povprečna ocena je povprečje vseh
@@ -891,14 +934,14 @@ svetu znaša 200 eurov mesečno.
zavarovanje)
(1) Štipendist iz prvega odstavka 38.
člena tega zakona se obvezno zdravstveno zavaruje na podlagi 14. točke prvega
-odstavka 15. člena zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno
-zavarovanje, če ni obvezno zdravstveno zavarovan iz drugega naslova.
+odstavka 15. člena zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje,
+če ni obvezno zdravstveno zavarovan iz drugega naslova.
(2) Štipendistom iz prejšnjega
odstavka, razen državljanom držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora
-in Švicarske konfederacije, sklad od sklenitve obveznega zdravstvenega
-zavarovanja iz prejšnjega odstavka za posamezno študijsko leto izplača mesečne
-prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, če je štipendist ta dodatek
-uveljavljal in mu je bil dodeljen.
+in Švicarske konfederacije, sklad od sklenitve obveznega zdravstvenega zavarovanja
+iz prejšnjega odstavka za posamezno študijsko leto izplača mesečne prispevke za
+obvezno zdravstveno zavarovanje, če je štipendist ta dodatek uveljavljal in mu
+je bil dodeljen.
41. člen
(javni razpis za dodelitev štipendij za
Slovence v zamejstvu in po svetu)
@@ -926,8 +969,8 @@ organizacijah oziroma drugih strukturah zunaj Republike Slovenije in ocena
državnega organa, pristojnega za sodelovanje s Slovenci zunaj Republike
Slovenije.
44. člen
-(odločanje o dodelitvi ali nadaljnjem prejemanju
-štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu)
+(odločanje o dodelitvi ali nadaljnjem
+prejemanju štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu)
O dodelitvi ali nadaljnjem prejemanju
štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu na prvi stopnji odloča sklad.
45. člen
@@ -956,8 +999,8 @@ izobraževanje upravičencem iz 11. člena tega zakona, ki izpolnjujejo pogoje i
-
upravičencu iz 12. člena tega zakona za izobraževanje v tujini,
-
-tujemu državljanu s stalnim prebivališčem v tujini, ki ni pridobil
-statusa rezidenta za daljši čas, za izobraževanje v Republiki Sloveniji.
+tujemu državljanu s stalnim prebivališčem v tujini, ki ni pridobil statusa
+rezidenta za daljši čas, za izobraževanje v Republiki Sloveniji.
(2) Štipendija Ad futura iz druge in
tretje alineje prejšnjega člena se dodeli upravičencem iz 11. člena tega
zakona, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji, če izpolnjujejo pogoje iz 12.
@@ -974,16 +1017,16 @@ razpisom. Za prejemnika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo
za štipendista.
48. člen
(višina in namen štipendije Ad futura)
-Višina in namen štipendije Ad futura se
-določi z vsakokratnim javnim razpisom.
+Višina in namen štipendije Ad futura se določi
+z vsakokratnim javnim razpisom.
49. člen
(javni razpis)
(1) Sklad objavi javni razpis za
dodelitev štipendij Ad futura praviloma z zaprtim rokom za vložitev vloge, z
odprtim rokom za vložitev vloge pa v primeru, če razpis ne določa meril za
izbiro štipendistov, temveč le razmejitvena merila.
-(2) Sklad v javnem razpisu iz prejšnjega
-odstavka poleg vsebin iz 5. člena tega zakona določi tudi:
+(2) Sklad v javnem razpisu iz
+prejšnjega odstavka poleg vsebin iz 5. člena tega zakona določi tudi:
-
enega ali več posebnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu iz 50.
člena tega zakona,
@@ -1103,11 +1146,14 @@ stopnji odloča sklad.
53. člen
(odločanje o pritožbah za štipendijo Ad
futura)
-(1) O pritožbah zoper odločbe iz
-prejšnjega člena odloča ministrstvo.
+(1) O
+pritožbah zoper odločbe iz prejšnjega člena na področju visokega šolstva odloča
+ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, o pritožbah zoper odločbe iz
+prejšnjega člena na področju srednjega in višjega šolstva pa ministrstvo,
+pristojno za vzgojo in izobraževanje.
(2) Pritožba zadrži izvršitev odločbe.
-(3) V sporih zoper odločbe ministrstva
-iz prvega odstavka tega člena odloča upravno sodišče.
+(3) V sporih
+zoper odločbe ministrstev iz prvega odstavka tega člena odloča upravno sodišče.
54. člen
(pogodba o štipendiranju za štipendijo Ad
futura)
@@ -1310,7 +1356,10 @@ Natančnejšo opredelitev upravičencev do
štipendije Ad futura, pogojev za kandidiranje na javnem razpisu, razmejitvenih
meril, vsebino pogodbe o štipendiranju, izplačilo štipendije, način izpolnitve
obveznosti zaposlitve in drugih določb tega poglavja s podzakonskim aktom
-podrobneje določi minister, pristojen za delo.
+podrobneje določi minister, pristojen za visoko
+šolstvo, v primeru štipendije za področje visokega šolstva, oziroma minister,
+pristojen za vzgojo in izobraževanje, v primeru štipendije za področje
+srednjega in višjega šolstva.
V. SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
69. člen
(sofinanciranje kadrovskih štipendij)
@@ -1333,11 +1382,11 @@ uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
ravni izobraževanja in področju, opredeljenem v politiki štipendiranja, se
sofinanciranje dodeli v višini 70 % kadrovske štipendije, vendar največ v
višini 40 % minimalne plače.
-(3) Če sofinanciranje kadrovske štipendije
-ne dosega 50 % ali 70 % dodeljene in izplačane kadrovske štipendije glede na
-določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se znesek sofinanciranja
-avtomatično usklajuje ob spremembi minimalne plače, dokler ne doseže najvišjega
-možnega odstotka kadrovske štipendije.
+(3) Če sofinanciranje kadrovske
+štipendije ne dosega 50 % ali 70 % dodeljene in izplačane kadrovske štipendije
+glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se znesek
+sofinanciranja avtomatično usklajuje ob spremembi minimalne plače, dokler ne
+doseže najvišjega možnega odstotka kadrovske štipendije.
(4) Višina sofinanciranja za
posameznega štipendista se lahko za novo šolsko ali študijsko leto poviša do
največ 10 % glede na predhodno šolsko ali študijsko leto na podlagi vložene
@@ -1456,8 +1505,8 @@ znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.
79. člen
(prenos štipendiranja, sofinanciranja in
zaposlitve)
-(1) Delodajalec lahko ob predhodnem soglasju
-posameznega štipendista in sklada ali RRA vse pogodbene obveznosti za
+(1) Delodajalec lahko ob predhodnem
+soglasju posameznega štipendista in sklada ali RRA vse pogodbene obveznosti za
posameznega štipendista po pogodbi o sofinanciranju kadrovske štipendije
prenese na drugega delodajalca.
(2) Sklad ali RRA da soglasje k
@@ -1645,8 +1694,8 @@ mesecu za pretekli mesec na transakcijski račun štipendista, odprt v Republiki
Sloveniji, razen v zaključnem letniku srednješolskega izobraževanja, ko se za
meseca julij in avgust štipendija ne izplačuje.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega
-odstavka se v primeru izobraževanja v tujini štipendija lahko izplača v
-enkratnem znesku za posamezno šolsko ali študijsko leto.
+odstavka se v primeru izobraževanja v tujini štipendija lahko izplača v enkratnem
+znesku za posamezno šolsko ali študijsko leto.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena
se v primeru sofinancirane kadrovske štipendije rok za izplačilo štipendije
določi v pogodbi o štipendiranju, sklenjeni med delodajalcem in štipendistom.
@@ -1658,16 +1707,17 @@ znesku v višini preostalih zneskov štipendij za preostale mesece trajanja
izobraževalnega programa, če štipendist zaključi izobraževanje pred iztekom
izobraževalnega programa, ne glede na to, ali je bil vpisan v vse letnike.
(2) O izplačilu sofinancirane
-kadrovske štipendije v enkratnem znesku zaradi predčasnega zaključka izobraževanja
-se s pogodbo o štipendiranju lahko dogovorita tudi delodajalec in štipendist,
-pri čemer je v primeru izplačila delodajalec upravičen tudi do sofinanciranja
-kadrovske štipendije za vsak upoštevani mesečni znesek kadrovske štipendije.
+kadrovske štipendije v enkratnem znesku zaradi predčasnega zaključka
+izobraževanja se s pogodbo o štipendiranju lahko dogovorita tudi delodajalec in
+štipendist, pri čemer je v primeru izplačila delodajalec upravičen tudi do
+sofinanciranja kadrovske štipendije za vsak upoštevani mesečni znesek kadrovske
+štipendije.
90. člen
(nadaljnje prejemanje štipendije)
-(1) Štipendist je upravičen do
-nadaljnjega prejemanja štipendije, če v vsakem naslednjem šolskem ali
-študijskem letu izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu in če je uspešno zaključil
-letnik, za katerega je prejemal štipendijo, ter se vpisal v višji letnik.
+(1) Štipendist je upravičen do nadaljnjega
+prejemanja štipendije, če v vsakem naslednjem šolskem ali študijskem letu
+izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu in če je uspešno zaključil letnik, za
+katerega je prejemal štipendijo, ter se vpisal v višji letnik.
(2) Šteje se, da je štipendist uspešno
zaključil letnik, če se je vpisal v višji letnik ali izpolnil pogoje za vpis v
višji letnik. V tem primeru mora štipendist predložiti ustrezno dokazilo
@@ -1729,7 +1779,8 @@ prejemanju ali mirovanju štipendijskega razmerja. Štipendist, ki namerava
spremeniti izobraževalni program, lahko pred dejansko spremembo izobraževalnega
programa pri dodeljevalcu štipendije preveri, ali je novi program ustrezen.
(4) O spremembah iz tega člena
-dodeljevalec štipendije odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
+dodeljevalec štipendije odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu
+spremembe.
(5) Dodeljevalec štipendije lahko v
treh letih po dokončnosti odločbe o dodelitvi štipendije po uradni dolžnosti
začne postopek ugotavljanja upravičenosti do štipendije, kadar ugotovi, da so
@@ -1738,12 +1789,12 @@ upravičen ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje. V tem
primeru dodeljevalec štipendije izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o
dodelitvi štipendije in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo
višino ali drugo obdobje prejemanja štipendije.
-(6) Če dodeljevalec štipendije
-ugotovi, da štipendist do štipendije ni bil upravičen ali je bil upravičen v
-nižjem znesku ali za krajše obdobje, iz razloga, ker je štipendist podatke
-prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke pred
-ali po izdaji odločbe o dodelitvi štipendije, dodeljevalec štipendije odločbo o
-dodelitvi štipendije odpravi.
+(6) Če dodeljevalec štipendije ugotovi,
+da štipendist do štipendije ni bil upravičen ali je bil upravičen v nižjem
+znesku ali za krajše obdobje, iz razloga, ker je štipendist podatke prikazoval
+lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke pred ali po izdaji
+odločbe o dodelitvi štipendije, dodeljevalec štipendije odločbo o dodelitvi
+štipendije odpravi.
VII. MIROVANJE IN PRENEHANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA TER
VRAČILO ŠTIPENDIJE
94. člen
@@ -1859,9 +1910,9 @@ pogodbo o štipendiranju,
v drugih primerih, določenih s tem zakonom.
98. člen
(odpoved)
-(1) Štipendist se lahko odpove
-štipendiji po tem zakonu tudi po vročitvi odločbe, s katero mu je bila ta
-priznana. V primeru odpovedi dodeljevalec štipendije:
+(1) Štipendist se lahko odpove štipendiji
+po tem zakonu tudi po vročitvi odločbe, s katero mu je bila ta priznana. V
+primeru odpovedi dodeljevalec štipendije:
-
za Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice ali štipendije
za Slovence v zamejstvu in po svetu izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o
@@ -1916,8 +1967,8 @@ zneske štipendij.
(pogojni dolg)
(1) Če med šolskim ali študijskim letom
nastopijo okoliščine, zaradi katerih pride do prenehanja štipendijskega
-razmerja, štipendist od prvega dne naslednjega meseca po spremembi ni več upravičen
-do štipendije.
+razmerja, štipendist od prvega dne naslednjega meseca po spremembi ni več
+upravičen do štipendije.
(2) O nastanku okoliščin iz prejšnjega
odstavka je štipendist dolžan v 30 dneh obvestiti dodeljevalca štipendije, ki
izda odločbo o prenehanju štipendijskega razmerja, v kateri navede, da
@@ -1971,8 +2022,8 @@ vračila štipendije.
mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za
odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali odpis vračila štipendije.
(3) Dodeljevalec štipendije dovoli
-odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije, če so podani utemeljeni razlogi
-iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.
+odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije, če so podani utemeljeni
+razlogi iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.
(4) O odpisu vračila štipendije odloči
dodeljevalec štipendije po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za
finance, in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.
@@ -2001,12 +2052,11 @@ delodajalcev,
subjektov iz 4. člena tega zakona, ki dodeljujejo štipendije po drugih
predpisih.
(2) Ministrstvo za namen odločanja v
-postopkih in opravljanja drugih nalog po tem zakonu ter za namene spremljanja, načrtovanja
-in vodenja politike na področju štipendiranja ter znanstveno-raziskovalne
+postopkih in opravljanja drugih nalog po tem zakonu ter za namene spremljanja,
+načrtovanja in vodenja politike na področju štipendiranja ter znanstveno-raziskovalne
namene vodi in obdeluje centralno zbirko podatkov. Ministrstvo lahko vpogleda v
centralno zbirko podatkov štipendistov, ki jim je dodeljena državna štipendija,
-ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih
-sredstev.
+ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(3) Dodeljevalci štipendij, RRA in
subjekti iz 4. člena tega zakona, ki dodeljujejo štipendije po drugih
predpisih, smejo iz centralne zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka pridobiti
@@ -2141,9 +2191,9 @@ zavoda, vrsta izobraževalnega zavoda (vrtec, osnovna šola, srednja šola, viš
(otrok, vključen v vrtec, učenec, dijak, študent), trajanje statusa za šolsko
ali študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v izobraževalni program, datum
izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa,
-identifikacijska številka vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa,
-naziv vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, vrsta izobraževanja
-po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, razred ali letnik, povprečna
+identifikacijska številka vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, naziv
+vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, vrsta izobraževanja po
+KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, razred ali letnik, povprečna
ocena), podatke o izboru dijakov za prebivanje v dijaških domovih (osebno ime
dijaka, naziv in naslov dijaškega doma, identifikacijska številka dijaškega
doma (šifra PRS), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do),
@@ -2159,8 +2209,8 @@ izobraževanja po KLASIUS, letnik, povprečna ocena), podatke o vključenosti
subvencioniranem bivanju);
-
ministrstva, pristojnega za promet – podatke iz evidence subvencije
-prevoza o upravičenosti dijakov in študentov do subvencije prevoza, obdobje koriščenja
-subvencije prevoza, mesec in leto veljavnosti mesečne vozovnice;
+prevoza o upravičenosti dijakov in študentov do subvencije prevoza, obdobje
+koriščenja subvencije prevoza, mesec in leto veljavnosti mesečne vozovnice;
-
ministrstva, pristojnega za prostor – podatke o lastništvu ali
solastništvu nepremičnin;
@@ -2328,12 +2378,11 @@ pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF,
63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se
presoja po navedenih zakonih do zaključka programa izobraževanja, za katerega
so pridobili štipendijo.
-(4) Pogodbe o neposrednem
-sofinanciranju kadrovskih štipendij, sklenjene med skladom in delodajalcem na
-podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr.,
-40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se izpolnijo v skladu z
-navedenim zakonom in pogodbo o štipendiranju, sklenjeno med delodajalcem in
-štipendistom.
+(4) Pogodbe o neposrednem sofinanciranju
+kadrovskih štipendij, sklenjene med skladom in delodajalcem na podlagi Zakona o
+štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS,
+40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se izpolnijo v skladu z navedenim zakonom in
+pogodbo o štipendiranju, sklenjeno med delodajalcem in štipendistom.
(5) Pogodbe o posrednem sofinanciranju
kadrovskih štipendij, sklenjene na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list
RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 –
@@ -2348,8 +2397,8 @@ zaključka programa izobraževanja, za katerega imajo sklenjeno pogodbo o
državno, Zoisovo ali sofinancirano kadrovsko štipendijo za izobraževanje na
tretji stopnji po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 –
popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), ohranijo to
-štipendijo po določbah navedenega zakona do zaključka programa izobraževanja,
-za katerega jim je bila dodeljena štipendija.
+štipendijo po določbah navedenega zakona do zaključka programa izobraževanja, za
+katerega jim je bila dodeljena štipendija.
(8) Štipendijsko razmerje
upravičencev, ki so pridobili štipendijo Ad futura za mednarodno mobilnost po
določbah Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za
@@ -2359,11 +2408,11 @@ izpolnitve vseh obveznosti po pogodbi o štipendiranju.
(9) Štipendistom, ki so pridobili
državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo ali štipendijo Ad futura za študijske
obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, se lahko ne
-glede na določbe prvega, drugega, tretjega in osmega odstavka tega člena v povezavi
-z določbo prve alineje 9. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št.
-59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D)
-istočasno dodelijo štipendije pod pogoji iz tretjega odstavka 8. člena tega
-zakona.
+glede na določbe prvega, drugega, tretjega in osmega odstavka tega člena v
+povezavi z določbo prve alineje 9. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list
+RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 –
+ZPCP-2D) istočasno dodelijo štipendije pod pogoji iz tretjega odstavka 8. člena
+tega zakona.
119. člen
(postopki v
teku)
@@ -2526,9 +2575,9 @@ znesek, ki je enak dodatku za bivanje, dodatku za uspeh ter dodatku za
začetka uporabe tega zakona.
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona v
Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10,
-40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13) v prvem odstavku 23. člena preneha
-veljati besedilo »so starejši od 18. let in« ter beseda »druge«, uporabljata pa
-se do začetka uporabe tega zakona.
+40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13) v prvem odstavku 23. člena
+preneha veljati besedilo »so starejši od 18. let in« ter beseda »druge«,
+uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.
(5) (prenehal veljati)
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona v
Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 –
@@ -2550,8 +2599,8 @@ pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih
sredstev, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem
koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53 % neto povprečne
plače na osebo v istem obdobju.«;
-v zvezi s prenehanjem veljavnosti petega
-odstavka 123. člena zakona določa:
+v zvezi s prenehanjem veljavnosti petega odstavka
+123. člena zakona določa:
»Določba se uporablja do 31. decembra 2013.«;
določa tudi:
»30. člen
@@ -2589,11 +2638,11 @@ Zakon za urejanje položaja študentov – ZUPŠ
(Uradni list RS, št. 61/17)
določa tudi:
»Štipendijsko razmerje upravičencev, ki so
-do uveljavitve tega zakona pridobili štipendije po Zakonu o štipendiranju (Uradni
-list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C in 8/16) in Zakonu o uveljavljanju pravic
-iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12
-– ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 –
-odl. US, 51/16 – odl. US in 88/16), se do zaključka šolskega oziroma
+do uveljavitve tega zakona pridobili štipendije po Zakonu o štipendiranju
+(Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C in 8/16) in Zakonu o uveljavljanju
+pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF,
+57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15,
+38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US in 88/16), se do zaključka šolskega oziroma
študijskega leta, za katerega so pridobili štipendijo, presoja po dosedanjih
predpisih.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
@@ -2601,8 +2650,8 @@ ter vsebuje naslednjo končno določbo:
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
-Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
-štipendiranju – ZŠtip-1B (Uradni list RS, št. 31/18)
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju
+– ZŠtip-1B (Uradni list RS, št. 31/18)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
@@ -2618,8 +2667,7 @@ dosedanjih razmerij)
Štipendijsko razmerje upravičencev, ki so
do začetka uporabe tega zakona pridobili štipendijo po Zakonu o štipendiranju
(Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16 in 61/17 – ZUPŠ), se do
-zaključka šolskega ali študijskega leta 2017/2018 presoja po dosedanjih
-predpisih.
+zaključka šolskega ali študijskega leta 2017/2018 presoja po dosedanjih predpisih.
24. člen
(postopki v
teku)
@@ -2642,9 +2690,9 @@ določenega v drugem odstavku 19. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list
RS, št. 56/13, 99/16 – ZUPJS-C, 8/16 in 61/17 – ZUPŠ), ki v študijskem
letu 2018/2019 izpolnjujejo pogoj glede kreditnih točk ECTS, ta zakon začne
uporabljati za študijsko leto 2019/2020.
-(3) Do začetka uporabe tega zakona se
-uporabljajo določbe Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13,
-99/16 – ZUPJS-C, 8/16 in 61/17 – ZUPŠ).«.
+(3) Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo
+določbe Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/16 –
+ZUPJS-C, 8/16 in 61/17 – ZUPŠ).«.
Zakon za urejanje položaja študentov – ZUPŠ-1
(Uradni list RS, št. 54/22)
@@ -2653,4 +2701,158 @@ vsebuje naslednjo končno določbo:
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
-objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
+štipendiranju – ZŠtip-1C (Uradni list RS, št. 122/23)
+vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
+»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
+9. člen
+Minister, pristojen za visoko šolstvo, v
+roku enega leta po uveljavitvi tega zakona sprejme podzakonski akt iz
+spremenjenega 68. člena zakona, s katerim se uredijo štipendije Ad futura
+za področje visokega šolstva.
+Minister, pristojen za vzgojo in
+izobraževanje, v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona sprejme podzakonski
+akt iz spremenjenega 68. člena zakona, s katerim se uredijo štipendije Ad
+futura za področje srednjega in višjega šolstva.
+Minister, pristojen za delo, in minister,
+pristojen za visoko šolstvo, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona
+sprejmeta podzakonska akta iz spremenjenega 24. člena zakona, s katerim se
+uredijo Zoisove štipendije.
+Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
+veljati Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (Uradni list RS,
+št. 76/14 in 45/18), uporablja pa se do uveljavitve podzakonskih aktov po
+prejšnjem odstavku, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
+10. člen
+Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
+financiranje vzgoje in izobraževanja, se kot selekcijska tekmovanja za namen
+odločanja o dodelitvi Zoisove štipendije štejejo tekmovanja s področja
+znanstvene discipline ali več znanstvenih disciplin, ki so povezana z učnimi
+načrti oziroma s katalogi znanj, predvsem iz naslednjih predmetov ali
+predmetnih področij: slovenščina ali italijanščina ali madžarščina, matematika,
+tuji jeziki, zgodovina, geografija, fizika, kemija, biologija, naravoslovje,
+filozofija, sociologija, psihologija, logika, računalništvo in informatika,
+tehnika in tehnologija, astronomija, in ekonomija. Interesna tekmovanja pa so
+tekmovanja s področij, določenih v prejšnjem stavku, in področij kulture,
+kulturne in naravne dediščine, umetnosti, trajnostnega razvoja oziroma
+vseživljenjskega učenja ter poklicnega in strokovnega izobraževanja (zlasti s
+področja deficitarnih poklicev).
+11. člen
+Postopki za uveljavljanje oziroma nadaljnje
+prejemanje štipendij Ad futura, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega
+zakona, se dokončajo po določbah Zakona o štipendiranju (Uradni list RS,
+št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ, 31/18 in 54/22 – ZUPŠ-1).
+12. člen
+Sredstva, načrtovana za štipendije Ad futura
+v proračunu Republike Slovenije za leto 2025, se v delu za nove razpise za
+študijsko leto 2025/2026 zagotavljajo v finančnem načrtu ministrstva,
+pristojnega za visoko šolstvo, ter ministrstva, pristojnega za vzgojo in
+izobraževanje, za že obstoječe razpise pa v finančnem načrtu ministrstva,
+pristojnega za delo.
+13. člen
+Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu
+o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10,
+40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 –
+ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ,
+75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B)
+tabela v drugem odstavku 23. člena spremeni tako, da se glasi:
+»
+
+Dohodkovni
+razred
+
+Povprečni mesečni
+ dohodek
+na osebo
+(v eurih)
+
+Osnovna
+ višina
+v eurih za
+ upravičenca
+do 18 let starosti
+
+Osnovna
+ višina
+v eurih za
+ upravičenca
+nad 18 let starosti
+
+
+
+1
+
+do 369,11
+
+129,44
+
+258,87
+
+
+2
+
+od 369,12 do 442,94
+
+
+109,01
+
+218,01
+
+
+3
+
+od 442,95 do 516,76
+
+
+88,56
+
+177,13
+
+
+4
+
+od 516,77 do 652,12
+
+
+68,13
+
+136,25
+
+
+5
+
+od 652,13 do 787,44
+
+
+47,75
+
+95,38
+
+
+6
+
+od 787,45 do
+ 1.008,93
+
+35,92
+
+71,85
+
+
+7
+
+od 1.008,94 do
+ 1.218,08
+
+31,27
+
+62,54
+
+«.
+14. člen
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za šolsko
+oziroma študijsko leto 2024/2025, razen 13. člena tega zakona, ki se začne
+uporabljati s 1. januarjem 2024 ter 2., 7., 8. in 11. člena tega
+zakona, ki se začnejo uporabljati s šolskim oziroma študijskim letom 2025/2026.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO6571.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO6571.yaml
index 2ddff58e99..665e7d8254 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO6571.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO6571.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO6571.txt
-datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2022-05-04 22:00:00
+datumZacetkaUpor: 2023-09-01 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-12-19 23:00:00
idPredpisa: ZAKO6571
idPredpisaChng: ZAKO6571
naslov: "ZAKON O \u0160TIPENDIRANJU (Z\u0160tip-1) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 5)"
-npbNum: 5
-path: /2022/11/2022-01-1186-2013-01-2139-npb5
-sopPredpisa: 2022-01-1186
+ besedilo \u0161t. 6)"
+npbNum: 6
+path: /2023/35/2023-01-3590-2013-01-2139-npb6
+sopPredpisa: 2023-01-3590
sopPredpisaChng: 2013-01-2139
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO7554.txt b/podatki/zakoni/ZAKO7554.txt
index bfb6355829..a95f2d51ab 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO7554.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO7554.txt
@@ -496,34 +496,34 @@ je za svoje delo odgovoren direktorju.
31. člen
(pristojnosti centralne enote)
Pristojnosti centralne enote so:
-10.
+1.
koordinacija in usmerjanje dela med posameznimi probacijskimi enotami,
-11.
+2.
razvoj in financiranje programov za osebe, vključene v probacijo,
-12.
+3.
povezovanje z drugimi pristojnimi organi pri razvoju programov,
-13.
+4.
zagotavljanje pogojev za vključevanje oseb v programe,
-14.
+5.
nadzor nad izvajanjem dela probacijskih enot,
-15.
+6.
zagotavljanje izobraževanja in usposabljanja probacijskih uslužbencev,
-16.
+7.
zagotavljanje supervizije za probacijske uslužbence,
-17.
+8.
evalvacija učinkovitosti ukrepov in programov,
-18.
+9.
sodelovanje z drugimi službami in organi,
-19.
+10.
vodenje upravnih postopkov po tem zakonu,
-20.
+11.
mednarodno sodelovanje,
-21.
+12.
prijava in izvajanje projektov s področja obravnave storilcev kaznivih
dejanj,
-22.
+13.
vodenje in upravljanje evidenc po tem zakonu,
-23.
+14.
razvoj mreže izvajalcev sankcij ter vodenje seznama izvajalcev sankcij.
32. člen
(krajevna pristojnost probacijskih enot)
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO7726.txt b/podatki/zakoni/ZAKO7726.txt
index a6f8e49770..62e6652066 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO7726.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO7726.txt
@@ -239,10 +239,10 @@ izmed sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev imenovani do
izteka obdobja imenovanja članov Strokovnega sveta z možnostjo vnovičnega
imenovanja.
(4) Če za posamezno strokovno področje oziroma jezik sodni
-izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači niso povezaniv strokovno
+izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači niso povezani v strokovno
združenje ali če je za določeno strokovno področje ali jezik predlaganih več
članov, se člane stalnega strokovnega telesa določi na način, kot je določen za
-predlaganječlanstva v Strokovni svet.
+predlaganje članstva v Strokovni svet.
(5) Stalno strokovno telo zagotavlja Strokovnemu svetu
strokovno pomoč z določenega strokovnega področja oziroma jezika, Strokovni
svet pa je vezan na njegovo mnenje.
@@ -251,7 +251,7 @@ svet pa je vezan na njegovo mnenje.
(1) Začasna strokovna telesa so strokovno usklajevalne
skupine članov ali predstavniki strokovnih združenj, sestavljena iz sodnih
izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev za strokovna področja oziroma
-jezike, glede na vsebino strokovnegavprašanja ali naloge, ki jih ustanovi
+jezike, glede na vsebino strokovnega vprašanja ali naloge, ki jih ustanovi
Strokovni svet za obravnavo posamičnih zadev iz pristojnosti Strokovnega sveta
na področju ali jeziku, kjer ni ustanovljenega stalnega strokovnega telesa.
(2) Glede imenovanja članov, dobe imenovanja, nalog in
@@ -407,15 +407,15 @@ strokovnosti. Če oseba v enem letu po opravljenem preizkusu strokovnosti ne
priseže v skladu s tem zakonom, razen če ne priseže iz razlogov, na katere sama
ne more vplivati in je o tem seznanila ministrstvo, se šteje, da je oseba
umaknila vlogo za imenovanje in se postopek imenovanja ustavi. V vsakem primeru
-se postopek imenovanja ustavi, ko pretečeta dve leti od dneva opravljenega preizkusa
-strokovnosti in oseba v tem obdobju ni prisegla.
+se postopek imenovanja ustavi, ko pretečeta dve leti od dneva opravljenega
+preizkusa strokovnosti in oseba v tem obdobju ni prisegla.
(5) Minister podrobneje predpiše način imenovanja sodnih
izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.
17. člen
(izkaznica in štampiljka)
-(1) Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači imajo izkaznico,
-s katero se izkažejo pri opravljanju dela sodnega izvedenstva, sodnega
-cenilstva in sodnega tolmačenja.
+(1) Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači imajo
+izkaznico, s katero se izkažejo pri opravljanju dela sodnega izvedenstva,
+sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.
(2) Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači pri
opravljanju svojega dela uporabljajo štampiljko.
(3) Ministrstvo vodi evidenco o izdanih izkaznicah in
@@ -531,13 +531,14 @@ strokovnega znanja ter da bom podajal(-a) svoje cenitve natančno in popolno.«;
sodni tolmači: »Prisegam, da bom svoje delo kot sodni tolmač
opravljal(-a) vestno, natančno in po svojem najboljšem znanju.«.
(2) Sodni tolmači morajo v tridesetih dneh po prisegi zaradi
-overitve svojih podpisov in pečatov na listinah, ki so namenjene uporabi v
-tujini, deponirati podpise in pečate na ministrstvu.
+overitve svojih podpisov in pečatov na listinah, ki so namenjene uporabi v tujini,
+deponirati podpise in pečate na ministrstvu.
(3) Če je za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega
tolmača na določenem strokovnem področju, podpodročju ali jezikovnem področju
-imenovana oseba, ki je že sodni izvedenec za drugo strokovno področje, podpodročje
-oziroma jezikovno področje, ne izreče vnovične prisege, za novo področje
-oziroma podpodročje pa je imenovana z dnem vročitve odločbe o imenovanju.
+imenovana oseba, ki je že sodni izvedenec za drugo strokovno področje,
+podpodročje oziroma jezikovno področje, ne izreče vnovične prisege, za novo
+področje oziroma podpodročje pa je imenovana z dnem vročitve odločbe o
+imenovanju.
(4) Če se spremeni poimenovanje strokovnega področja,
podpodročja ali jezikovnega področja oziroma je treba sodnega izvedenca,
sodnega cenilca ali sodnega tolmača prerazporediti v seznamu področij ali
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO7808.txt b/podatki/zakoni/ZAKO7808.txt
index 0d25add123..1e75d5f2e7 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO7808.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO7808.txt
@@ -21,8 +21,8 @@ pogoji ter institucionalno varstvo) po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
Republika Slovenija spodbuja čim samostojnejše življenje in socialno
vključevanje invalidov v skupnost, omogoča izvajanje inovativnih programov in
usposabljanj za invalide, ki jih lahko izvajajo fizične ali pravne osebe ne
-glede na njihov pravni status, ki imajo pridobljena znanja s področja invalidnosti.
-Izvajanje programov in usposabljanj mora biti neprofitno.
+glede na njihov pravni status, ki imajo pridobljena znanja s področja
+invalidnosti. Izvajanje programov in usposabljanj mora biti neprofitno.
(4) Izvajalci inovativnih programov in usposabljanj za
invalide ter izvajalci storitev socialnega vključevanja v skupnosti morajo
skrbeti za pravilno, kakovostno in varno izvajanje programov in storitev ter
@@ -67,8 +67,8 @@ zakoniti zastopnik ali skrbnik vloži pri centru za socialno delo, ki je
krajevno pristojen glede na stalno prebivališče invalida. Vlogi priloži zadnjo
odločbo o usmerjanju, ki jo je izdal organ, pristojen za usmerjanje otrok s
posebnimi potrebami, odločbo centra za socialno delo o priznani pravici do
-dodatka za nego otroka ali mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko
-zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).
+dodatka za nego otroka ali mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in
+invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).
(2) Če je iz odločbe ali mnenja iz prejšnjega odstavka
nedvomno razvidno, da oseba izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, center za
socialno delo izda odločbo o priznanju statusa invalida po tem zakonu.
@@ -98,8 +98,20 @@ let, osebe iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 3. člena tega
zakona pa od prvega dne naslednjega meseca po pridobitvi statusa invalida po
tem zakonu.
6. člen
-(prenehal
-veljati)
+(dodatek za pomoč in postrežbo)
+(1) Invalid, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč in
+postrežbo druge osebe za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, ima poleg
+pravice do nadomestila, pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če nima pravice
+do dodatka za isti namen po drugih predpisih.
+(2) Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od tega,
+koliko pomoči druge osebe invalid potrebuje.
+(3) Izvedenski organ po zakonu, ki ureja pokojninsko in
+invalidsko zavarovanje, na zaprosilo pristojnega centra za socialno delo poda
+mnenje o potrebni pomoči druge osebe.
+(4) V primeru pritožbe poda mnenje organ druge stopnje, po
+zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
+(5) Višina dodatka za pomoč in postrežbo se odmeri po zakonu,
+ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
7. člen
(izplačevanje denarnih prejemkov)
Nadomestilo za invalidnost iz 5. člena tega zakona in dodatek
@@ -125,9 +137,10 @@ III. SOCIALNO VKLJUČEVANJE INVALIDOV V SKUPNOST
10. člen
(storitve socialnega vključevanja)
(1) Za zagotavljanje socialnega vključevanja invalidov v
-skupnost, imajo invalidi pravico do storitev socialnega vključevanja, ki jih zagotavljajo
-izvajalci storitev socialnega vključevanja v skupnosti z namenom enakovrednega
-in enakopravnega sobivanja invalidov in neinvalidih oseb v skupnosti.
+skupnost, imajo invalidi pravico do storitev socialnega vključevanja, ki jih
+zagotavljajo izvajalci storitev socialnega vključevanja v skupnosti z namenom
+enakovrednega in enakopravnega sobivanja invalidov in neinvalidih oseb v
+skupnosti.
(2) Storitve socialnega vključevanja so namenjene:
-
usposabljanju za samostojno življenje,
@@ -477,4 +490,46 @@ ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
-listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
+listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk-1 (Uradni
+list RS, št. 84/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
+»152. člen
+(začetek veljavnosti in
+uporabe)
+(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.
+(2) Prva in druga alineja 1. točke prvega odstavka
+10. člena, drugi odstavek 15. člena, tretja alineja 22. člena in
+25. člen tega zakona se začnejo uporabljati 1. decembra 2025.
+(3) Četrta alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena,
+18., 19., 20., 21. člen, prva, druga in četrta alineja 22. člena,
+23., 24., 26., 27., 28., 29., 30. člen in četrti odstavek 59. člena
+tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega člana, se začnejo
+uporabljati 1. januarja 2024.
+(4) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena in
+tretji odstavek 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati
+1. julija 2025.
+(5) 2. točka prvega odstavka 10. člena in 17. člen
+se začneta uporabljati 1. decembra 2025.
+(6) 32. člen tega zakona se za upravičence do posamezne
+oblike DO začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno
+obliko DO po tem zakonu, razen v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca
+družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 32. člena
+tega zakona začne uporabljati 1. julija 2025.
+(7) 33. člen tega zakona se za upravičence začne
+uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno obliko DO v tretjem,
+četrtem in petem odstavku tega člena, razen:
+-
+v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega
+člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 33. člena tega zakona
+začne uporabljati 1. julija 2025 in
+-
+v primeru iz petega odstavka 33. člena tega zakona, ko se pravica
+začne uporabljati 1. julija 2025.
+(8) 34. člen tega zakona se začne uporabljati
+1. decembra 2025.
+(9) 84., 85. in 86. člen tega zakona, ki urejajo naloge
+ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
+(10) 88. člen tega zakona, ki ureja vstopne točke na CSD
+na področju DO, se začne uporabljati 1. januarja 2025.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO7808.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO7808.yaml
index 1144ce6fb3..ea3c30d935 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO7808.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO7808.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO7808.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2021-12-29 23:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-08-02 22:00:00
idPredpisa: ZAKO7808
idPredpisaChng: ZAKO7808
naslov: "ZAKON O SOCIALNEM VKLJU\u010CEVANJU INVALIDOV (ZSVI) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 2)"
-npbNum: 2
-path: /2021/42/2021-01-4283-2018-01-1349-npb2
-sopPredpisa: 2021-01-4283
+ besedilo \u0161t. 3)"
+npbNum: 3
+path: /2023/25/2023-01-2570-2018-01-1349-npb3
+sopPredpisa: 2023-01-2570
sopPredpisaChng: 2018-01-1349
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO7888.txt b/podatki/zakoni/ZAKO7888.txt
index de0e3c44e7..5dd3dd017c 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO7888.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO7888.txt
@@ -10378,8 +10378,8 @@ zaprosi agencijo za vključitev v sistem jamstva na lastno pobudo, v
skladu s tem zakonom.
(3) Terjatev vlagatelja po tem zakonu je skupno stanje
vseh terjatev fizične ali pravne osebe do člana sistema jamstva na podlagi
-pogodbe o opravljanju investicijskih storitev in po slov iz 1., 2., 4., 6. in
-7. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ali pomožnih investicijskih
+pogodbe o opravljanju investicijskih storitev in poslov iz 1., 2., 4., 6. in 7.
+točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ali pomožnih investicijskih
storitev iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona, pogodbe o
opravljanju storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 1. točke
prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 ali pomožne investicijske storitve
@@ -10542,11 +10542,11 @@ tega zakona,
unovči oziroma drugače razpolaga v breme likvidnih naložb iz
455. člena tega zakona, pod pogoji iz prvega in drugega odstavka
461. člena tega zakona.
-(2) Agencija lahko zahteva od stečajnega upravitelja, nekdanjih
-članov poslovodnega organa člana sistema jamstva v stečaju ter od zaposlenih in
-nekdanjih zaposlenih pri članu sistema jamstva v stečaju, da ji pošljejo
-informacije in podatke, s katerimi razpolagajo in so potrebni za izvajanje
-nalog in pristojnosti agencije iz prejšnjega odstavka.
+(2) Agencija lahko zahteva od stečajnega upravitelja,
+nekdanjih članov poslovodnega organa člana sistema jamstva v stečaju ter od
+zaposlenih in nekdanjih zaposlenih pri članu sistema jamstva v stečaju, da ji
+pošljejo informacije in podatke, s katerimi razpolagajo in so potrebni za
+izvajanje nalog in pristojnosti agencije iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija na podlagi 5. točke prvega odstavka tega
člena banki prevzemnici zagotovi podatke o osebnem imenu, davčni številki in
bivališču vlagateljev.
@@ -10957,11 +10957,10 @@ prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L
(organi postopka)
(1) Organa postopka sta senat in predsednik senata.
(2) Predsednik in člani senata ter strokovni delavci
-agencije, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih
-zadevah, za katere je pristojna agencija po tem ali drugem zakonu, ne
-odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam pri
-opravljanju dejanj v teh postopkih, razen če je škoda povzročena namenoma ali
-iz hude malomarnosti.
+agencije, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih zadevah,
+za katere je pristojna agencija po tem ali drugem zakonu, ne odgovarjajo za
+škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam pri opravljanju dejanj v teh
+postopkih, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.
465. člen
(pristojnosti in sestava senata)
(1) Senat sestavljajo vsi člani sveta, od katerih je
@@ -11505,8 +11504,8 @@ dovoljenja ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe tega zakon
o nepopolnih vlogah, temveč agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze,
ki so izjavi priloženi.
(3) Po poteku roka za izjavo o razlogih za odvzem
-dovoljenja subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih
-dokazov.
+dovoljenja subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati
+novih dokazov.
503. člen
(odločanje o odvzemu dovoljenja)
(1) Agencija odloči o odvzemu dovoljenja v 30 dneh od
@@ -11563,8 +11562,8 @@ Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj vložniki plačajo takso,
določeno s tarifo agencije.
509. člen
(stranka v postopku)
-(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo dovoljenja
-(v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
+(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo
+dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
(2) Vsaka stranka pokriva svoje stroške postopka.
510. člen
(začetek postopka)
@@ -11908,7 +11907,8 @@ pravila:
rok iz 2. točke prvega odstavka 495. člena tega zakona ne sme biti
daljši od osmih delovnih dni od vročitve odredbe o odpravi kršitve,
2.
-rok za ugovor proti odredbi o odpravi kršitve je tri delovne dni od vročitve,
+rok za ugovor proti odredbi o odpravi kršitve je tri delovne dni od
+vročitve,
3.
ugovor ne zadrži izvršitve odredbe o odpravi kršitve,
4.
@@ -12049,8 +12049,8 @@ prvega in drugega odstavka 14. člena Uredbe 2017/1129/EU;
pripravi in objavi prospekt EU za rast v nasprotju z določbami prvega
odstavka 15. člena Uredbe 2017/1129/EU;
4.
-glede končne cene ponudbe in količine vrednostnih papirjev, kadar se ti
-ne moreta vključiti v prospekt, ne ravna v skladu s 17. členom Uredbe
+glede končne cene ponudbe in količine vrednostnih papirjev, kadar se ti ne
+moreta vključiti v prospekt, ne ravna v skladu s 17. členom Uredbe
2017/1129/EU;
5.
vlagatelju na njegovo zahtevo ne zagotovi izvoda prospekta v skladu z
@@ -12758,9 +12758,9 @@ banka ali drug upravljavec MTF ali OTF, z globo od 80.000 do 500.000 eurov pa ba
ali drug upravljavec MTF ali OTF, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko
gospodarsko družbo, če:
1.
-namerava omogočiti oddaljeni dostop in uporabo tega sistema osebam s sedežem
-v drugi državi članici in o tem ne obvesti agencije ali ne navede te države
-članice (prvi odstavek 208. člena);
+namerava omogočiti oddaljeni dostop in uporabo tega sistema osebam s
+sedežem v drugi državi članici in o tem ne obvesti agencije ali ne navede te
+države članice (prvi odstavek 208. člena);
2.
vsaj enkrat letno brezplačno ne objavi podatkov o kakovosti izvršitve
poslov v sistemu MTF ali OTF v skladu s sedmim odstavkom 267. člena tega
@@ -12851,8 +12851,8 @@ borznoposredniški družbi ali banki, ki ji je z odredbo agencije začasno
prepovedano opravljanje investicijskih storitev in poslov, ne onemogoči
uresničevanja pravic člana (četrti odstavek 348. člena);
22.
-ne zagotovi uskladitve poslovnih ur med sistemom MTF ali OTF in člani
-ali udeleženci v skladu s 378. členom tega zakona.
+ne zagotovi uskladitve poslovnih ur med sistemom MTF ali OTF in člani ali
+udeleženci v skladu s 378. členom tega zakona.
(2) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek
kaznuje banka ali drug upravljavec MTF, z globo od 80.000 do 500.000 eurov
pa banka ali drug upravljavec MTF, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko
@@ -13046,9 +13046,9 @@ podrejena družba oziroma nadrejeni mešani poslovni holding, ki agenciji
oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor
podrejenih institucij, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja (drugi odstavek
336. člena ZBan-3 v zvezi s prvim odstavkom 347. člena tega zakona).
-(2) Pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko
-gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od
-25.000 do 500.000 eurov.
+(2) Pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali
+veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z
+globo od 25.000 do 500.000 eurov.
(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
@@ -13082,8 +13082,8 @@ odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine
pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se revizijska družba kaznuje z globo
od 41.000 do 750.000 eurov, revizijska družba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo
-ali veliko gospodarsko družbo z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, odgovorna
-oseba revizijske družbe pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.
+ali veliko gospodarsko družbo z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, odgovorna oseba
+revizijske družbe pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.
539. člen
(kršitve 11. poglavja tega zakona)
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek
@@ -14162,8 +14162,8 @@ depozitar kaznuje z globo v višini do:
zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ
družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja
iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni
-organ matične družbe, če pravna oseba pripravi konsolidirane računovodske
-izkaze na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali
+organ matične družbe, če pravna oseba pripravi konsolidirane računovodske izkaze
+na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali
2.
dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, kadar ga je
mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
@@ -14227,9 +14227,9 @@ ki ureja gospodarske družbe, ali
dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, kadar ga je
mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(4) Član uprave pravne osebe iz prvega odstavka tega
-člena, ki krši dolžnosti člana uprave iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana kršitev
-iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo od 2.500 do
-10.000 eurov.
+člena, ki krši dolžnosti člana uprave iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana
+kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo od 2.500
+do 10.000 eurov.
(5) Član nadzornega sveta pravne osebe iz prvega
odstavka tega člena, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta iz Uredbe
909/2014/EU in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO8249.txt b/podatki/zakoni/ZAKO8249.txt
index d94555e790..3fc21cc81f 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO8249.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO8249.txt
@@ -213,7 +213,8 @@ področja;
21.
nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi
objekt ter namesto njega zgradi nov objekt, ki glede lege, gabaritov, oblike,
-namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa bistveno od obstoječega objekta;
+namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa bistveno od obstoječega
+objekta;
22.
nakupovalno središče je prostorsko zaokroženo območje, ki ga sestavlja
en ali več objektov, namenjenih pretežno trgovski dejavnosti; v območju so
@@ -354,10 +355,10 @@ predpise in razvojne dokumente s svojega delovnega področja za pripravo
prostorskih aktov in v postopkih državnega prostorskega načrtovanja;
50.
sorodni predpis je splošni pravni akt države ali občine, ki po svoji
-naravi in namenu, kot ju opredeljujejo pravne podlage za njegovo izdajo, ni prostorski
-akt, vendar vsebuje elemente prostorskega načrtovanja ter z določanjem pravnih
-režimov neposredno vpliva na načrtovane prostorske ureditve in izvedbeno
-regulacijo prostora;
+naravi in namenu, kot ju opredeljujejo pravne podlage za njegovo izdajo, ni
+prostorski akt, vendar vsebuje elemente prostorskega načrtovanja ter z
+določanjem pravnih režimov neposredno vpliva na načrtovane prostorske ureditve
+in izvedbeno regulacijo prostora;
51.
stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi izvedbenimi akti
namenjeno graditvi objektov;
@@ -383,12 +384,11 @@ zemljišča, ki niso namenjena graditvi objektov in na katerih ni predviden
razvoj, so pa zaradi svoje lege povezana z drugimi deli naselja in so v
funkciji poselitve;
57.
-začasna raba prostora je taka raba prostora na stavbnih zemljiščih v
-ureditvenih območjih naselij in drugih ureditvenih območjih, ki ni načrtovana v
-prostorskih izvedbenih aktih, vendar pa do izvedbe načrtovanih posegov v
-prostor omogoča izvedbo začasnih posegov v prostor in začasno izvajanje
-dejavnosti in s tem smotrno rabo ter aktivacijo zemljišč in objektov, ki niso v
-uporabi;
+začasna raba prostora je taka raba prostora na stavbnih zemljiščih v ureditvenih
+območjih naselij in drugih ureditvenih območjih, ki ni načrtovana v prostorskih
+izvedbenih aktih, vendar pa do izvedbe načrtovanih posegov v prostor omogoča
+izvedbo začasnih posegov v prostor in začasno izvajanje dejavnosti in s tem
+smotrno rabo ter aktivacijo zemljišč in objektov, ki niso v uporabi;
58.
zeleni sistem je celovito načrtovan sistem varstva in razvoja zelenih
površin in drugih naravnih in ustvarjenih struktur v prostoru, ki se med sabo
@@ -603,8 +603,8 @@ sodelovanje javnosti pri odločanju in sprejemanju prostorskih aktov in drugih
aktov urejanja prostora tako, da je javnosti omogočeno zgodnje in učinkovito
sodelovanje.
(2) Vsakdo ima pravico do vpogleda v prostorske akte in druge
-akte urejanja prostora ter vso dokumentacijo, povezano z njihovo pripravo, v skladu
-s tem zakonom in zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
+akte urejanja prostora ter vso dokumentacijo, povezano z njihovo pripravo, v
+skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(3) Država in občine obveščajo javnost o postopkih priprave
prostorskih aktov in drugih aktov urejanja prostora tako, da sta omogočeni
pravočasna izmenjava stališč in ustrezna vsebinska obravnava teh aktov.
@@ -633,9 +633,9 @@ o vključevanju javnosti v postopke priprave prostorskih aktov in drugih aktov
urejanja prostora. Če pobuda, predlogi, pripombe in mnenja niso podani v
ustrezni fazi postopka, jih je mogoče upoštevati le, če lahko pripravljavec
tega akta zagotovi nemoten potek njegove priprave brez ponavljanja predpisanih
-faz postopka ali izvedbe dodatnih postopkov, ob enakopravni obravnavi
-udeležencev pri urejanju prostora ter spoštovanju vsebinskih in postopkovnih
-pravil tega zakona.
+faz postopka ali izvedbe dodatnih postopkov, ob enakopravni obravnavi udeležencev
+pri urejanju prostora ter spoštovanju vsebinskih in postopkovnih pravil tega
+zakona.
II. del: DRŽAVNI PROSTORSKI RED
1. poglavje: SKUPNE DOLOČBE
13. člen
@@ -706,8 +706,8 @@ pripravljeni v ustrezni digitalni obliki, ki je neposredno uporabna za pripravo
prostorskih izvedbenih aktov, nosilec urejanja prostora pa mora zagotavljati
dostop do teh podatkov.
(4) Sestavni del smernic so lahko usmeritve glede sodelovanja
-nosilca urejanja prostora pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov glede na
-vsebino, ki se načrtuje s prostorskim aktom.
+nosilca urejanja prostora pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov glede na vsebino,
+ki se načrtuje s prostorskim aktom.
(5) Smernice državnih nosilcev urejanja prostora se po
pridobitvi mnenja Prostorskega sveta v ožji sestavi in Komisije vlade za
prostorski razvoj objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
@@ -717,9 +717,9 @@ v prostorskem informacijskem sistemu.
priprave smernic.
17. člen
(priporočila in primeri dobre prakse)
-Priporočila in primere dobre prakse pripravijo državni
-nosilci urejanja prostora, ministrstvo pa jih objavi v prostorskem
-informacijskem sistemu.
+Priporočila in primere dobre prakse pripravijo državni nosilci
+urejanja prostora, ministrstvo pa jih objavi v prostorskem informacijskem
+sistemu.
2. poglavje: TEMELJNA PRAVILA UREJANJA PROSTORA
18. člen
(sodelovanje in usklajevanje pri oblikovanju in sprejetju
@@ -1012,8 +1012,8 @@ izkoriščenih ali razvrednotenih območij v ureditvenem območju naselja;
ohranitev ali vzpostavitev uravnoteženega razmerja med grajenimi in
zelenimi površinami v naselju;
-
-zgoščanje ekstenzivno izrabljenih zemljišč do dopustne stopnje izkoriščenosti
-zemljišč;
+zgoščanje ekstenzivno izrabljenih zemljišč do dopustne stopnje
+izkoriščenosti zemljišč;
-
učinkovito dostopnost;
-
@@ -1115,8 +1115,8 @@ ohranitev življenjskega prostora prostoživečih rastlin in živali.
(3) Območja javnih zelenih in grajenih odprtih površin se ne
spreminjajo v drugo namensko rabo, razen če se v bližini zagotovi enakovredno
velika, namenu primerna površina in izboljša dostopnost teh površin v
-ureditvenem območju naselja, javna zelena površina pa se vključi v zeleni sistem
-naselja.
+ureditvenem območju naselja, javna zelena površina pa se vključi v zeleni
+sistem naselja.
31. člen
(načrtovanje družbene infrastrukture)
(1) Načrtovanje družbene infrastrukture je načrtovanje novih
@@ -1132,8 +1132,8 @@ dobrin v omrežju naselij;
zmanjševanje razlik med območji in socialnimi skupinami prebivalstva;
-
kakovost bivanja.
-(3) Pri načrtovanju območij in objektov družbene
-infrastrukture se upoštevajo:
+(3) Pri načrtovanju območij in objektov družbene infrastrukture
+se upoštevajo:
-
demografski razvoj ter druge značilnosti in potrebe prebivalstva;
-
@@ -1380,7 +1380,8 @@ prostorskega reda;
izda mnenje k smernicam državnih nosilcev urejanja prostora;
-
skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja
-prostora in pripravljavca pri pripravi prostorskih aktov in predloži priporočila;
+prostora in pripravljavca pri pripravi prostorskih aktov in predloži
+priporočila;
-
skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja
prostora, pripravljavca, pobudnika, naročnika oziroma investitorja v postopkih
@@ -1430,9 +1431,9 @@ informacijskem sistemu.
(3) Državni nosilci urejanja prostora na podlagi svojih
razvojnih dokumentov in v skladu s področnimi predpisi:
-
-pripravijo smernice za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, ki se po
-pridobitvi mnenja Prostorskega sveta v ožji sestavi in Komisije za prostorski
-razvoj vključijo v državni prostorski red;
+pripravijo smernice za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, ki se po pridobitvi
+mnenja Prostorskega sveta v ožji sestavi in Komisije za prostorski razvoj
+vključijo v državni prostorski red;
-
izdajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve;
-
@@ -1582,8 +1583,8 @@ razvoj;
-
opredelitev do predloga smernic državnega nosilca urejanja prostora;
-
-opredelitev do predloga najustreznejše variante v postopkih državnega
-prostorskega načrtovanja;
+opredelitev do predloga najustreznejše variante v postopkih državnega prostorskega
+načrtovanja;
-
spremljanje in usmerjanje postopkov državnega prostorskega načrtovanja;
-
@@ -1599,7 +1600,8 @@ obravnava predloga občinskega prostorskega načrta, na predlog občine;
obravnava drugih vsebin iz tega zakona, ki jih nanj naslovi Komisija za
prostorski razvoj, ministrstvo ali projektna skupina pri državnem prostorskem
načrtovanju.
-(9) Podporo delovanju Prostorskega sveta zagotavlja ministrstvo.
+(9) Podporo delovanju Prostorskega sveta zagotavlja
+ministrstvo.
(10) Prostorski svet s poslovnikom uredi svoje delovanje.
44. člen
(pripravljavec, pobudnik in naročnik)
@@ -1651,10 +1653,10 @@ svojim podpisom na gradivu.
dejavnosti v zvezi z nakupom in posredovanjem nepremičnin.
46. člen
(občinski urbanist)
-(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti
-opravljanja nalog urejanja prostora po tem zakonu mora občina imeti
-zagotovljeno sodelovanje vsaj ene občinske urbanistke ali občinskega urbanista
-(v nadaljnjem besedilu: občinski urbanist).
+(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti opravljanja
+nalog urejanja prostora po tem zakonu mora občina imeti zagotovljeno
+sodelovanje vsaj ene občinske urbanistke ali občinskega urbanista (v nadaljnjem
+besedilu: občinski urbanist).
(2) Občinski urbanist je oseba, ki izpolnjuje pogoje za
pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s
predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
@@ -1715,9 +1717,9 @@ javnem interesu na področju urejanja prostora, lahko sodelujejo v postopkih na
področju urejanja prostora v skladu s tem zakonom z dajanjem predlogov in
pripomb.
(3) Nevladne organizacije, ki so pridobile status delovanja v
-javnem interesu na področju urejanja prostora, aktivno delujejo v javnem interesu
-na področju urejanja prostora z dajanjem predlogov in pripomb v postopkih
-priprave prostorskih aktov.
+javnem interesu na področju urejanja prostora, aktivno delujejo v javnem
+interesu na področju urejanja prostora z dajanjem predlogov in pripomb v
+postopkih priprave prostorskih aktov.
48. člen
(Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Geodetski
inštitut Slovenije)
@@ -1768,8 +1770,8 @@ zakon.
(2) Prostorski izvedbeni akt se spremeni in dopolni v skladu
s postopkom, ki je določen za njegovo pripravo, razen če ta zakon ne določa
drugače.
-(3) Prostorski strateški akt se posodobi v skladu s postopkom,
-ki je določen za njegovo pripravo, glede na ugotovitve iz Poročila o
+(3) Prostorski strateški akt se posodobi v skladu s
+postopkom, ki je določen za njegovo pripravo, glede na ugotovitve iz Poročila o
prostorskem razvoju, v katerem se preveri skladnost vsebine prostorskega
strateškega akta z aktualnimi razvojnimi in varstvenimi interesi v družbi.
52. člen
@@ -1816,9 +1818,9 @@ infrastrukturo;
mejni prehodi na daljinskih cestah mednarodnega pomena, cestah
čezmejnega pomena in cestah nacionalnega pomena, daljinskih železniških
povezavah mednarodnega pomena, daljinskih železniških povezavah nacionalnega
-pomena ali regionalnih železniških povezavah, javnih letališčih in heliportih
-za mednarodni zračni promet na nacionalni ravni ter v pristaniščih za
-mednarodni tovorni in potniški pomorski in rečni promet;
+pomena ali regionalnih železniških povezavah, javnih letališčih in heliportih za
+mednarodni zračni promet na nacionalni ravni ter v pristaniščih za mednarodni
+tovorni in potniški pomorski in rečni promet;
-
prometni terminali mednarodnega in nacionalnega pomena;
2.
@@ -1905,8 +1907,8 @@ načrtujejo samostojno, na primer:
-
odlagališča viškov zemeljskega, gradbenega in drugega materiala;
-
-območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s
-predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
+območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi,
+ki urejajo ohranjanje narave.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek so prostorske ureditve
državnega pomena lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v
pristojnost katerega spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije
@@ -1949,8 +1951,8 @@ vpogled vanj pa se zagotavljata v digitalni in analogni obliki.
sodelovanju z javnostjo.
(2) Poleg poročila o sodelovanju z javnostjo so spremljajoče
gradivo DPN, uredbe o najustreznejši varianti, državnega prostorskega
-ureditvenega načrta ter OPN in OPPN tudi naslednji dokumenti, kadar se ti izdajo
-ali izdelajo:
+ureditvenega načrta ter OPN in OPPN tudi naslednji dokumenti, kadar se ti
+izdajo ali izdelajo:
-
podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih
temeljijo rešitve akta;
@@ -1991,8 +1993,8 @@ in pod katero se objavi, ko je sprejet.
(4) Pred začetkom postopka priprave prostorskega izvedbenega
akta z uporabo storitev za elektronsko poslovanje občina zagotovi, da so v
zbirki prostorskih aktov v digitalni obliki evidentirani osnovni podatki o
-veljavnih prostorskih aktih. Nabor osnovnih podatkov se določi v predpisu iz
-šestega odstavka 263. člena tega zakona.
+veljavnih prostorskih aktih. Nabor osnovnih podatkov se določi v predpisu iz šestega
+odstavka 263. člena tega zakona.
57. člen
(objava sprejetega prostorskega akta)
(1) Državni prostorski akt in regionalni prostorski plan se
@@ -2109,8 +2111,8 @@ interesu s svojega področja delovanja, ali
državno odvetništvo na zahtevo vlade zaradi varstva javnega interesa.
(5) Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je tri mesece od
uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.
-(6) V tožbi se navedejo določbe prostorskega izvedbenega akta,
-za katere se zahteva presoja zakonitosti, vključno s parcelami in enotami
+(6) V tožbi se navedejo določbe prostorskega izvedbenega
+akta, za katere se zahteva presoja zakonitosti, vključno s parcelami in enotami
urejanja prostora, na katere se nanaša tožba.
(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če se tožba vlaga iz
razlogov iz četrte alineje tretjega odstavka tega člena in se z njo izpodbija
@@ -2128,8 +2130,8 @@ izvedbeni akt. Vložena tožba se obravnava prednostno.
(10) Sodišče sme do končne odločitve delno zadržati izvajanje
izpodbijanega prostorskega izvedbenega akta, če bi zaradi njegovega izvajanja
lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Tudi če je izvajanje
-prostorskega izvedbenega akta zadržano, so dovoljeni vzdrževanje, rekonstrukcija
-in manjša rekonstrukcija obstoječih objektov.
+prostorskega izvedbenega akta zadržano, so dovoljeni vzdrževanje,
+rekonstrukcija in manjša rekonstrukcija obstoječih objektov.
(11) Sodišče prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi
v delu, zakonitost katerega izpodbija tožnik, pri čemer lahko sodišče odpravi
ali razveljavi tudi druge dele istega prostorskega izvedbenega akta, če so te
@@ -2153,8 +2155,8 @@ razen če je zavrnil sodelovanje v upravnem sporu, h kateremu je bil pozvan po
uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Če so posledice nastale s posamičnim
aktom, sprejetim na podlagi odpravljenega prostorskega izvedbenega akta, ima
upravičeni pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu,
-ki je odločil na prvi stopnji, in sicer v treh mesecih od javne objave iz
-prejšnjega odstavka.
+ki je odločil na prvi stopnji, in sicer v treh mesecih od javne objave iz prejšnjega
+odstavka.
(16) Ta člen ne vpliva na vložitev upravnega spora zoper
prostorski izvedbeni akt, če ta ureja posamična razmerja.
62. člen
@@ -2347,8 +2349,7 @@ prostora.
(5) Krajinska zasnova se izdela tudi za:
-
varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne
-dediščine oziroma ohranjanje narave, če tako določa akt o določitvi takega
-območja;
+dediščine oziroma ohranjanje narave, če tako določa akt o določitvi takega območja;
-
pripravo OPN, če tako določa regionalni prostorski plan ali občinski
prostorski plan, ali če se izkaže za potrebno ob pripravi sklepa o pripravi
@@ -2414,8 +2415,8 @@ zeleni sistem;
-
območja prepoznavnih značilnosti v prostoru;
-
-usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje predvidenih
-prostorskih ureditev;
+usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
+predvidenih prostorskih ureditev;
-
usmeritve za varstvo krajine, okolja, ohranjanje narave, varstvo
kmetijskih zemljišč, varstvo gozdov, varstvo kulturne dediščine in trajnostno
@@ -2663,12 +2664,12 @@ omogočajo predstavitev razvojnih in varstvenih interesov za razvojno regijo in
sosednja območja.
(3) Osnutek regionalnega prostorskega plana in osnutek
okoljskega poročila se objavita v prostorskem informacijskem sistemu za najmanj
-60 dni. V tem roku ima javnost možnost predložiti predloge in pripombe, do katerih
-se pripravljavec opredeli in jih ustrezno obravnava. Pripravljavec v času javne
-objave izvede javni posvet. Svoja mnenja o osnutku izdajo tudi nosilci urejanja
-prostora, v katerih ugotavljajo skladnost osnutka s predpisi in razvojnimi
-dokumenti iz svoje pristojnosti ter strokovnimi podlagami, ki so jih zagotovili
-v tem postopku.
+60 dni. V tem roku ima javnost možnost predložiti predloge in pripombe, do
+katerih se pripravljavec opredeli in jih ustrezno obravnava. Pripravljavec v
+času javne objave izvede javni posvet. Svoja mnenja o osnutku izdajo tudi
+nosilci urejanja prostora, v katerih ugotavljajo skladnost osnutka s predpisi
+in razvojnimi dokumenti iz svoje pristojnosti ter strokovnimi podlagami, ki so
+jih zagotovili v tem postopku.
(4) Na podlagi pridobljenih predlogov in pripomb javnosti ter
mnenj nosilcev urejanja prostora iz prejšnjega odstavka se pripravita predlog
regionalnega prostorskega plana in predlog okoljskega poročila. Pripravljavec
@@ -2703,8 +2704,8 @@ za razvoj gospodarske javne infrastrukture in družbene infrastrukture lokalnega
pomena. Občine te usmeritve upoštevajo pri pripravi prostorskih aktov.
(3) Sprejetje občinskega prostorskega plana je obvezno le za
mestne občine, kadar za regijo, v kateri so, ni sprejet regionalni prostorski
-plan oziroma se ni začel postopek njegove priprave. V takem primeru lahko mestna
-občina v občinskem prostorskem planu načrtuje tudi okvirna območja za
+plan oziroma se ni začel postopek njegove priprave. V takem primeru lahko
+mestna občina v občinskem prostorskem planu načrtuje tudi okvirna območja za
dolgoročni razvoj naselij.
(4) Občinski prostorski plan ne sme določati zasnov
prostorskih ureditev lokalnega pomena iz četrtega odstavka 75. člena tega
@@ -2741,8 +2742,8 @@ tega zakona.
82. člen
(namen državnega prostorskega načrtovanja)
(1) Država načrtuje prostorske ureditve državnega pomena
-skupaj s spremljajočimi in funkcionalno povezanimi prostorskimi ureditvami
-(državno prostorsko načrtovanje).
+skupaj s spremljajočimi in funkcionalno povezanimi prostorskimi ureditvami (državno
+prostorsko načrtovanje).
(2) Državno prostorsko načrtovanje poteka s temi postopki:
-
umeščanje in načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena, ki se
@@ -2770,11 +2771,11 @@ državno prostorsko načrtovanje.
(5) Če je bila najustreznejša varianta v postopku priprave
regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa za izvajanje Strategije
že izbrana, se lahko za tako varianto neposredno pripravi DPN. Če je taka
-varianta iz regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa za izvajanje
-Strategije podlaga za izvedbo združenega postopka ali delnega združenega
-postopka, vlada pred izvedbo teh postopkov za to varianto sprejme uredbo o
-najustreznejši varianti ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena tega
-zakona.
+varianta iz regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa za
+izvajanje Strategije podlaga za izvedbo združenega postopka ali delnega
+združenega postopka, vlada pred izvedbo teh postopkov za to varianto sprejme uredbo
+o najustreznejši varianti ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena
+tega zakona.
83. člen
(vsebina državnih prostorskih izvedbenih aktov in celovitega
dovoljenja)
@@ -2840,15 +2841,16 @@ presoje sprejemljivosti je zavezujoče.
načrtovanja je ministrstvo, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev,
za katero daje pobudo. Pobudnik je tudi naročnik. Naročnik je lahko tudi
investitor ali druga oseba, če se tako dogovori s pobudnikom.
-(2) Investitor v združenem postopku ali delnem združenem postopku
-vloži vlogo za izdajo celovitega dovoljenja, zagotovi dokumentacijo za izdajo
-celovitega dovoljenja in sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta
-ter nosi stroške teh postopkov. Zanj veljajo tudi obveznosti, ki jih za
+(2) Investitor v združenem postopku ali delnem združenem
+postopku vloži vlogo za izdajo celovitega dovoljenja, zagotovi dokumentacijo za
+izdajo celovitega dovoljenja in sprejetje državnega prostorskega ureditvenega
+načrta ter nosi stroške teh postopkov. Zanj veljajo tudi obveznosti, ki jih za
investitorja določajo predpisi, ki urejajo graditev. Investitor da skupaj s
pobudnikom v delnem združenem postopku tudi pobudo za začetek tega postopka.
(3) Pripravljavca v postopku DPN in pri pripravi
-dokumentacije v združenem postopku ali delnem združenem postopku sta ministrstvo
-in za ta namen imenovana projektna skupina iz 86. člena tega zakona.
+dokumentacije v združenem postopku ali delnem združenem postopku sta
+ministrstvo in za ta namen imenovana projektna skupina iz 86. člena tega
+zakona.
(4) Postopek izdaje celovitega dovoljenja in državnega
prostorskega ureditvenega načrta usklajuje in vodi ministrstvo.
(5) Stranski udeleženec v postopku izdaje celovitega
@@ -3046,9 +3048,9 @@ pripravljen na podlagi tega člena, potrditi pred njegovim sprejetjem.
(pobuda)
(1) Postopek DPN se začne na pobudo.
(2) Pobuda mora biti obrazložena in utemeljena v prostorskih
-strateških aktih in razvojnih dokumentih s področja, na katerem je podana. Vsebovati
-mora podatke, potrebne za odločanje o nadaljevanju postopka DPN ter osnutek
-načrta sodelovanja javnosti in osnutek časovnega načrta.
+strateških aktih in razvojnih dokumentih s področja, na katerem je podana.
+Vsebovati mora podatke, potrebne za odločanje o nadaljevanju postopka DPN ter
+osnutek načrta sodelovanja javnosti in osnutek časovnega načrta.
(3) Ministrstvo preveri popolnost in utemeljenost pobude. Če
je pobuda popolna in utemeljena, minister imenuje projektno skupino, pobuda pa
se objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Če pobuda ni popolna oziroma
@@ -3081,10 +3083,10 @@ pripravijo tudi usmeritve za načrtovanje.
(10) Po javni objavi pobude se v 30 dneh pridobi tudi mnenje
iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona oziroma mnenje iz drugega
odstavka 84. člena tega zakona.
-(11) Člani projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev
-urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje in
-ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, predlagajo
-obseg in natančnost informacij, ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo.
+(11) Člani projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev urejanja
+prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje in ministrstva,
+pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, predlagajo obseg in
+natančnost informacij, ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo.
(12) Občina v 30 dneh po objavi pobude predloži vse podatke
iz svoje pristojnosti, pomembne za državno prostorsko načrtovanje. Občina lahko
predloži tudi usmeritve za načrtovanje.
@@ -3153,9 +3155,9 @@ odstavka 84. člena tega zakona in morebitnim mnenjem iz drugega odstavka
projektne skupine iz 86. člena tega zakona vladi predlaga sprejetje
začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v skladu s tem zakonom.
(5) Po sprejetju sklepa o pripravi lahko pobudnik ali
-investitor dostopa na zemljišča v okvirnem območju variant za izvajanje
-meritev, za raziskave terena, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ureditev mej
-in pogodbeno pridobivanje zemljišč (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela).
+investitor dostopa na zemljišča v okvirnem območju variant za izvajanje meritev,
+za raziskave terena, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ureditev mej in
+pogodbeno pridobivanje zemljišč (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela).
Pobudnik ali investitor s priporočeno pošto obvesti lastnike zemljišč o
izvajanju pripravljalnih del najmanj osem dni pred začetkom njihovega
izvajanja. Lastniki zemljišč morajo dovoliti dostop nanje osebam, ki po
@@ -3201,14 +3203,14 @@ vplivov na okolje. Člani projektne skupine dajo tudi projektne in morebitne
druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Če študija variant,
okoljsko poročilo oziroma predlog DPN niso ustrezni, projektna skupina zahteva
njihovo dopolnitev.
-(7) Če izvedljive variante ni mogoče najti oziroma zaradi negativnega
-stališča katerega od članov ožje sestave projektne skupine, nobena od variant
-ni izvedljiva, projektna skupina iz 86. člena tega zakona o tem seznani
-Prostorski svet v ožji sestavi. Ministrstvo lahko na predlog Prostorskega sveta
-predlaga vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih
-interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi
-nasprotja javnih interesov, se predlagana varianta, obravnavana v tem postopku,
-šteje za izvedljivo in se zanjo izdela predlog DPN.
+(7) Če izvedljive variante ni mogoče najti oziroma zaradi
+negativnega stališča katerega od članov ožje sestave projektne skupine, nobena
+od variant ni izvedljiva, projektna skupina iz 86. člena tega zakona o tem
+seznani Prostorski svet v ožji sestavi. Ministrstvo lahko na predlog
+Prostorskega sveta predlaga vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi
+nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada
+odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov, se predlagana varianta,
+obravnavana v tem postopku, šteje za izvedljivo in se zanjo izdela predlog DPN.
95. člen
(odziv na študijo variant)
(1) Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN in mnenja
@@ -3224,8 +3226,8 @@ občine in pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja (v nadaljnjem
besedilu: stališča do predlogov in pripomb). Projektna skupina iz
86. člena tega zakona potrdi predlog stališč do predlogov in pripomb ter
po potrebi izvede usklajevanje interesov. Stališča do predlogov in pripomb so
-usmeritve za morebitno dopolnitev študije variant, okoljskega poročila in predloga
-DPN.
+usmeritve za morebitno dopolnitev študije variant, okoljskega poročila in
+predloga DPN.
(4) Izdelovalec po potrebi dopolni študijo variant, okoljsko
poročilo in predlog DPN v 30 dneh po potrditvi stališč iz prejšnjega odstavka.
Projektna skupina v ožji sestavi v 30 dneh po prejemu študije variant,
@@ -3268,11 +3270,11 @@ ustreznosti predloga DPN z okoljskim poročilom in mnenje glede sprejemljivosti
njegovih vplivov z varstvenega vidika. Za pripravo mnenja glede ustreznosti
predloga DPN z okoljskim poročilom se uskladijo stališča posameznih članov
projektne skupine, za pripravo mnenja glede sprejemljivosti vplivov predloga
-DPN z varstvenega vidika pa stališča članov, ki so predstavniki nosilcev urejanja
-prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje. Če predlog DPN
-z okoljskim poročilom ni ustrezen, projektna skupina da zahtevo za dopolnitev.
-Člani projektne skupine dajo tudi projektne in morebitne druge pogoje v skladu
-s predpisi, ki urejajo graditev.
+DPN z varstvenega vidika pa stališča članov, ki so predstavniki nosilcev
+urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje. Če
+predlog DPN z okoljskim poročilom ni ustrezen, projektna skupina da zahtevo za
+dopolnitev. Člani projektne skupine dajo tudi projektne in morebitne druge
+pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(3) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na
okolje v 15 dneh od prejetja teh gradiv izda mnenje o sprejemljivosti vplivov
izvedbe predloga DPN na okolje. Pri pripravi tega mnenja, se kot posvetovanje z
@@ -3373,8 +3375,8 @@ Pri pripravi tega mnenja se kot posvetovanje z organi, ki jih zadevajo okoljski
vplivi, upošteva mnenje projektne skupine v ožji sestavi oziroma stališča
članov projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, ki
sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje iz šestega odstavka
-94. člena tega zakona in morebitnega dopolnjenega mnenja iz četrtega
-odstavka 95. člena tega zakona.
+94. člena tega zakona in morebitnega dopolnjenega mnenja iz četrtega odstavka
+95. člena tega zakona.
101. člen
(sprejetje uredbe o najustreznejši varianti)
(1) Najustreznejšo varianto sprejme vlada z uredbo.
@@ -3449,9 +3451,9 @@ projektne skupine.
(10) Če pri pripravi dokumentacije ni mogoče najti izvedljive
prostorske ali projektne rešitve, projektna skupina o tem seznani Prostorski
svet v ožji sestavi. Ministrstvo lahko, na predlog Prostorskega sveta predlaga
-vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v
-skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja
-javnih interesov, se predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za
+vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu
+z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih
+interesov, se predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za
izvedljivo in se zanjo izdela dokumentacija.
1.3.3 Izdaja celovitega dovoljenja in sprejetje državnega
prostorskega ureditvenega načrta
@@ -3513,13 +3515,13 @@ zagotovi dopolnitev dokumentacije.
vsebinsko popolna, če je predložena v skladu s prvim odstavkom tega člena in če
mnenjedajalci, v roku iz drugega odstavka tega člena, ne zahtevajo dodatnih
vsebin. Ministrstvo izda sklep o popolnosti vloge, če to zahteva investitor.
-(5) Če rešitev zaradi negativnega mnenja katerega od
-mnenjedajalcev ni izvedljiva, ministrstvo o tem seznani Prostorski svet v ožji
-sestavi. Ministrstvo lahko, na predlog Prostorskega sveta predlaga vladi uvedbo
-postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z
-20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih
-interesov, se predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za
-izvedljivo in se zanjo izdela dokumentacija.
+(5) Če rešitev zaradi negativnega mnenja katerega od mnenjedajalcev
+ni izvedljiva, ministrstvo o tem seznani Prostorski svet v ožji sestavi.
+Ministrstvo lahko, na predlog Prostorskega sveta predlaga vladi uvedbo postopka
+odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom
+tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov, se
+predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za izvedljivo in se zanjo
+izdela dokumentacija.
105. člen
(seznanitev javnosti in stranskih udeležencev)
(1) Na podlagi popolne vloge in mnenj mnenjedajalcev, iz
@@ -3637,21 +3639,21 @@ dovoljenje, če ta zakon ne določa drugače.
prostorsko ureditev obvezna presoja vplivov na okolje, ima celovito dovoljenje
enake učinke kot integralno gradbeno dovoljenje, če ta zakon ne določa drugače.
(7) Zoper celovito dovoljenje je dovoljen upravni spor.
-(8) Za spremembo celovitega dovoljenja zaradi večjih odstopanj
-v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se smiselno uporabljajo
-določbe tega zakona o postopku priprave dokumentacije, postopku izdaje
-celovitega dovoljenja in sprejetju državnega prostorskega ureditvenega načrta
-in določbe predpisov, ki urejajo graditev, v delu, ki se nanaša na spremembo
-gradbenega dovoljenja.
+(8) Za spremembo celovitega dovoljenja zaradi večjih
+odstopanj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se smiselno
+uporabljajo določbe tega zakona o postopku priprave dokumentacije, postopku
+izdaje celovitega dovoljenja in sprejetju državnega prostorskega ureditvenega
+načrta in določbe predpisov, ki urejajo graditev, v delu, ki se nanaša na
+spremembo gradbenega dovoljenja.
(9) Celovito dovoljenje preneha veljati, če investitor ne
prijavi začetka gradnje in ne začne gradnje v desetih letih po njegovi
pravnomočnosti.
(10) Celovito dovoljenje ali odločba iz četrtega odstavka
tega člena se najpozneje v 15 dneh od dneva vročitve odločbe investitorju javno
objavi v prostorskem informacijskem sistemu in na državnem portalu eUprava. Z
-njim se seznanijo mnenjedajalci, občina, gradbena inšpekcija, inšpekcija, pristojna
-za okolje, ter druge pristojne inšpekcije in država, ki je sodelovala v
-postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
+njim se seznanijo mnenjedajalci, občina, gradbena inšpekcija, inšpekcija,
+pristojna za okolje, ter druge pristojne inšpekcije in država, ki je sodelovala
+v postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
okolja.
108. člen
(sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta)
@@ -3673,11 +3675,11 @@ glede prostorskih ureditev, glede katerih niso v skladu z veljavnim državnim
prostorskim ureditvenim načrtom.
(4) Za spremembe in dopolnitve državnega prostorskega
ureditvenega načrta se smiselno uporabljajo določbe 98. člena tega zakona.
-(5) Za prenehanje veljavnosti državnega prostorskega
-ureditvenega načrta se smiselno uporablja 99. člen tega zakona. Ne glede
-na to državni prostorski ureditveni načrt preneha veljati, če je prenehalo
-veljati celovito dovoljenje za isto prostorsko ureditev ali je bilo to
-odpravljeno ali razveljavljeno.
+(5) Za prenehanje veljavnosti državnega prostorskega ureditvenega
+načrta se smiselno uporablja 99. člen tega zakona. Ne glede na to državni
+prostorski ureditveni načrt preneha veljati, če je prenehalo veljati celovito
+dovoljenje za isto prostorsko ureditev ali je bilo to odpravljeno ali
+razveljavljeno.
109. člen
(gradnja na podlagi celovitega dovoljenja)
(1) Gradnja se začne po pravnomočnosti celovitega dovoljenja
@@ -3696,12 +3698,12 @@ z dokazili v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in mora priložiti
listine, ki to dokazujejo.
(4) Investitor mora prijavi začetka gradnje priložiti
potrdilo o plačilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
-zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. Odškodnino zaradi
-spremembe namembnosti ne glede na predpise, ki urejajo kmetijska zemljišča,
-odmeri ministrstvo v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo investitorja.
-Investitor mora zahtevi za odmero odškodnine priložiti dokumentacijo, ki
-vsebuje podatke, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča,
-potrebni za odmero odškodnine.
+zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. Odškodnino
+zaradi spremembe namembnosti ne glede na predpise, ki urejajo kmetijska
+zemljišča, odmeri ministrstvo v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo
+investitorja. Investitor mora zahtevi za odmero odškodnine priložiti
+dokumentacijo, ki vsebuje podatke, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo
+kmetijska zemljišča, potrebni za odmero odškodnine.
(5) Če ministrstvo ugotovi, da investitor prijavi začetka
gradnje ni priložil listin iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, o tem
obvesti gradbenega inšpektorja.
@@ -3741,12 +3743,12 @@ predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
pravico do gradnje na podlagi dokazil iz tretje do osme alineje prejšnjega
odstavka, po zaključku teh postopkov pridobiti lastninsko ali drugo stvarno
pravico.
-(8) Če investitor pridobi pravico, ki mu omogoča gradnjo na podlagi
-dokazil iz tretje do osme alineje šestega odstavka tega člena, pripada lastniku
-nepremičnine denarno nadomestilo zaradi omejitev uporabe nepremičnine za čas od
-njene dejanske uporabe za gradnjo do takrat, ko investitor pridobi lastninsko,
-drugo stvarno ali obligacijsko pravico na zadevnih nepremičninah. Denarno
-nadomestilo lahko predstavlja uporabnino za čas od dejanskega posega do
+(8) Če investitor pridobi pravico, ki mu omogoča gradnjo na
+podlagi dokazil iz tretje do osme alineje šestega odstavka tega člena, pripada
+lastniku nepremičnine denarno nadomestilo zaradi omejitev uporabe nepremičnine
+za čas od njene dejanske uporabe za gradnjo do takrat, ko investitor pridobi
+lastninsko, drugo stvarno ali obligacijsko pravico na zadevnih nepremičninah.
+Denarno nadomestilo lahko predstavlja uporabnino za čas od dejanskega posega do
določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino ali zamudne obresti za to
obdobje, pri čemer se v obeh primerih upošteva, da to nadomestilo ne more
presegati višine odškodnine za razlaščeno nepremičnino.
@@ -3774,8 +3776,8 @@ ureditev državnega pomena:
določena z uredbo o najustreznejši varianti in se ne izvaja združen
postopek;
-
-določena z drugim državnim prostorskim izvedbenim aktom, pri pripravi
-dokumentacije pa bo treba upoštevati manjša odstopanja;
+določena z drugim državnim prostorskim izvedbenim aktom, pri pripravi dokumentacije
+pa bo treba upoštevati manjša odstopanja;
-
že lokacijsko določena v zakonu ali razvojnem dokumentu države;
-
@@ -3826,8 +3828,8 @@ iz svoje pristojnosti in morebitne projektne pogoje.
objavljeno pobudo v roku, ki ni krajši od 30 dni. V tem času se lahko
organizirata posvet ali delavnica ali kako drugače vključi javnost.
(13) Če je treba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
-okolja, izvesti predhodni postopek, ministrstvo pristojno za predhodni postopek,
-o tem odloči v 30 dneh po javni objavi pobude.
+okolja, izvesti predhodni postopek, ministrstvo pristojno za predhodni
+postopek, o tem odloči v 30 dneh po javni objavi pobude.
(14) Če je treba izvesti presojo vplivov na okolje člani
projektne skupine, ki so predstavniki organizacij, ki sodelujejo v presoji
vplivov na okolje, predlagajo obseg in natančnost informacij, ki morajo biti
@@ -3836,9 +3838,8 @@ vključene v poročilo o vplivih na okolje.
prvega odstavka tega člena popolna in utemeljena in je bilo v skladu z drugim
odstavkom tega člena pridobljeno mnenje, da celovita presoja vplivov na okolje
ni potrebna, vlada pred nadaljevanjem delnega združenega postopka za varianto
-iz študije variant iz šestega odstavka tega člena sprejme uredbo o
-najustreznejši varianti ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena tega
-zakona.
+iz študije variant iz šestega odstavka tega člena sprejme uredbo o najustreznejši
+varianti ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena tega zakona.
111. člen
(analiza podatkov, načrt sodelovanja javnosti in časovni
načrt)
@@ -3858,8 +3859,9 @@ vplivih na okolje;
-
načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt.
(3) Projektna skupina pripravi predlog sklepa o pripravi
-dokumentacije za izdajo celovitega dovoljenja in pripravo državnega prostorskega
-ureditvenega načrta (v nadaljnjem besedilu: sklep o pripravi dokumentacije).
+dokumentacije za izdajo celovitega dovoljenja in pripravo državnega
+prostorskega ureditvenega načrta (v nadaljnjem besedilu: sklep o pripravi
+dokumentacije).
112. člen
(sklep o pripravi dokumentacije)
(1) Minister izda sklep o pripravi dokumentacije, s katerim
@@ -3998,9 +4000,9 @@ poselitvena območja;
območja za dolgoročni razvoj naselij;
-
območja, za katera se pripravijo OPPN, usmeritve in pogoji za njihovo
-pripravo vključno z morebitno obveznostjo izvedbe projektnega natečaja, in prostorski
-izvedbeni pogoji za izvajanje posegov v prostor, ki veljajo do njihovega
-sprejetja;
+pripravo vključno z morebitno obveznostjo izvedbe projektnega natečaja, in
+prostorski izvedbeni pogoji za izvajanje posegov v prostor, ki veljajo do
+njihovega sprejetja;
-
območja prenove;
-
@@ -4021,13 +4023,13 @@ ki ni v skladu s tem odlokom, razveljavi.
(4) V postopku sprememb in dopolnitev OPN mora občina v
spremembe in dopolnitve OPN vključiti vse spremembe namenske rabe prostora,
sprejete s sklepom o lokacijski preveritvi za namen iz prve alineje
-134. člena tega zakona, in z OPPN s spremembo namenske rabe prostora,
-uskladitve namenske rabe prostora s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami za
-krčitev gozda do 0.5 ha v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove ter določiti
-namensko rabo prostora v skladu s sprejetimi DPN ali državnimi prostorskimi
-ureditvenim načrtom, če teh sprememb namenske rabe prostora oziroma določitve
-namenske rabe prostora še ni vključila v OPN po kratkem postopku sprememb in
-dopolnitev OPN v skladu s 125. členom tega zakona.
+134. člena tega zakona, in z OPPN s spremembo namenske rabe prostora, uskladitve
+namenske rabe prostora s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami za krčitev
+gozda do 0.5 ha v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove ter določiti namensko
+rabo prostora v skladu s sprejetimi DPN ali državnimi prostorskimi ureditvenim
+načrtom, če teh sprememb namenske rabe prostora oziroma določitve namenske rabe
+prostora še ni vključila v OPN po kratkem postopku sprememb in dopolnitev OPN v
+skladu s 125. členom tega zakona.
2.2.2 Postopek priprave OPN
118. člen
(celovita presoja vplivov na okolje OPN)
@@ -4101,8 +4103,8 @@ rabe prostora v OPN.
prostora, če gre za eno ali več parcel na enovitem zaokroženem območju v okviru
ene enote urejanja prostora.
(3) Zavezanka ali zavezanec za plačilo takse iz prvega
-odstavka tega člena je oseba, ki pri občini da pobudo za spremembo namenske rabe
-prostora v OPN.
+odstavka tega člena je oseba, ki pri občini da pobudo za spremembo namenske
+rabe prostora v OPN.
(4) Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe
prostora v OPN ampak je pogoj za obravnavo pobude glede:
-
@@ -4261,8 +4263,8 @@ uskladitve namenske rabe prostora z OPPN s spremembo namenske rabe
prostora.
(3) Kratek postopek iz prejšnjega odstavka se izvede po
postopku, ki je v občini predpisan za sprejetje drugih občinskih odlokov, pri
-čemer občina predlog sprememb in dopolnitev OPN objavi v prostorskem informacijskem
-sistemu.
+čemer občina predlog sprememb in dopolnitev OPN objavi v prostorskem
+informacijskem sistemu.
(4) Občina mora vsaj enkrat letno izvesti spremembe in
dopolnitve OPN zaradi razlogov, določenih v drugem odstavku tega člena.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kratek postopek
@@ -4319,9 +4321,9 @@ izvedbe ukrepov s področja varstva okolja in ohranjanja narave ali
-
urejanja drugih problemsko ali prostorsko zaključenih območij v naseljih
in krajini, če je to strokovno utemeljeno.
-(2) OPPN se pripravi za območja, za katera je z OPN predvidena
-njegova priprava, lahko pa tudi v območjih, kjer z OPN ni predviden, če se za
-to pokaže potreba ali pobuda po tem, ko je bil sprejet OPN.
+(2) OPPN se pripravi za območja, za katera je z OPN
+predvidena njegova priprava, lahko pa tudi v območjih, kjer z OPN ni predviden,
+če se za to pokaže potreba ali pobuda po tem, ko je bil sprejet OPN.
(3) Območje urejanja z OPPN je praviloma sklenjeno območje,
lahko pa se z OPPN urejajo tudi prostorsko nepovezana območja, če gre za
urejanje istovrstne, toda prostorsko razpršene problematike.
@@ -4337,9 +4339,9 @@ načrt gradbenih parcel;
-
etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna;
-
-gospodarska javna infrastruktura, ki jo je treba zagotoviti za načrtovane
-prostorske ureditve, pogoji glede njene gradnje in priključevanja objektov
-nanjo;
+gospodarska javna infrastruktura, ki jo je treba zagotoviti za
+načrtovane prostorske ureditve, pogoji glede njene gradnje in priključevanja
+objektov nanjo;
-
rešitve in ukrepi za varovanje zdravja;
-
@@ -4467,6 +4469,99 @@ tega člena se prednostno uporabijo razvrednotena območja.
(4) Če se umestitev proizvodne naprave za izkoriščanje
obnovljivih virov energije načrtuje zunaj ureditvenih območij naselij mora biti
za OPPN kot obvezna strokovna podlaga izdelana krajinska zasnova.
+131.a člen
+(OPPN za odpravo posledic naravne nesreče)
+(1) Za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih za
+odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, se lahko sprejme OPPN za odpravo
+posledic naravne nesreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN za obnovo), s katerim se
+lahko spremeni tudi namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji,
+določeni z OPN. Druge namenske rabe so podrejene izvedbi ukrepov za
+zagotavljanje poplavne varnosti, varnosti pred plazovi in zagotovitev novih
+stavbnih zemljišč. OPPN za obnovo se lahko izdela in sprejme tudi v občini, ki
+še nima sprejetega OPN. OPPN za obnovo nadomesti v svojem območju urejanja do
+tedaj veljavne izvedbene prostorske akte za to območje.
+(2) OPPN za obnovo je lahko sprejet za območje, ki je bilo
+prizadeto v naravni nesreči. Območja, za katera se lahko sprejme OPPN za
+obnovo, ob upoštevanju obsega in posledic naravne nesreče določi vlada.
+(3) Prostorske ureditve in sprememba namenske rabe prostora
+se lahko načrtujejo z OPPN za obnovo, ki vsebujejo usmeritve iz programa
+odprave posledic nesreče, sprejetim na podlagi zakona, ki ureja odpravo
+posledic naravnih nesreč, in če niso v nasprotju z usmeritvami iz Strategije,
+akcijskega programa za izvajanje Strategije, regionalnega prostorskega plana
+ter s pravnimi režimi. Usklajevanje interesov poteka z odgovornim sodelovanjem
+med udeleženci pri urejanju prostora, med razvojnimi in varstvenimi javnimi
+interesi ter med državo in občinami, pri čemer ima poselitev prednost pred drugimi
+rabami prostora.
+(4) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz prvega odstavka
+tega člena se prednostno uporabijo:
+-
+razvrednotena območja znotraj naselij in mest,
+-
+nepozidana stavbna zemljišča,
+-
+zemljišča, ki imajo zagotovljen dostop do gospodarske javne
+infrastrukture,
+-
+zemljišča, ki zagotavljajo najvišjo možno raven dostopnosti za vse
+prebivalce v območju urejanja.
+(5) Če se prostorske ureditve načrtujejo znotraj poselitvenih
+območij oziroma se zanje načrtujejo nova poselitvena območja, se k OPPN za
+obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela urbanistična zasnova, katere
+rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in
+omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.
+(6) Če se prostorske ureditve načrtuje zunaj obstoječih ali
+zunaj načrtovanih novih poselitvenih območij, se k OPPN za obnovo kot obvezna
+strokovna podlaga izdela krajinska zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi
+ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve, ki veljajo za
+ogrožena območja.
+(7) V primeru posega na varovana območja po predpisih, ki
+urejajo ohranjanje narave, se v urbanistični in krajinski zasnovi izdela
+dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja.
+(8) Obvezni strokovni podlagi iz petega in šestega odstavka
+tega člena se izdelata pred pripravo OPPN za obnovo in sta sestavni del sklepa
+o pripravi OPPN za obnovo. Del strokovnih podlag iz prejšnjega stavka je tudi
+strokovna ocena o tem, ali je zaradi spremembe namenske rabe ali podrobnejše
+namenske rabe ali prostorskih izvedbenih pogojev, potrebno izvesti celovito
+presojo vplivov na okolje. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
+najpozneje v šestih mesecih od naravne ali druge nesreče.
+(9) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na
+okolje, v 15 dneh po prejemu obvestila o nameri priprave OPPN s strani
+pripravljavca plana odloči o tem, ali je treba za OPPN za obnovo izvesti
+celovito presojo vplivov na okolje, pri čemer se o tem predhodno posvetuje tudi
+z ministrstvi in organizacijami, pristojnimi za področja, na katera bi OPPN za
+obnovo lahko pomembno vplival. Ministrstva in organizacije, pristojna za
+področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival, morajo mnenje iz
+prejšnjega stavka podati v 3 delovnih dneh od prejema zaprosila s strani
+ministrstva.
+(10) Če se z OPPN za obnovo načrtuje ureditev državnega
+pomena, se ta načrtuje po predhodnem soglasju ministrstva, v pristojnost
+katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in po dogovoru med
+ministrstvom, pristojnim za prostor, in občino. Če se z OPPN za obnovo posega v
+območje veljavnega državnega prostorskega izvedbenega akta, se rešitve
+uskladijo z ministrstvom, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev
+državnega pomena, in pridobi soglasje vlade.
+(11) Pri prostorskih ureditvah, katerih namen je sprejem OPPN
+za obnovo, so druge namenske rabe podrejene izvedbi ukrepov na ogroženih
+območjih in poselitvi.
+(12) Koordiniranje nosilcev urejanja prostora se izvaja
+znotraj nosilca urejanja prostora, pristojnega za področje prostorskega
+razvoja, ter koordinacijske skupine za izvajanje prednostnih projektov. Nosilci
+urejanja prostorov morajo za izvajanje obveznosti po tem zakonu zagotoviti
+skrbnika izvajanja nosilca urejanja prostora. Imenovana oseba je skrbnik
+izvajanja prenosa resorne politike v prostorske akte ter izvajanja izdaje
+soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor. Nosilec
+urejanja prostora imenuje vodjo skrbnika izvajanja procesov na delovnem
+področju nosilca urejanja prostor. V primerih, ko nosilec urejanja prostora ni
+pristojen hkrati tudi za izdajo dovoljenj za posege v prostor, se za področje
+dodatno imenuje skrbnik za izvajanje izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje
+dovoljenj za posege v prostor.
+(13) Vodja skrbnikov izvajanja nalog nosilca urejanja
+prostora na zahtevo koordinacijske skupine sodeluje pri obravnavi investicije
+iz delovnega področja nosilca urejanja prostora.
+(14) Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo se
+pripravi in sprejme spremembe in dopolnitve OPN po kratkem postopku.
+(15) Sprejem in izvajanje OPPN za obnovo je v javnem
+interesu.
2.4 Odlok o urejenosti naselij in krajine
132. člen
(namen in vsebina odloka o urejenosti naselij in krajine)
@@ -4475,8 +4570,8 @@ prostorske izvedbene pogoje glede namembnosti, lege, velikosti in oblikovanja
posegov v prostor, da se ti izvajajo in vzdržujejo tako, da se ustvarjajo,
ohranjajo in krepijo kakovostne prepoznavne značilnosti prostora in njegova
identiteta.
-(2) Prostorski izvedbeni pogoji iz prejšnjega odstavka se določijo
-zlasti za:
+(2) Prostorski izvedbeni pogoji iz prejšnjega odstavka se
+določijo zlasti za:
-
zunanji videz objektov (zunanji ovoj stavb in zunanje stavbno pohištvo,
videz pomožnih objektov ipd.);
@@ -4568,10 +4663,10 @@ velikosti območja stavbnih zemljišč pri posamični poselitvi se poleg
32. člena tega zakona in prostorskih izvedbenih pogojev iz OPN upoštevajo
tudi fizične lastnosti zemljišča in pravni režimi v tem območju.
(2) Z lokacijsko preveritvijo se lahko velikost stavbnega
-zemljišča posamezne posamične poselitve, kot je določena v OPN, poveča ali zmanjša
-za največ 20 odstotkov, vendar pa povečanje ne sme preseči 600 m2 glede na
-izvorno določen obseg stavbnega zemljišča posamezne posamične poselitve v OPN,
-ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev.
+zemljišča posamezne posamične poselitve, kot je določena v OPN, poveča ali
+zmanjša za največ 20 odstotkov, vendar pa povečanje ne sme preseči 600 m2 glede
+na izvorno določen obseg stavbnega zemljišča posamezne posamične poselitve v
+OPN, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev.
136. člen
(individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Če investicijska namera zaradi objektivnih okoliščin ne
@@ -4606,9 +4701,9 @@ predpisi, ki urejajo graditev;
-
gre za nadomestno gradnjo;
-
-investicijska namera predvideva izvedbo pomožnih objektov, ki jih
-prostorski izvedbeni pogoji ne dopuščajo, če se z njimi dosega boljša
-funkcionalnost obstoječih objektov.
+investicijska namera predvideva izvedbo pomožnih objektov, ki jih prostorski
+izvedbeni pogoji ne dopuščajo, če se z njimi dosega boljša funkcionalnost
+obstoječih objektov.
(4) Individualno odstopanje je dopustno, če:
-
ni v nasprotju z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine;
@@ -4671,9 +4766,9 @@ rabe.
Pobudi se priloži elaborat lokacijske preveritve (v nadaljnjem besedilu tega
oddelka: elaborat), v katerem se utemelji skladnost pobude z določbami tega
zakona. Pobuda z elaboratom se vloži pri občini, v kateri je nepremičnina.
-(2) Elaborat izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega
-prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in
-inženirsko dejavnost.
+(2) Elaborat izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za
+pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo
+arhitekturno in inženirsko dejavnost.
(3) Občinski urbanist v 30 dneh preveri skladnost elaborata s
tem zakonom in o tem obvesti investitorja. Če občinski urbanist presodi, da je
elaborat v skladu s tem zakonom, občina izda sklep o nadomestilu stroškov
@@ -4751,8 +4846,8 @@ potrjujeta, da so izpolnjene zahteve iz drugega odstavka tega člena.
(5) Prva tehnična posodobitev se izvede za celotno območje
prostorskega izvedbenega akta.
142. člen
-(samostojni postopek tehnične posodobitve prostorskega
-izvedbenega akta)
+(samostojni postopek tehnične posodobitve prostorskega izvedbenega
+akta)
(1) Samostojni postopek tehnične posodobitve občinskega
prostorskega izvedbenega akta se začne s sklepom, ki ga sprejme župan.
(2) Občina osnutek tehnično posodobljenega občinskega
@@ -4770,9 +4865,9 @@ državnega prostorskega ureditvenega načrta.
NAČRTOVANJA
143. člen
(namen začasnih ukrepov)
-(1) Začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora (v
-nadaljnjem besedilu: začasni ukrepi) so ukrepi, s katerimi se med pripravo OPN
-ali OPPN ali med izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja preprečijo
+(1) Začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora (v nadaljnjem
+besedilu: začasni ukrepi) so ukrepi, s katerimi se med pripravo OPN ali OPPN
+ali med izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja preprečijo
ravnanja, s katerimi bi bila onemogočena ali bistveno otežena priprava ali
izvajanje teh prostorskih aktov, in sicer, če bi:
-
@@ -4845,9 +4940,9 @@ odstavka 145. člena tega zakona na podlagi sklepa o pripravi OPN ali OPPN.
(3) Če je območje učinkovanja začasnega ukrepa v skladu z
drugim odstavkom 143. člena tega zakona manjše od parcele, se lahko
začasni ukrepi iz prvega odstavka 145. člena tega zakona vzpostavijo le na
-delu parcele, pri čemer se v odloku iz prvega in drugega odstavka tega člena
-območje učinkovanja opiše in grafično prikaže tako natančno, da ga je mogoče
-prikazati v katastru nepremičnin.
+delu parcele, pri čemer se v odloku iz prvega in drugega odstavka tega člena območje
+učinkovanja opiše in grafično prikaže tako natančno, da ga je mogoče prikazati
+v katastru nepremičnin.
148. člen
(evidentiranje začasnih ukrepov)
(1) Prepoved spreminjanja meje parcele se vpiše v kataster
@@ -4869,9 +4964,9 @@ izdajo odločb iz prejšnjega odstavka, odškodnina.
(3) Odškodnina obsega vse stroške, ki so nastali v zvezi z
ustavljenim postopkom iz prvega odstavka tega člena (stroški postopka, naročilo
dokumentacije za izdajo odločb iz prvega odstavka tega člena) in tudi druge
-stroške, če lastnik ali oseba, ki je lahko zahtevala izdajo odločb iz prvega odstavka
-tega člena, dokaže, da so ji nastali v zvezi s tem postopkom ali investicijsko
-namero, ki jo je uresničevala s tem postopkom.
+stroške, če lastnik ali oseba, ki je lahko zahtevala izdajo odločb iz prvega
+odstavka tega člena, dokaže, da so ji nastali v zvezi s tem postopkom ali
+investicijsko namero, ki jo je uresničevala s tem postopkom.
(4) Za določitev odškodnine iz drugega odstavka tega člana se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo odškodnino v primeru
razlastitve.
@@ -4926,8 +5021,8 @@ dejansko stanje v prostoru.
-
5. razvojna stopnja: urejeno zazidljivo zemljišče.
(5) Razvojne stopnje nepozidanih stavbnih zemljišč se
-označijo s številko razvojne stopnje iz prejšnjega odstavka in se vodijo v
-evidenci stavbnih zemljišč v skladu s tem zakonom.
+označijo s številko razvojne stopnje iz prejšnjega odstavka in se vodijo v evidenci
+stavbnih zemljišč v skladu s tem zakonom.
(6) Minister podrobneje predpiše merila ter način razvrščanja
in evidentiranja razvojnih stopenj nepozidanih stavbnih zemljišč.
152. člen
@@ -4985,9 +5080,9 @@ objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture;
-
je opremljeno v skladu s 159. členom tega zakona;
-
-izpolnjuje prostorske izvedbene pogoje glede oblike in velikosti
-gradbene parcele, s čimer je omogočena izvedba prostorskih ureditev,
-načrtovanih s prostorskim aktom;
+izpolnjuje prostorske izvedbene pogoje glede oblike in velikosti gradbene
+parcele, s čimer je omogočena izvedba prostorskih ureditev, načrtovanih s
+prostorskim aktom;
-
na njem niso uveljavljeni pravni režimi, ki ne dopuščajo gradnje
objektov.
@@ -5005,10 +5100,9 @@ zagotavlja izvajalec obvezne državne javne službe distribucije električne
energije v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo z električno energijo.
(3) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne
infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo
-komunalne oskrbe, je dopustna na opremljenih stavbnih zemljiščih iz
-159. člena tega zakona ali na zemljiščih, opremljenih s tisto vrsto
-gospodarske javne infrastrukture, ki jo objekt glede na svoj namen potrebuje za
-svoje delovanje.
+komunalne oskrbe, je dopustna na opremljenih stavbnih zemljiščih iz 159. člena
+tega zakona ali na zemljiščih, opremljenih s tisto vrsto gospodarske javne
+infrastrukture, ki jo objekt glede na svoj namen potrebuje za svoje delovanje.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je gradnja objektov
dopustna tudi na neopremljenih ali delno opremljenih stavbnih zemljiščih ali na
zemljiščih, ki še niso opremljena z vso gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo
@@ -5067,10 +5161,10 @@ stavbno zemljišče, ki izpolnjuje pogoje iz prvega, drugega ali tretjega
odstavka tega člena.
(5) Omrežja iz prvega odstavka tega člena so omrežja, kot so
evidentirana v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture. Če podatek o
-omrežjih ni razviden iz evidence v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture,
-se za določitev opremljenega stavbnega zemljišča lahko uporabijo tudi druge
-evidence, s katerimi razpolaga občina oziroma upravljavci gospodarske javne
-infrastrukture.
+omrežjih ni razviden iz evidence v zbirnem katastru gospodarske javne
+infrastrukture, se za določitev opremljenega stavbnega zemljišča lahko
+uporabijo tudi druge evidence, s katerimi razpolaga občina oziroma upravljavci
+gospodarske javne infrastrukture.
(6) Minister podrobneje predpiše merila za določitev
opremljenega nepozidanega stavbnega zemljišča ter način njihovega določanja in
evidentiranja.
@@ -5122,8 +5216,8 @@ namenjeno nemotenemu delovanju te opreme;
prilagajanje obstoječe komunalne opreme oskrbnim, tehničnim in okoljskim
standardom;
-
-odpravljanje pomanjkljivosti na obstoječi komunalni opremi, ki onemogočajo
-njeno normalno delovanje.
+odpravljanje pomanjkljivosti na obstoječi komunalni opremi, ki
+onemogočajo njeno normalno delovanje.
(4) Zemljišče je opremljeno z dodatno vrsto komunalne opreme,
ko je komunalna oprema zgrajena, je zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje in je
mogoče izvesti priključitev objekta nanjo. Če za gradnjo komunalne opreme ni
@@ -5140,11 +5234,11 @@ izvajalec gospodarske javne službe pred sprejetjem programa opremljanja
stavbnih zemljišč iz 163. člena tega zakona skleniti dogovor o gradnji
druge gospodarske javne infrastrukture, rokih za izvedbo, prevzemu in njenem
financiranju.
-(3) Občina in izvajalec obvezne državne javne službe distribucije
-električne energije se v skladu s prejšnjim odstavkom lahko dogovorita, da
-opremljanje z elektroenergetskim omrežjem zagotovi občina. V tem primeru občina
-zaračuna stroške izgradnje elektroenergetskega omrežja izvajalcu javne službe,
-ta pa ji jih je dolžan povrniti.
+(3) Občina in izvajalec obvezne državne javne službe
+distribucije električne energije se v skladu s prejšnjim odstavkom lahko
+dogovorita, da opremljanje z elektroenergetskim omrežjem zagotovi občina. V tem
+primeru občina zaračuna stroške izgradnje elektroenergetskega omrežja izvajalcu
+javne službe, ta pa ji jih je dolžan povrniti.
(4) Če v dogovoru iz prejšnjega odstavka ni dogovorjeno
drugače:
-
@@ -5203,7 +5297,8 @@ razvojnih programov občinskega proračuna, jih občina vanj vključi pri nasled
letni dopolnitvi občinskega proračuna.
(8) Občina mora na zahtevo ministrstva temu v 15 dneh po
prejemu zahteve predložiti poročilo o izvajanju aktivnosti opremljanja in
-vključitvi načrtovanih finančnih sredstev za izvedbo opremljanja v občinski proračun.
+vključitvi načrtovanih finančnih sredstev za izvedbo opremljanja v občinski
+proračun.
(9) Podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno
opremo iz četrtega odstavka tega člena so:
-
@@ -5219,9 +5314,9 @@ programa opremljanja, ki vsebuje besedilni del ter se izdela v digitalni in
analogni obliki. Pri pripravi elaborata se upoštevajo prostorski izvedbeni
akti, projektna dokumentacija za novo komunalno opremo v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev, in elaborati ekonomike, če so bili izdelani.
-(11) Če občina za opremljanje stavbnih zemljišč sklene
-pogodbe o opremljanju v skladu s 167. členom tega zakona, ne izdela
-programa opremljanja za to območje.
+(11) Če občina za opremljanje stavbnih zemljišč sklene pogodbe
+o opremljanju v skladu s 167. členom tega zakona, ne izdela programa
+opremljanja za to območje.
164. člen
(podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno
opremo)
@@ -5265,8 +5360,8 @@ elaborat iz desetega odstavka 163. člena tega zakona.
(3) Program opremljanja sprejme občina z odlokom.
(4) Glede objave programa opremljanja se smiselno uporablja
57. člen tega zakona, glede osebnih podatkov pa 59. člen tega zakona.
-(5) Občina mora na zahtevo ministrstva temu v 15 dneh po
-prejemu zahteve predložiti veljavne programe opremljanja.
+(5) Občina mora na zahtevo ministrstva temu v 15 dneh po prejemu
+zahteve predložiti veljavne programe opremljanja.
(6) Program opremljanja se lahko spremeni in dopolni, dokler
se komunalna oprema šteje za novo v skladu s petim odstavkom 227. člena
tega zakona.
@@ -5504,13 +5599,13 @@ ki so predmet komasacije. Komasacijsko območje se določi s sklepom iz
izvedba komasacije. Sestavljeno je lahko iz prostorsko ločenih zemljišč.
Posamezna zemljišča, ki otežujejo izvedbo komasacije, se lahko delno ali v
celoti izvzamejo iz komasacijskega območja.
-(3) Če je to potrebno zaradi racionalnejše izvedbe komasacije,
-se lahko meja komasacijskega območja spremeni tako, da se površina
+(3) Če je to potrebno zaradi racionalnejše izvedbe
+komasacije, se lahko meja komasacijskega območja spremeni tako, da se površina
komasacijskega območja spremeni za največ 20 odstotkov. Sprememba
-komasacijskega območja se določi s spremembo in dopolnitvijo sklepa iz
-178. člena tega zakona. Če je bil postopek komasacije uveden na zahtevo
-lastnikov zemljišč, morajo ostati izpolnjeni pogoji glede ustreznega deleža
-lastništva iz drugega odstavka 177. člena tega zakona.
+komasacijskega območja se določi s spremembo in dopolnitvijo sklepa iz 178. člena
+tega zakona. Če je bil postopek komasacije uveden na zahtevo lastnikov
+zemljišč, morajo ostati izpolnjeni pogoji glede ustreznega deleža lastništva iz
+drugega odstavka 177. člena tega zakona.
176. člen
(komasacijska masa)
(1) Komasacijska masa je vrednost vseh zemljišč v
@@ -5552,8 +5647,8 @@ o njej pa odloči občinski upravni organ v komasacijski odločbi.
(1) Občina začne postopek komasacije po uradni dolžnosti v
območju:
-
-stavbnih zemljišč, na katerih parcelna struktura onemogoča izvedbo prostorskih
-ureditev, načrtovanih z OPN, ali
+stavbnih zemljišč, na katerih parcelna struktura onemogoča izvedbo
+prostorskih ureditev, načrtovanih z OPN, ali
-
kjer je bil sprejet OPPN in v dveh letih po njegovi uveljavitvi še ni
bila vložena zahteva za vložitev komasacijskega soglasja iz 169. člena
@@ -5607,9 +5702,8 @@ upravni organ.
nična. Lastnik nima pravice do odškodnine za sredstva, vložena v gradnjo in
urejanje zemljišča.
(6) Vse osebe, stvarne pravice katerih so nastale ali se
-spremenijo po uvedbi postopka komasacije, morajo te pravice prijaviti
-občinskemu upravnemu organu v 30 dneh od nastanka ali spremembe stvarnih
-pravic.
+spremenijo po uvedbi postopka komasacije, morajo te pravice prijaviti občinskemu
+upravnemu organu v 30 dneh od nastanka ali spremembe stvarnih pravic.
179. člen
(predhodna ureditev mej)
(1) Če deli mej parcel na obodu komasacijskega območja niso
@@ -5618,8 +5712,8 @@ sklepa o uvedbi postopka komasacije najprej izvede postopek za ureditev mej
oziroma opravi parcelacija v skladu s predpisi, ki urejajo kataster
nepremičnin.
(2) Postopek komasacije se prekine do ureditve novih mej
-obodnih parcel komasacijskega območja oziroma določitve teh mej v postopku parcelacije
-s pravnomočno upravno ali sodno odločbo.
+obodnih parcel komasacijskega območja oziroma določitve teh mej v postopku
+parcelacije s pravnomočno upravno ali sodno odločbo.
(3) Upravni ali sodni postopki ureditve mej obodnih parcel
komasacijskega območja se obravnavajo prednostno.
(4) Po ureditvi mej obodnih parcel komasacijskega območja se
@@ -5650,8 +5744,8 @@ podatki o nepremičninah in njihovi posplošeni vrednosti, ki se v skladu
s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin in predpisi, ki urejajo množično
vrednotenje nepremičnin, vodijo v javnih evidencah;
-
-drugi podatki lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic na tej
-nepremičnini, ki so potrebni za izdelavo vrednotenja;
+drugi podatki lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic na tej nepremičnini,
+ki so potrebni za izdelavo vrednotenja;
-
stanje nepremičnin v naravi.
(3) Občinski upravni organ javno razgrne elaborat obstoječega
@@ -5665,8 +5759,8 @@ izpodbijati komasacijske odločbe.
181. člen
(komasacijski načrt)
(1) Komasacijski načrt izdelajo pripravljavci elaborata
-obstoječega stanja komasacijskega območja in elaborata vrednotenja, v
-sodelovanju s komasacijsko komisijo.
+obstoječega stanja komasacijskega območja in elaborata vrednotenja, v sodelovanju
+s komasacijsko komisijo.
(2) Komasacijski načrt vsebuje načrt obstoječega stanja in
načrt nove razdelitve zemljišč. Iz načrtov in s seznamov morajo biti razvidni
staro in novo premoženjsko stanje lastnikov po velikosti in pravnih razmerjih,
@@ -5773,9 +5867,9 @@ obresti. Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi.
(1) Občinski upravni organ pošlje pravnomočno komasacijsko
odločbo geodetski upravi, ki ji predlaga vpis v kataster nepremičnin, in
zemljiški knjigi, ki ji predlaga vpis v zemljiško knjigo. Predlogu za vpis v
-kataster nepremičnin se priloži elaborat komasacije v skladu s predpisi, ki urejajo
-kataster nepremičnin. Vpis novih parcel v kataster nepremičnin in novih pravnih
-razmerij v zemljiško knjigo se izvede, ko postane komasacijska odločba
+kataster nepremičnin se priloži elaborat komasacije v skladu s predpisi, ki
+urejajo kataster nepremičnin. Vpis novih parcel v kataster nepremičnin in novih
+pravnih razmerij v zemljiško knjigo se izvede, ko postane komasacijska odločba
izvršljiva.
(2) V primeru ugotovitve nezakonitosti odločbe iz prejšnjega
odstavka v upravnem sporu sodišče odmeri dodatne odškodnine in dodatne
@@ -5828,8 +5922,8 @@ drugače;
-
vsa plačila iz komasacijske mase in vanjo dospejo v plačilo, razen če
odločba ne določa drugače.
-(2) Občina mora zahtevati izbris zaznambe o komasacijskem postopku
-in vpis novih pravnih razmerij v zemljiško knjigo.
+(2) Občina mora zahtevati izbris zaznambe o komasacijskem
+postopku in vpis novih pravnih razmerij v zemljiško knjigo.
188. člen
(zavarovanje dostopov do parcel)
Če dodeljene parcele izgubijo dotedanji dostop, komasacijski
@@ -5994,9 +6088,9 @@ delitev solastnine gradbene parcele stavbe, ki ni evidentirana kot ena parcela.
(določitev gradbene parcele obstoječi stavbi)
(1) Gradbeno parcelo stavbi, zgrajeni pred začetkom uporabe
tega zakona (v nadaljnjem besedilu: obstoječa stavba), z odločbo o določitvi
-gradbene parcele obstoječi stavbi ugotovi upravni organ, pristojen za izdajo
-gradbenega dovoljenja, na zahtevo lastnika stavbe. Zahtevo lahko vložita tudi
-država ali občina, če za to izkažeta javni interes.
+gradbene parcele obstoječi stavbi ugotovi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega
+dovoljenja, na zahtevo lastnika stavbe. Zahtevo lahko vložita tudi država ali
+občina, če za to izkažeta javni interes.
(2) Zemljišče iz tretjega odstavka 190. člena tega
zakona je tisto zemljišče, ki je določeno v:
-
@@ -6009,18 +6103,18 @@ popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/1
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US,
19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) ali
-
-odločbi o ugotovitvi pripadajočega zemljišča k stavbi v skladu s predpisi,
-ki urejajo vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju
-pripadajočega zemljišča.
+odločbi o ugotovitvi pripadajočega zemljišča k stavbi v skladu s
+predpisi, ki urejajo vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in
+ugotavljanju pripadajočega zemljišča.
(3) Ne glede na prvo in drugo alinejo prejšnjega odstavka
lahko lastnik stavbe, občina ali država zahtevajo, da se kot zemljišče iz
tretjega odstavka 190. člena tega zakona določi stavbno zemljišče, ki je
bilo do začetka uporabe tega zakona v naravi urejeno in dejansko uporabljano
-kot gradbena parcela stavbe, če ima lastnik stavbe na vseh sestavinah gradbene
-parcele pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico
-graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Tako določena gradbena
-parcela stavbe ne more presegati morebitne največje površine gradbene parcele
-stavbe, določene v prostorskem izvedbenem aktu.
+kot gradbena parcela stavbe, če ima lastnik stavbe na vseh sestavinah gradbene parcele
+pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v
+skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Tako določena gradbena parcela stavbe
+ne more presegati morebitne največje površine gradbene parcele stavbe, določene
+v prostorskem izvedbenem aktu.
(4) Zahtevi za določitev gradbene parcele obstoječi stavbi se
priloži listina iz drugega odstavka tega člena s pripadajočo dokumentacijo.
(5) Če iz listine iz drugega odstavka tega člena s
@@ -6037,8 +6131,8 @@ na podlagi tretjega odstavka tega člena.
(7) Če se gradbena parcela obstoječi stavbi določa na podlagi
tretjega odstavka tega člena se zahtevi priloži tudi:
-
-del projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja,
-ki določa gradbeno parcelo;
+del projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega
+dovoljenja, ki določa gradbeno parcelo;
-
mnenje občine glede skladnosti gradbene parcele, z veljavnim prostorskim
izvedbenim aktom; pri izdaji mnenja se smiselno upoštevajo določila zakona, ki
@@ -6066,15 +6160,14 @@ oznako gradbene parcele.
(12) Če niso izpolnjeni pogoji za določitev identifikacijske
oznake gradbene parcele obstoječi stavbi, upravni organ, pristojen za izdajo
gradbenega dovoljenja zahtevo zavrne.
-(13) Zoper odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi
-stavbi je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.
+(13) Zoper odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi
+je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.
(14) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene
parcele obstoječi stavbi, upravni organ pristojen za izdajo gradbenega
-dovoljenja, po uradni dolžnosti predlaga spremembe vpisov v katastru
-nepremičnin. Če je gradbena parcela obstoječe stavbe sestavljena iz več parcel
-oziroma območij stavbnih pravic oziroma območij stvarne služnosti, upravni
-organ predlaga sodišču vpis zaznambe gradbene parcele stavbe v zemljiški
-knjigi.
+dovoljenja, po uradni dolžnosti predlaga spremembe vpisov v katastru nepremičnin.
+Če je gradbena parcela obstoječe stavbe sestavljena iz več parcel oziroma
+območij stavbnih pravic oziroma območij stvarne služnosti, upravni organ
+predlaga sodišču vpis zaznambe gradbene parcele stavbe v zemljiški knjigi.
(15) Ta člen se ne uporablja za stavbe, ki jim je najprej
treba določiti pripadajoče zemljišče v skladu s predpisi, ki urejajo
vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega
@@ -6102,8 +6195,8 @@ gradbene parcele stavbe posel, ki presega redno upravljanje.
(6) V odločbi o spremembi gradbene parcele stavbe upravni
organ, pristojen za gradbene zadeve:
-
-ugotovi s katerim gradbenim dovoljenjem je bila določena gradbena parcela
-stavbe;
+ugotovi s katerim gradbenim dovoljenjem je bila določena gradbena
+parcela stavbe;
-
na podlagi katerega uporabnega dovoljenja ali odločbe o določitvi
gradbene parcele stavbi je bila gradbena parcela stavbe vpisana v kataster
@@ -6116,16 +6209,16 @@ izpolnjujejo pogoje iz petega odstavka 190. člena tega zakona;
-
ugotovi ali novo predlagana gradbena parcela stavbe izpolnjuje pogoje iz
prvega odstavka tega člena.
-(7) Če so izpolnjeni pogoji iz četrte in pete alineje prejšnjega
-ostavka, upravni organ z odločbo o spremembi meje gradbene parcele stavbe
-določi novo identifikacijsko oznako gradbene parcele, ki nadomesti predhodno
-identifikacijsko oznako.
+(7) Če so izpolnjeni pogoji iz četrte in pete alineje
+prejšnjega ostavka, upravni organ z odločbo o spremembi meje gradbene parcele
+stavbe določi novo identifikacijsko oznako gradbene parcele, ki nadomesti
+predhodno identifikacijsko oznako.
(8) Odločba o spremembi gradbene parcele stavbe dopolnjuje
gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje stavbe ali odločbo o določitvi
gradbene parcele stavbi.
(9) Če niso izpolnjeni pogoji iz četrte in pete alineje
-šestega odstavka tega člena, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega
-dovoljenja zahtevo zavrne.
+šestega odstavka tega člena, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja
+zahtevo zavrne.
(10) Stranka v postopku je predlagatelj spremembe gradbene
parcele stavbe. Če je predlagatelj spremembe gradbene parcele stavbe država ali
občina, je stranka v postopku tudi lastnik stavbe, ki se ji predlaga sprememba
@@ -6184,8 +6277,8 @@ urejajo kataster nepremičnin, spreminja meja parcele.
za spreminjanje mej gradbenih parcel stavb in pripadajočih zemljiščih stavb iz
evidence stavbnih zemljišč.
(4) Občina lahko z odlokom določi območje, v katerem je treba
-pridobiti soglasje za spreminjanje meje parcele, tudi za spreminjanje mej
-parcel. Območje se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru
+pridobiti soglasje za spreminjanje meje parcele, tudi za spreminjanje mej parcel.
+Območje se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru
nepremičnin. Obvezo za pridobitev soglasja v tem območju občina vpiše na
parcele v katastru nepremičnin.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko kot območje
@@ -6318,9 +6411,9 @@ prodaji drugi osebi.
kmetije in občina ali država ne uveljavlja predkupne pravice, poteka prodaja
kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda v skladu s predpisi, ki urejajo
kmetijska zemljišča in gozdove.
-(7) Prodajalec mora v primeru prodaje nepremičnine drugi
-osebi notarju predložiti pisno ponudbo, ki jo je dal državi ali občini, in
-izjavo države ali občine, da ponudbe ni sprejela ali da ne uveljavlja predkupne
+(7) Prodajalec mora v primeru prodaje nepremičnine drugi osebi
+notarju predložiti pisno ponudbo, ki jo je dal državi ali občini, in izjavo
+države ali občine, da ponudbe ni sprejela ali da ne uveljavlja predkupne
pravice, ali dokazilo o tem, da je že preteklo 15 dni od njegove ponudbe. Notar
mora pred overitvijo podpisa preveriti, ali je bila ponudba vložena in ali
občina ali država dejansko ni izdala izjave v predpisanem roku.
@@ -6401,8 +6494,8 @@ alineje prejšnjega odstavka izkaže, da je zaradi zagotavljanja funkcionalnih i
tehničnih lastnosti objektov potreben poseg tudi na nepremičninah, ki niso
zajete v teh prostorskih aktih.
(3) Pripravljavec sklepa vlade iz prejšnjega odstavka je
-ministrstvo, v pristojnost katerega spadata gradnja in prevzem objekta iz
-prvega odstavka prejšnjega člena.
+ministrstvo, v pristojnost katerega spadata gradnja in prevzem objekta iz prvega
+odstavka prejšnjega člena.
(4) Pred sprejetjem se sklep iz drugega odstavka tega člena
javno razgrne za najmanj 15 dni. O kraju in času javne razgrnitve se javnost
obvesti z javnim naznanilom na svetovnem spletu in na krajevno običajen način.
@@ -6418,8 +6511,8 @@ evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture.
(razlastitveni upravičenec in razlastitveni zavezanec)
(1) Razlastitveni upravičenec je država ali občina.
(2) Razlastitvena zavezanka ali razlastitveni zavezanec (v
-nadaljnjem besedilu: razlastitveni zavezanec) je fizična ali pravna oseba, ki
-ima v lasti nepremičnino, ki je predmet razlastitve. Razlastitveni zavezanec je
+nadaljnjem besedilu: razlastitveni zavezanec) je fizična ali pravna oseba, ki ima
+v lasti nepremičnino, ki je predmet razlastitve. Razlastitveni zavezanec je
lahko tudi oseba javnega prava, razen države.
(3) Če je razlastitveni zavezanec občina ali druga oseba
javnega prava in se nepremičnina uporablja za javne namene, se pri razlastitvi
@@ -6516,15 +6609,15 @@ so lahko predmet razlastitve v skladu z 203. členom tega zakona, ali
-
že zgrajen objekt, ki je lahko predmet razlastitve v skladu z
203. členom tega zakona.
-(5) Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko vloži, če razlastitveni
-upravičenec v 30 dneh od poziva k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja tega
-pogodbeno ne uredi z razlastitvenim zavezancem. Zahteva v tem primeru vsebuje
-seznam nepremičnin, opis dejanskega stanja, izvleček iz ustreznega prostorskega
-izvedbenega akta in poziv k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ki je bil
-poslan razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ lahko na podlagi predloga
-razlastitvenega upravičenca ali razlastitvenega zavezanca z odločbo dovoli
-izvedbo postopka parcelacije. Predlogu se priloži načrt parcelacije oziroma
-natančen opis predvidene parcelacije.
+(5) Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko vloži, če
+razlastitveni upravičenec v 30 dneh od poziva k ureditvi zemljiškoknjižnega
+stanja tega pogodbeno ne uredi z razlastitvenim zavezancem. Zahteva v tem
+primeru vsebuje seznam nepremičnin, opis dejanskega stanja, izvleček iz ustreznega
+prostorskega izvedbenega akta in poziv k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ki
+je bil poslan razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ lahko na podlagi
+predloga razlastitvenega upravičenca ali razlastitvenega zavezanca z odločbo
+dovoli izvedbo postopka parcelacije. Predlogu se priloži načrt parcelacije
+oziroma natančen opis predvidene parcelacije.
(6) Zahteva iz prve alineje četrtega odstavka tega člena se
lahko vloži po desetih letih od uveljavitve uredbe o državnem prostorskem
načrtu ali odloka o OPPN.
@@ -6538,9 +6631,9 @@ pritožba.
(2) Na predlog razlastitvenega upravičenca upravni organ
odloči tudi o položitvi zneska iz tretjega odstavka 215. člena tega zakona
pri sodišču ali notarju.
-(3) Upravni organ pošlje sklep o uvedbi razlastitvenega postopka
-sodišču, ki v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo, odloči o zaznambi
-razlastitvenega postopka.
+(3) Upravni organ pošlje sklep o uvedbi razlastitvenega
+postopka sodišču, ki v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo, odloči o
+zaznambi razlastitvenega postopka.
(4) Dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, brez
soglasja razlastitvenega upravičenca ni dopusten promet z nepremičnino, ki je
predmet razlastitve, niti njeno bistveno spreminjanje. Pravni posel, sklenjen v
@@ -6632,8 +6725,8 @@ prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 217. člen tega zakona.
3.2.3 Odškodnina in nadomestna nepremičnina
216. člen
(odškodnina)
-(1) Lastniku pripada za razlaščeno nepremičnino ustrezna odškodnina
-ali enakovredna nadomestna nepremičnina.
+(1) Lastniku pripada za razlaščeno nepremičnino ustrezna
+odškodnina ali enakovredna nadomestna nepremičnina.
(2) Odškodnina obsega vrednost razlaščenih nepremičnin,
nadomestila za škodo in druge stroške, povezane z razlastitvijo ter denarno
nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena tega zakona, če ga razlastitveni
@@ -6660,9 +6753,10 @@ nepremičnin oziroma nosilci pravic na nepremičninah.
vrednosti nepremičnin, škod na njih in drugih stroškov za umeščanje prostorskih
ureditev državnega pomena.
(6) Če je razlastitveni upravičenec za omejitev ali odvzem
-lastninske pravice na isti nepremičnini za isti razlastitveni namen v preteklosti
-že plačal odškodnino, se ta odškodnina v revalorizirani vrednosti upošteva pri
-odškodnini zaradi razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičnini.
+lastninske pravice na isti nepremičnini za isti razlastitveni namen v
+preteklosti že plačal odškodnino, se ta odškodnina v revalorizirani vrednosti
+upošteva pri odškodnini zaradi razlastitve ali omejitve lastninske pravice na
+nepremičnini.
(7) Odškodnino in upravičene stroške, nastale v zvezi z
razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec.
(8) Če razlastitveni zavezanec noče sprejeti odškodnine,
@@ -6674,12 +6768,12 @@ odškodnine pri sodišču.
razlastitvi upravni organ pozove razlastitvenega upravičenca in razlaščenca,
naj skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu (v nadaljnjem besedilu:
sporazum).
-(2) V sporazumu za razlaščeno nepremičnino morajo biti določeni
-zlasti oblika in višina odškodnine ter rok, v katerem mora razlastitveni
-upravičenec izpolniti svojo odškodninsko obveznost in prevzeti razlaščeno
-nepremičnino ali izročiti nadomestno nepremičnino.
-(3) Sporazum mora vsebovati vse podatke, potrebne za izpolnitev
-obveznosti razlastitvenega upravičenca.
+(2) V sporazumu za razlaščeno nepremičnino morajo biti
+določeni zlasti oblika in višina odškodnine ter rok, v katerem mora
+razlastitveni upravičenec izpolniti svojo odškodninsko obveznost in prevzeti
+razlaščeno nepremičnino ali izročiti nadomestno nepremičnino.
+(3) Sporazum mora vsebovati vse podatke, potrebne za
+izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca.
(4) Sporazum je lahko dan na zapisnik pri upravnem organu, ki
vodi postopek razlastitve. Upravni organ po prejetju sporazuma na zapisnik izda
odločbo, v katero vključi vsebino sporazuma. Odločba se lahko izpodbija le iz
@@ -6695,10 +6789,10 @@ določitev nadomestila v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču.
(nadomestilo v naravi)
(1) Če se odvzame lastninska pravica na stavbi oziroma delu
stavbe, ki ga razlaščenec uporablja kot stanovanje, mora razlastitveni
-upravičenec zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni stavbi oziroma
-delu stavbe, razen če razlaščenec zahteva odškodnino v denarju. Smiselno se te
-določbe uporabljajo tudi za nepremičnine, ki predstavljajo osnovna sredstva za
-opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca.
+upravičenec zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni stavbi
+oziroma delu stavbe, razen če razlaščenec zahteva odškodnino v denarju.
+Smiselno se te določbe uporabljajo tudi za nepremičnine, ki predstavljajo
+osnovna sredstva za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca.
(2) Ne glede na nadomestilo v naravi ima razlaščenec pravico
do povračila stroškov, ki nastanejo v zvezi z razlastitvijo, kot so selitveni
stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitna zmanjšana vrednost
@@ -6723,8 +6817,8 @@ stanovanje ali prekine trajno najemno stanovanjsko razmerje, mora razlastitveni
upravičenec taki osebi zagotoviti enakovredno pravico. Za enakovredno pravico
se šteje istovrstna pravica na enakovredni stavbi oziroma stanovanju pod
enakovrednimi pogoji, kot so najemnina, pogoji za prenehanje pogodbe in
-podobno, tako da je osebi zagotovljen enak dejanski in pravni položaj. Poleg
-tega ima taka oseba tudi pravico do odškodnine za stranske stroške.
+podobno, tako da je osebi zagotovljen enak dejanski in pravni položaj. Poleg tega
+ima taka oseba tudi pravico do odškodnine za stranske stroške.
(6) Oseba iz prejšnjega odstavka se lahko odloči za določitev
odškodnine namesto zagotovitve enakovredne pravice.
3.3 Omejitev lastninske pravice
@@ -6919,8 +7013,8 @@ komunalno opremo je:
lastnik zemljišča, ki je na novo opremljeno s komunalno opremo iz
programa opremljanja;
-
-investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje ali uporablja
-komunalno opremo iz programa opremljanja, ali
+investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje ali
+uporablja komunalno opremo iz programa opremljanja, ali
-
investitor oziroma lastnik objekta, ki se mu povečuje bruto tlorisna
površina.
@@ -7179,8 +7273,7 @@ pridobi iz uradnih evidenc. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna
površina objekta manjša od bruto tlorisne površine objekta, navedene v uradnih
evidencah, se pri izračunu komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna
površina objekta iz elaborata za vpis v uradno evidenco če je vložena popolna
-vloga za vpis spremembe neto oziroma bruto tlorisne površine objekta v uradno
-evidenco.
+vloga za vpis spremembe neto oziroma bruto tlorisne površine objekta v uradno evidenco.
(4) Če je v uradni evidenci ali elaboratu za vpis v uradno
evidenco naveden podatek o neto tlorisni površini stavbe, se pri odmeri
komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe določena kot
@@ -7234,8 +7327,7 @@ objekta vsebuje:
-
podatke o objektu;
-
-dokumentacijo za legalizacijo objekta v skladu s predpisi, ki urejajo
-graditev;
+dokumentacijo za legalizacijo objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
-
potrdilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe o legalizaciji
objekta ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja v skladu s predpisi, ki
@@ -7376,12 +7468,12 @@ parceli ali pripadajočem zemljišču osnovnega objekta.
poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka)
(1) Če investitor plača komunalni prispevek za novo oziroma
obstoječo komunalno opremo zaradi gradnje, ne prijavi pa začetka gradnje
-oziroma mu gradbeno dovoljenje preneha veljati, ni upravičen do vračila
-komunalnega prispevka. Poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka se
-investitorju ali njegovemu pravnemu nasledniku upoštevajo pri naslednji odmeri
-na predmetnem zemljišču ali v funkcionalno zaokroženem območju, v katerem je
-več med seboj prostorsko in funkcionalno povezanih objektov, če gre za gradnjo
-v kompleksnih območjih.
+oziroma mu gradbeno dovoljenje preneha veljati, ni upravičen do vračila komunalnega
+prispevka. Poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka se investitorju
+ali njegovemu pravnemu nasledniku upoštevajo pri naslednji odmeri na predmetnem
+zemljišču ali v funkcionalno zaokroženem območju, v katerem je več med seboj
+prostorsko in funkcionalno povezanih objektov, če gre za gradnjo v kompleksnih
+območjih.
(2) Poravnane obveznosti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo
največ 20 let od njihovega plačila.
(3) Občina pri odmeri komunalnega prispevka upošteva pretekla
@@ -7441,11 +7533,12 @@ zakona. Za odmero prispevka za začasne nujne objekte se smiselno uporablja
tlorisne površine začasnega objekta in predvidenega časa postavitve začasnega
objekta ob uporabi povprečnih stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere
iz prve alineje drugega odstavka 231. člena tega zakona.
-(5) Plačilo prispevka za začasne objekte je pogoj za priključitev
-začasnega objekta na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma začetek uporabe
-posamezne vrste komunalne opreme. Pristojni izvajalec gospodarske javne službe
-lahko priklopi začasni objekt na posamezno vrsto komunalne opreme, ko pridobi
-potrdilo občine o poravnanem plačilu prispevka za začasne objekte.
+(5) Plačilo prispevka za začasne objekte je pogoj za
+priključitev začasnega objekta na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma
+začetek uporabe posamezne vrste komunalne opreme. Pristojni izvajalec
+gospodarske javne službe lahko priklopi začasni objekt na posamezno vrsto komunalne
+opreme, ko pridobi potrdilo občine o poravnanem plačilu prispevka za začasne
+objekte.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se začasni nujni objekt v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev, lahko priključi na komunalno opremo
tudi če prispevek za začasne objekte ob priključitvi še ni poravnan.
@@ -7565,12 +7658,12 @@ druge medsebojne obveznosti, ki izhajajo iz prenove.
člena osnovni vir dohodka, mu mora občina povrniti škodo, ki nastane z
omejitvijo uporabe nepremičnine, ali zagotoviti enakovredne nadomestne prostore
za nemoteno opravljanje dejavnosti.
-(6) Če lastnik nepremičnine iz tretjega odstavka tega člena
-to uporablja za prebivanje in je zaradi prenove to onemogočeno, mora občina
-njemu in drugim posameznikom, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na
-naslovu, kjer je onemogočeno prebivanje, in tam tudi dejansko prebivajo,
-zagotoviti primerno začasno prebivališče. V tem primeru se lastniku ne prizna
-odškodnina zaradi omejene uporabe nepremičnine.
+(6) Če lastnik nepremičnine iz tretjega odstavka tega člena to
+uporablja za prebivanje in je zaradi prenove to onemogočeno, mora občina njemu
+in drugim posameznikom, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na naslovu,
+kjer je onemogočeno prebivanje, in tam tudi dejansko prebivajo, zagotoviti
+primerno začasno prebivališče. V tem primeru se lastniku ne prizna odškodnina
+zaradi omejene uporabe nepremičnine.
(7) Občina po sprejetju OPPN za posege v prostor v okviru
projekta prenove zagotovi transparentno in sprotno obveščanje, usklajevanje,
spremljanje in izmenjavo informacij z vsemi udeleženci, vključenimi v prenovo,
@@ -7635,8 +7728,8 @@ odpadkov ter gradbenega in drugega materiala na dvoriščih;
-
neurejena opuščena oziroma neaktivna gradbena jama ali gradbišče;
-
-poškodovana urbana oprema (klopi, igrala, ureditve na cestnih
-postajališčih ipd.).
+poškodovana urbana oprema (klopi, igrala, ureditve na cestnih postajališčih
+ipd.).
(3) Merila za ugotavljanje lokacije ali namena nepremičnine
so merila iz četrtega odstavka 132. člena tega zakona.
258. člen
@@ -7653,10 +7746,10 @@ razlogov takih del ne bi mogel izvesti sam. Občina in zavezanec lahko skleneta
pisni dogovor o izvedbi vzdrževanja, v katerem se lahko dogovorita tudi za
finančno soudeležbo občine.
(3) Vzdrževalna dela se lahko odredijo, če je izpolnjeno vsaj
-eno merilo iz drugega odstavka prejšnjega člena in vsaj eno merilo iz četrtega
-odstavka 132. člena tega zakona. Če leži nepremičnina v območju odloka o
-urejenosti naselij in krajine, se šteje, da je izpolnjeno vsaj eno merilo iz
-četrtega odstavka 132. člena tega zakona.
+eno merilo iz drugega odstavka prejšnjega člena in vsaj eno merilo iz četrtega odstavka
+132. člena tega zakona. Če leži nepremičnina v območju odloka o urejenosti
+naselij in krajine, se šteje, da je izpolnjeno vsaj eno merilo iz četrtega
+odstavka 132. člena tega zakona.
(4) Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati na podlagi
kulturnovarstvenega soglasja organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
@@ -7674,15 +7767,15 @@ prostemu gibanju oseb, predvsem za prehod in dostop do drugih javnih površin,
zelenega sistema, bivališč, poslovnih objektov, gospodarske javne
infrastrukture in družbene infrastrukture, ter rekreaciji, igri in drugim
prostočasnim dejavnostim na prostem.
-(2) Splošna raba javnih površin v lasti države ali občine se
-izvaja v skladu z namenom ter pod pogoji in omejitvami, ki jih določa zakon
-oziroma predpis, izdan na njegovi podlagi.
+(2) Splošna raba javnih površin v lasti države ali občine se izvaja
+v skladu z namenom ter pod pogoji in omejitvami, ki jih določa zakon oziroma
+predpis, izdan na njegovi podlagi.
(3) Splošna raba javnih površin v zasebni lasti se izvaja v
-skladu s pravili, ki jih določi njihov lastnik, ali o katerih se občina ali
-država z lastnikom dogovori v skladu s pravili civilnega prava. Če se v skladu
-s tem zakonom na javni površini v zasebni lasti vzpostavi grajeno javno dobro,
-se splošna raba takih javnih površin izvaja v skladu s pravili iz akta iz
-šestega odstavka 260. člena tega zakona.
+skladu s pravili, ki jih določi njihov lastnik, ali o katerih se občina ali država
+z lastnikom dogovori v skladu s pravili civilnega prava. Če se v skladu s tem
+zakonom na javni površini v zasebni lasti vzpostavi grajeno javno dobro, se
+splošna raba takih javnih površin izvaja v skladu s pravili iz akta iz šestega
+odstavka 260. člena tega zakona.
(4) Občina lahko z odlokom določi javne površine in predpiše
pogoje za posebno rabo javnih površin. Posebna raba javnih površin je raba, ki
glede na vrsto javne površine bistveno ne zmanjšuje ali posega v njeno splošno
@@ -7751,22 +7844,21 @@ dobra določajo področni predpisi.
grajenega javnega dobra ni potrebna lastninska pravica države ali občine, se v
aktu, s katerim se pridobi druga ustrezna pravica, opredelijo splošna raba
grajenega javnega dobra, pogoji in omejitve, ki jih iz tega naslova trpi
-lastnik, odškodnina zaradi omejitve lastninske pravice in vprašanje
-odgovornosti za škodo, nastalo pri splošni rabi grajenega javnega dobra.
+lastnik, odškodnina zaradi omejitve lastninske pravice in vprašanje odgovornosti
+za škodo, nastalo pri splošni rabi grajenega javnega dobra.
(7) Ugotovitvena odločba vsebuje tudi navedbo parcelne
številke zemljišč, na katerih je zgrajen objekt ali njegov del, in številko
objekta ali njegovega dela, ki je pridobil status grajenega javnega dobra
državnega ali lokalnega pomena.
(8) Ugotovitvena odločba se vroči z javnim naznanilom. Če
država ali občina ni lastnik zemljišča, objekta ali njegovega dela, na katerem
-se vzpostavi status grajenega javnega dobra, ali če so na tej nepremičnini
-druge stvarne pravice ali pravice iz zakupne ali najemne pogodbe, se
-ugotovitvena odločba vroči tudi lastniku, imetniku stvarne pravice, zakupniku
-ali najemniku.
+se vzpostavi status grajenega javnega dobra, ali če so na tej nepremičnini druge
+stvarne pravice ali pravice iz zakupne ali najemne pogodbe, se ugotovitvena
+odločba vroči tudi lastniku, imetniku stvarne pravice, zakupniku ali najemniku.
(9) Pristojno ministrstvo ali občinska uprava pošlje
-pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra pristojnemu
-sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše zaznambo o javnem dobru v zemljiško
-knjigo.
+pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra
+pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše zaznambo o javnem dobru v
+zemljiško knjigo.
261. člen
(posledice pridobitve statusa grajenega javnega dobra)
(1) Zemljišče, objekt ali njegov del, ki ima pridobljen
@@ -7800,8 +7892,8 @@ PROSTORSKEGA RAZVOJA IN INFORMACIJE S PODROČJA UREJANJA PROSTORA
263. člen
(prostorski informacijski sistem)
(1) Ministrstvo za opravljanje nalog države in podporo
-občinam ter za omogočanje elektronskega poslovanja na področju urejanja
-prostora in graditve objektov vodi in vzdržuje prostorski informacijski sistem.
+občinam ter za omogočanje elektronskega poslovanja na področju urejanja prostora
+in graditve objektov vodi in vzdržuje prostorski informacijski sistem.
(2) Prostorski informacijski sistem vsebuje:
-
podatke o prostorskih aktih, ki se vodijo v zbirki prostorskih aktov;
@@ -7821,8 +7913,8 @@ podatke o strokovnih podlagah, ki se vodijo v zbirki strokovnih podlag;
-
podatke o zbirkah podatkov, ki se vodijo na seznamu zbirk podatkov o
pravnih režimih, in tiste podatke o pravnih režimih s seznama zbirk podatkov o
-pravnih režimih, ki jih upravljavci teh zbirk posredujejo v prostorski informacijski
-sistem;
+pravnih režimih, ki jih upravljavci teh zbirk posredujejo v prostorski
+informacijski sistem;
-
podatke o aktih za opremljanje stavbnih zemljišč in odmero komunalnega
prispevka, ki se vodijo v zbirki podatkov o aktih za opremljanje stavbnih
@@ -7872,14 +7964,13 @@ podatki, ki nastanejo v postopkih njihove priprave.
(2) Zbirko prostorskih aktov vodi in vzdržuje ministrstvo v
sodelovanju z udeleženci pri urejanju prostora in graditvi objektov v okviru
pristojnosti, ki jih imajo v skladu s tem zakonom.
-(3) Zbirka prostorskih aktov je povezana s katastrom
-nepremičnin.
+(3) Zbirka prostorskih aktov je povezana s katastrom nepremičnin.
(4) Udeleženci pri urejanju prostora in graditvi objektov v
okviru pristojnosti, ki jih imajo v skladu s tem zakonom, redno in brezplačno
posredujejo podatke ter zagotavljajo popolno in ažurno stanje v zbirki
-prostorskih aktov. Pripravljavec je dolžen v zbirki prostorskih aktov evidentirati
-tudi podatke, povezane s prostorskimi akti. Nabor teh podatkov se določi v
-predpisu iz šestega odstavka 263. člena tega zakona.
+prostorskih aktov. Pripravljavec je dolžen v zbirki prostorskih aktov
+evidentirati tudi podatke, povezane s prostorskimi akti. Nabor teh podatkov se
+določi v predpisu iz šestega odstavka 263. člena tega zakona.
(5) Podatki v zbirki prostorskih aktov se hranijo trajno.
266. člen
(zbirka podatkov o graditvi objektov)
@@ -7918,8 +8009,8 @@ zbirka podatkov o graditvi objektov lahko povezuje s temi zbirkami podatkov:
-
register prostorskih enot;
-
-poslovni register Slovenije (za povezovanje evidence se uporablja matična
-številka);
+poslovni register Slovenije (za povezovanje evidence se uporablja
+matična številka);
-
centralni register prebivalstva (za povezovanje evidence se uporablja
EMŠO);
@@ -7933,9 +8024,9 @@ parcele, stavbe ali dela stavbe);
zbirke podatkov o inšpekcijskih postopkih na področju graditve (za
povezovanje se uporablja identifikacijska oznaka parcele, stavbe ali dela
stavbe).
-(4) Osebni podatki iz tega člena se smejo zbirati in obdelovati
-le za vodenje upravnih postopkov na področju graditve objektov, ki jih določa
-ta zakon, ali predpisi, ki urejajo graditev.
+(4) Osebni podatki iz tega člena se smejo zbirati in
+obdelovati le za vodenje upravnih postopkov na področju graditve objektov, ki
+jih določa ta zakon, ali predpisi, ki urejajo graditev.
(5) Vsi podatki v zbirki podatkov o graditvi objektov se
hranijo trajno.
(6) Pravico do dostopa do osebnih podatkov iz tega člena ima:
@@ -7977,8 +8068,8 @@ podatki o povezavi z nepremičninami,
-
drugi podatki, potrebni za vodenje evidence.
(4) V evidenci stavbnih zemljišč se za nepozidana stavbna
-zemljišča vodijo tudi podatki o njihovih razvojnih stopnjah v skladu s 151. členom
-tega zakona.
+zemljišča vodijo tudi podatki o njihovih razvojnih stopnjah v skladu s
+151. členom tega zakona.
(5) V evidenci stavbnih zemljišč se vodijo tudi podatki o
razvrednotenih območjih.
268. člen
@@ -8147,8 +8238,8 @@ predlog pristojnega organa ali upravljavca posamezne zbirke podatkov o pravnih
režimih.
(6) Za vodenje seznama zbirk podatkov o pravnih režimih lahko
ministrstvo z upravljavci zbirk podatkov o pravnih režimih sklene dogovor, s
-katerim se podrobneje opredelijo medsebojne pravice in dolžnosti, pravila za dostop
-do podatkov oziroma izmenjavo in uporabo teh, uporabo storitev v zvezi z
+katerim se podrobneje opredelijo medsebojne pravice in dolžnosti, pravila za
+dostop do podatkov oziroma izmenjavo in uporabo teh, uporabo storitev v zvezi z
zbirkami podatkov in drugo.
(7) Upravljavci zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena
morajo v zvezi s podatki iz teh zbirk zagotoviti omrežne storitve, kot so
@@ -8189,9 +8280,9 @@ posegov v prostoru za nadzor nad posegi v prostor in za evidentiranje sprememb.
(2) Monitoring posegov v prostoru se izvaja z metodami
daljinskega zaznavanja, terensko identifikacijo neskladja in drugimi ustreznimi
metodami.
-(3) Identificirana neskladja poseljenih zemljišč s stanjem v
-evidenci stavbnih zemljišč in katastru nepremičnin se evidentirajo kot
-neskladja poseljenih zemljišč.
+(3) Identificirana neskladja poseljenih zemljišč s stanjem v evidenci
+stavbnih zemljišč in katastru nepremičnin se evidentirajo kot neskladja
+poseljenih zemljišč.
(4) Identificirana neskladja stavb s stanjem v zbirki
podatkov o graditvi objektov in v katastru stavb se evidentirajo kot neskladja
stavb.
@@ -8200,8 +8291,8 @@ tudi drug organ ali posameznik ter jih posreduje ministrstvu, ki jih preveri in
obdela ter vpiše v evidenco stavbnih zemljišč ali kataster nepremičnin.
276. člen
(prikaz stanja prostora)
-(1) Prikaz stanja prostora omogoča storitve v zvezi s podatki,
-in sicer zlasti s:
+(1) Prikaz stanja prostora omogoča storitve v zvezi s
+podatki, in sicer zlasti s:
-
podatki iz zbirke prostorskih aktov,
-
@@ -8332,10 +8423,10 @@ infrastrukturi.
(4) Vloga za vpis podatkov o gospodarski javni infrastrukturi
v kataster gospodarske infrastrukture se vloži pri organu pristojnem za
geodetske zadeve. Vlogo vloži investitor gradnje ali upravljavec obstoječe
-gospodarske javne infrastrukture, če ta še ni evidentirana v katastru
-gospodarske javne infrastrukture ali če gre za spremembo podatkov o obstoječi
-gospodarski javni infrastrukturi. Vlogi se priloži elaborat za vpis objekta
-gospodarske javne infrastrukture v kataster gospodarske javne infrastrukture.
+gospodarske javne infrastrukture, če ta še ni evidentirana v katastru gospodarske
+javne infrastrukture ali če gre za spremembo podatkov o obstoječi gospodarski
+javni infrastrukturi. Vlogi se priloži elaborat za vpis objekta gospodarske
+javne infrastrukture v kataster gospodarske javne infrastrukture.
(5) Investitor vloži vlogo za vpis podatkov v kataster
gospodarske javne infrastrukture pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Če za infrastrukturo v skladu s
@@ -8503,8 +8594,8 @@ brez soglasja k priglašenemu posegu, kadar je to predpisano.
(2) Če se negradbeni poseg v prostor izvaja v nasprotju s
soglasjem o priglašenem posegu, inšpektor odredi, da se dela uskladijo s pogoji
iz tega soglasja.
-(3) Če del iz prejšnjega odstavka ni mogoče uskladiti, inšpektor
-odredi, da se izvajanje posega ustavi, dokler investitor ne pridobi
+(3) Če del iz prejšnjega odstavka ni mogoče uskladiti,
+inšpektor odredi, da se izvajanje posega ustavi, dokler investitor ne pridobi
spremenjenega soglasja o priglašenem posegu. Investitor mora za spremembo tega
soglasja zaprositi v enem mesecu po izdanem ukrepu ustavitve izvajanja posega.
(4) Inšpektor odredi ukrep v skladu s prvim odstavkom tega
@@ -8553,9 +8644,9 @@ odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(1) Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če gre za pravno osebo, ki v skladu s predpisi, ki urejajo
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo
-od 6.000 do 30.000 eurov, če kot izdelovalec prostorskega akta za
-odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev iz petega
-odstavka 45. člena tega zakona.
+od 6.000 do 30.000 eurov, če kot izdelovalec prostorskega akta za odgovornega
+vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka
+45. člena tega zakona.
(2) Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
@@ -8604,9 +8695,9 @@ dejavnost, pri katerem je zaposlen občinski urbanist.
pravna oseba, če gre za pravno osebo, ki v skladu s predpisi, ki urejajo
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo
od 1.000 do 10.000 eurov, ki izvaja gospodarsko javno službo, če v
-nasprotju s petim in šestim odstavkom 226. člena tega zakona omogoči
-zavezancu za plačilo komunalnega prispevka priklop na posamezno vrsto komunalne
-opreme, čeprav zavezanec nima poravnanih teh obveznosti.
+nasprotju s petim in šestim odstavkom 226. člena tega zakona omogoči zavezancu
+za plačilo komunalnega prispevka priklop na posamezno vrsto komunalne opreme,
+čeprav zavezanec nima poravnanih teh obveznosti.
(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
@@ -8713,8 +8804,8 @@ občinski prostorski izvedbeni akti, ki se v skladu s četrtim odstavkom
(veljavnost starejših
občinskih prostorskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati
-prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta
-2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za
+prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do
+leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za
obdobje od leta 1986 do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske
sestavine). Ne glede na to se te sestavine še uporabljajo do uveljavitve OPN v
skladu s tem zakonom, najpozneje pa do 31. decembra 2024.
@@ -8735,9 +8826,8 @@ občinski lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-1, ter
zazidalni načrti, sprejeti na podlagi ZUPl.
(4) Z OPN se ugotovi, kateri prostorski akti iz prejšnjega
odstavka ali njihove posamezne sestavine so v neskladju z OPN ali že izvedeni.
-Če občina ugotovi, da so ti akti že izvedeni ali da so v celoti ali v
-posameznih delih v neskladju z OPN, jih v celoti oziroma v neskladnem delu
-razveljavi.
+Če občina ugotovi, da so ti akti že izvedeni ali da so v celoti ali v posameznih
+delih v neskladju z OPN, jih v celoti oziroma v neskladnem delu razveljavi.
(5) Če občina ne sprejme odloka o ugotovitvi skladnosti, se
prostorski akti iz tretjega odstavka tega člena ne smejo izvajati.
(6) Za prostorske akte iz prvega in drugega odstavka tega
@@ -8775,9 +8865,9 @@ podlagi 198. člena tega zakona.
naprej veljajo kot odloki izdani na podlagi 230. člena tega zakona.
(8) Odloki, izdelani na podlagi 232. člena ZUreP-2, še
naprej veljajo kot odloki, izdani na podlagi 247. člena tega zakona.
-(9) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati programi
-opremljanja ter odloki o merilih in odmeri komunalnega prispevka, izdani na
-podlagi predpisov veljavnih pred začetkom uporabe ZUreP-2.
+(9) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati
+programi opremljanja ter odloki o merilih in odmeri komunalnega prispevka,
+izdani na podlagi predpisov veljavnih pred začetkom uporabe ZUreP-2.
297. člen
(nadomestna uporaba podlag
za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo)
@@ -8851,8 +8941,8 @@ prostorskega plana razveljavi svoj občinski prostorski plan.
države)
(1) Če prvi regionalni prostorski plan ni sprejet do roka iz
301. člena tega zakona, ga pripravi ministrstvo in sprejme vlada kot
-regionalni akcijski program, pri čemer se za njegovo pripravo smiselno uporablja
-78. člen tega zakona.
+regionalni akcijski program, pri čemer se za njegovo pripravo smiselno
+uporablja 78. člen tega zakona.
(2) Ministrstvo predlaga vladi, da sprejme sklep o
nadomestnem ukrepanju ob smiselni uporabi drugega odstavka 60. člena tega
zakona. Sorazmerni delež stroškov, povezanih z nadomestnim ukrepanjem države,
@@ -8922,9 +9012,10 @@ prostora posamični poselitvi v OPN)
(1) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka
37. člena tega zakona, se posamični poselitvi po tem zakonu v postopkih
priprave OPN, območje stavbnih zemljišč določi kot površina razpršene poselitve
-v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega
-načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za
-razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2).
+v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
+prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje
+in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in
+61/17 – ZUreP-2).
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v postopkih priprave
občinskih prostorskih načrtov ter njihovih sprememb in dopolnitev, ki v času
uveljavitve tega zakona že potekajo.
@@ -8998,8 +9089,8 @@ prostorskih aktov vključno z namensko rabo prostora v skladu s 85. členom
ZPNačrt postanejo del zbirke prostorskih aktov.
(3) Podatki v zbirki podatkov o graditvi objektov in zbirki
prostorskih aktov po tem zakonu se začnejo voditi po vzpostavitvi storitev
-prostorskega informacijskega sistema za elektronsko poslovanje na področju
-prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
+prostorskega informacijskega sistema za elektronsko poslovanje na področju prostorskega
+načrtovanja in graditve objektov.
(4) Ministrstvo zagotovi tehnične pogoje za vodenje podatkov
iz projektne dokumentacije iz pete alineje prvega odstavka 266. člena tega
zakona do 31. decembra 2025. Do vzpostavitve tehničnih pogojev so podatki
@@ -9087,8 +9178,8 @@ pripravljen v tehnično ustrezni obliki.
opremljanje stavbnih zemljišč in odmero komunalnega prispevka do vzpostavitve
prostorskega informacijskega sistema)
(1) Ministrstvo vzpostavi storitev za objavo podatkov o aktih
-za opremljanje stavbnih zemljišč in odmero komunalnega prispevka do
-31. decembra 2030.
+za opremljanje stavbnih zemljišč in odmero komunalnega prispevka do 31. decembra
+2030.
(2) Do vzpostavitve storitev iz prejšnjega odstavka se
program opremljanja iz 163. člena tega zakona in odlok o podlagah za
odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo iz 230. člena
@@ -9149,7 +9240,8 @@ evidence stavbnih zemljišč)
stavbnih zemljišč. Pri določanju predloga poseljenih zemljišč uporabi podatke
iz prejšnjega člena, podatke o gradbenih parcelah stavb, podatke o pripadajočih
zemljiščih javne cestne in javne železniške infrastrukture ter druge podatke o
-pozidanih zemljiščih. Nepozidanim stavbnim zemljiščem občina določi razvojne stopnje.
+pozidanih zemljiščih. Nepozidanim stavbnim zemljiščem občina določi razvojne
+stopnje.
(2) Občina o predlogu poseljenih zemljišč in nepozidanih
stavbnih zemljišč seznani lastnike nepremičnin z javno razgrnitvijo podatkov na
sedežu občine ali vaške, krajevne ali četrtne skupnosti in na svetovnem spletu,
@@ -9165,8 +9257,8 @@ glede pripomb.
(5) Če se lastnik nepremičnine s stališčem občine iz
prejšnjega odstavka ne strinja, lahko zahteva izdajo odločbe o uvrstitvi
zemljišča med poseljena ali nepozidana stavbna zemljišča. Odločbo izda občinski
-upravni organ. Zoper odločbo sme lastnik nepremičnine v 15 dneh od vročitve vložiti
-pritožbo.
+upravni organ. Zoper odločbo sme lastnik nepremičnine v 15 dneh od vročitve
+vložiti pritožbo.
(6) Občina posreduje podatke o poseljenih zemljiščih, podatke
o pripadajočih zemljiščih javne cestne in javne železniške infrastrukture ter
podatke o nepozidanih stavbnih zemljiščih z razvojnimi stopnjami v evidenco
@@ -9232,8 +9324,8 @@ ponudbe za odkup nepremičnine pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.
(5) Kadar je za ocenjevanje vrednosti nepremičnine treba
pridobiti podatke, ki se ne vodijo v uradnih evidencah, imata cenilec iz
49. člena tega zakona, razlastitveni upravičenec in investitor pravico
-pridobiti te podatke neposredno od lastnika nepremičnine ali od imetnika stvarnih
-ter obligacijskih pravic na njej.
+pridobiti te podatke neposredno od lastnika nepremičnine ali od imetnika
+stvarnih ter obligacijskih pravic na njej.
13. poglavje: ODMERA TAKSE NA NEIZKORIŠČENO STAVBNO
ZEMLJIŠČE IN AKONTACIJA KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA NOVO KOMUNALNO OPREMO
328. člen
@@ -9467,18 +9559,18 @@ arhitekturno in inženirsko dejavnost.
(prostorski načrtovalci po
Zakonu o graditvi objektov)
(1) Šteje se, da posameznik, ki je bil 1. junija 2018
-vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor z licenco P v skladu z
-ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu z
-zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
+vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor z licenco P v skladu z ZGO-1,
+izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu z zakonom,
+ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
(2) Posamezniku iz prejšnjega odstavka Zbornica za
-arhitekturo in prostor vpiše v imenik poklicni naziv pooblaščeni prostorski
-načrtovalec. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe
-tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz
-tretjega odstavka 5. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti
-(Uradni list RS, št. 61/2017; v nadaljnjem besedilu: ZAID) in dokazila o
-sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena ZAID. Če v tem
-roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o
-mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.
+arhitekturo in prostor vpiše v imenik poklicni naziv pooblaščeni prostorski načrtovalec.
+Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona
+predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka
+5. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS,
+št. 61/2017; v nadaljnjem besedilu: ZAID) in dokazila o sklenjenem
+zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena ZAID. Če v tem roku dokazil
+ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše
+mirovanje v imenik.
(3) Šteje se, da ima posameznik, ki je imel z dnem
1. junija 2018 pridobljen status prostorskega načrtovalca v skladu z ZGO-1
in ZUreP-1, najmanj štiri leta delovnih izkušenj s področja priprave
@@ -9517,8 +9609,8 @@ urejanje grajenega javnega dobra.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ZUreP-2 uporablja do
začetka uporabe tega zakona.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se ZUreP-2, ZPNačrt
-in ZUPUDPP uporabljajo za dokončanje postopkov v skladu z 298. in
-299. členom tega zakona.
+in ZUPUDPP uporabljajo za dokončanje postopkov v skladu z 298. in 299. členom
+tega zakona.
18. poglavje: KONČNE DOLOČBE
339. člen
(izdaja podzakonskih
@@ -9694,15 +9786,15 @@ Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod (R25
D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne
Šoštanj v Šoštanju (Uradni list RS, št. 74/04),
-
-Program priprave državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste
-mednarodni mejni prehod Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško (Uradni list RS,
+Program priprave državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste mednarodni
+mejni prehod Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško (Uradni list RS,
št. 79/04),
-
Program priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in
srednje radioaktivnih odpadkov (Uradni list RS, št. 128/04),
-
-Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Koseze–Kozarje
-(Uradni list RS, št. 27/05),
+Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku
+Koseze–Kozarje (Uradni list RS, št. 27/05),
-
Program priprave državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste
Draženci–Mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS, št. 29/05),
@@ -9755,8 +9847,7 @@ hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor (Uradni list
RS, št. 45/06),
-
Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste
-med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo (Uradni list RS,
-št. 49/06),
+med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo (Uradni list RS, št. 49/06),
-
Program priprave državnega lokacijskega načrta za cesto G2-108
Hrastnik–Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče
@@ -10109,8 +10200,9 @@ vsebuje naslednjo končno določbo:
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
-Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne
-energije iz obnovljivih virov energije – ZUNPEOVE (Uradni list RS, št. 78/23)
+Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo
+električne energije iz obnovljivih virov energije – ZUNPEOVE (Uradni list RS,
+št. 78/23)
spreminja 295. člen zakona tako, da se glasi:
»295. člen
(veljavnost starejših
@@ -10150,4 +10242,13 @@ ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»94. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o interventnih ukrepih za odpravo
+posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 – ZIUOPZP (Uradni list RS,
+št. 95/23)
+vsebuje naslednjo končno določbo:
+»173. člen
+(začetek veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO8249.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO8249.yaml
index 00814d6d59..4cc1c719c7 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO8249.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO8249.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO8249.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2023-08-02 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-09-01 22:00:00
idPredpisa: ZAKO8249
idPredpisaChng: ZAKO8249
naslov: "ZAKON O UREJANJU PROSTORA (ZUreP-3) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo
- \u0161t. 2)"
-npbNum: 2
-path: /2023/24/2023-01-2478-2021-01-3971-npb2
-sopPredpisa: 2023-01-2478
+ \u0161t. 3)"
+npbNum: 3
+path: /2023/26/2023-01-2670-2021-01-3971-npb3
+sopPredpisa: 2023-01-2670
sopPredpisaChng: 2021-01-3971
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO869.txt b/podatki/zakoni/ZAKO869.txt
index c110c2ffee..f6ea6f0d7c 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO869.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO869.txt
@@ -9,8 +9,8 @@ red Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra
2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite
žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ
(UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 57) zadnjič popravljena s
-Popravkom (UL L št 287 z dne 31. 10. 2015, str. 87) v delu, ki se nanaša
-na zagotavljanje podpore žrtvam kaznivih dejanj.
+Popravkom (UL L št 287 z dne 31. 10. 2015, str. 87) v delu, ki se nanaša na
+zagotavljanje podpore žrtvam kaznivih dejanj.
2. člen
Država zagotavlja in
razvija delovanje socialno varstvenih zavodov, ustvarja pogoje za zasebno delo
@@ -49,13 +49,14 @@ delovanje in razvoj sistema socialnega varstva, obsegajo zlasti vzpostavitev,
vzdrževanje in razvijanje zbirk podatkov s področja socialnega varstva in
informacijski sistem, raziskovalne dejavnosti, eksperimentalne in razvojne
programe, izobraževanje in usposabljanje kadrov po programih, ki ustrezajo
-potrebam dejavnosti in mednarodnim standardom, načrtovanje in spremljanje
-socialne in socialno varstvene politike ter razvoj stroke.
+potrebam dejavnosti in mednarodnim standardom, načrtovanje in spremljanje socialne
+in socialno varstvene politike ter razvoj stroke.
7. člen
-Informacijske, analitične,
-strokovno-dokumentacijske in programske dejavnosti za področje socialnega
-varstva ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno raziskovalnega dela
-na tem področju opravlja inštitut, ki ga ustanovi država kot javni zavod.
+Informacijske,
+analitične, strokovno-dokumentacijske in programske dejavnosti za področje
+socialnega varstva ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno
+raziskovalnega dela na tem področju opravlja inštitut, ki ga ustanovi država
+kot javni zavod.
8. člen
Za spremljanje politike
ter dajanje pobud in mnenj k razvojnim usmeritvam na področju socialnega
@@ -93,26 +94,19 @@ storitve (v nadaljnjem besedilu: storitve), namenjene preprečevanju socialnih
stisk in težav (socialna preventiva), obsegajo aktivnosti in pomoč za samopomoč
posamezniku, družini in skupinam prebivalstva.
11. člen
-Storitve, namenjene odpravljanju
-socialnih stisk in težav so:
-1.
-prva socialna pomoč,
-2.
-osebna pomoč,
-3.
-podpora žrtvam kaznivih dejanj,
-4.
-pomoč družini za dom,
+Storitve, namenjene
+odpravljanju socialnih stisk in težav so:
+1. prva socialna pomoč,
+2. osebna pomoč,
+3. podpora žrtvam kaznivih dejanj,
+4. pomoč družini za dom,
4.a pomoč družini na domu,
4.b socialni servis,
-5.
-institucionalno varstvo,
-6.
-vodenje in varstvo ter zaposlitev pod
-posebnimi pogoji,
-7.
-pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter
-pri drugih delodajalcih.
+5. institucionalno varstvo,
+6. vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi
+pogoji,
+7. pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri
+drugih delodajalcih.
Storitve iz 1. do 4. točke prejšnjega
odstavka se izvajajo po normativih in standardih, ki jih predpiše minister,
pristojen za socialno varstvo, storitve iz 4.a, 4.b, 5. in 6. točke prejšnjega
@@ -158,10 +152,9 @@ njeni krvni sorodniki v ravni vrsti, njen posvojenec ali posvojitelj, njeni
bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna
preživljati.
15. člen
-Pomoč družini za dom obsega strokovno
-svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani in pri skrbi za
-otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem
-življenju.
+Pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje
+in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani in pri skrbi za otroke ter
+usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju.
15.a člen
Pomoč družini na domu obsega socialno
oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, v
@@ -196,8 +189,8 @@ posebnimi pogoji po tem zakonu obsega take oblike dela, ki omogočajo prizadetim
ohranjanje pridobljenih znanj ter razvoj novih sposobnosti.
18. člen
Pomoč delavcem v
-podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih po tem zakonu obsega svetovanje in
-pomoč pri reševanju težav, ki jih imajo delavci v zvezi z delom v delovni
+podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih po tem zakonu obsega svetovanje
+in pomoč pri reševanju težav, ki jih imajo delavci v zvezi z delom v delovni
sredini in ob prenehanju delovnega razmerja ter pomoč pri uveljavljanju pravic
iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter otroškega in
družinskega varstva.
@@ -246,8 +239,9 @@ preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin
prebivalstva. Socialnovarstveni programi se izvajajo v skladu z doktrino
socialnega dela kot dopolnitev ali alternativa socialno varstvenim storitvam in
ukrepom ter se sofinancirajo na podlagi javnih razpisov.
-Socialnovarstveni programi, namenjeni preprečevanju
-in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva, so:
+Socialnovarstveni programi, namenjeni
+preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin
+prebivalstva, so:
1.
javni socialnovarstveni programi,
2.
@@ -259,8 +253,8 @@ dopolnilni socialnovarstveni programi.
Javni socialnovarstveni programi so
programi, ki so se že najmanj tri leta izvajali kot razvojni programi in so
strokovno verificirani po postopku, ki ga sprejme socialna zbornica v soglasju
-z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Javni socialnovarstveni programi se
-vključijo v enotni sistem evalviranja doseganja ciljev programa, ki obsega
+z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Javni socialnovarstveni programi
+se vključijo v enotni sistem evalviranja doseganja ciljev programa, ki obsega
preverjanje ustreznosti programa za ciljno populacijo, merjenje uspešnosti in
učinkovitosti programa, oceno tveganja za izvedbo programa ter analizo vidikov
trajnosti programa.
@@ -298,7 +292,8 @@ mrežo programov,
3.
naziv programa,
4.
-številko, datum izdaje in veljavnost verifikacijske listine.
+številko, datum izdaje in veljavnost
+verifikacijske listine.
Evidenca je namenjena vpisu in javni objavi
podatkov iz prejšnjega odstavka, prepoznavnosti javnih socialnovarstvenih
programov in določitvi podlage za njihovo sofinanciranje. Evidenca o javnih
@@ -421,8 +416,8 @@ denarne socialne pomoči
36.a člen
(prenehal
veljati)
-Delovne obveznosti prejemnika denarne socialne
-pomoči
+Delovne obveznosti prejemnika denarne
+socialne pomoči
36.b člen
(prenehal
veljati)
@@ -501,8 +496,8 @@ veljajo določbe tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki
veljajo za plačilo storitve celodnevnega institucionalnega varstva v javnih
socialno varstvenih zavodih.
42. člen
-Javna služba na področju
-socialnega varstva obsega naslednje storitve:
+Javna služba na
+področju socialnega varstva obsega naslednje storitve:
- socialno preventivo;
- prvo socialno pomoč;
- osebno pomoč;
@@ -529,9 +524,9 @@ zagotavljajo izvajanje storitev iz 18. člena tega zakona.
A1. Koncesije za opravljanje storitev javne
službe
44. člen
-Koncesijo za
-opravljanje javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona podeli na
-podlagi mnenja socialne zbornice ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
+Koncesijo za opravljanje
+javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona podeli na podlagi mnenja
+socialne zbornice ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
Koncesijo za
opravljanje javne službe iz drugega odstavka 43. člena tega zakona podeli na
podlagi mnenja socialne zbornice ali strokovnega sveta za socialno varstvo
@@ -575,8 +570,8 @@ trajanja koncesije;
krajevno območje, za katerega se razpisuje
koncesija za izvajanje določene storitve;
-
-navedbo obsega ali števila koncesij, ki se
-podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje;
+navedbo obsega ali števila koncesij, ki se podelijo
+na javnem razpisu za posamezno krajevno območje;
-
uporabnike storitve, za katere se razpisuje
koncesija;
@@ -606,9 +601,9 @@ predati razpisno dokumentacijo.
V razpisni dokumentaciji morajo biti
navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelati popolno vlogo.
47. člen
-Za pregled in presojo prispelih ponudb
-imenuje organ, pristojen za podelitev koncesije, najmanj tričlansko strokovno
-komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija za koncesije).
+Za pregled in presojo prispelih ponudb imenuje
+organ, pristojen za podelitev koncesije, najmanj tričlansko strokovno komisijo
+(v nadaljnjem besedilu: komisija za koncesije).
Vsaj en član komisije za koncesije mora
biti zaposlen pri navedenem organu.
47.a člen
@@ -645,8 +640,8 @@ pripravi predlog podelitve koncesij brez tega mnenja.
Komisija za koncesije najkasneje v roku 60
dni po pridobitvi mnenja socialne zbornice oziroma po izteku roka iz prejšnjega
odstavka opravi pregled in presojo popolnih ponudb po kriterijih in merilih,
-objavljenih v javnem razpisu, ter na tej podlagi in ob upoštevanju mnenja
-socialne zbornice, če je bilo dano, pripravi predlog podelitve koncesij.
+objavljenih v javnem razpisu, ter na tej podlagi in ob upoštevanju mnenja socialne
+zbornice, če je bilo dano, pripravi predlog podelitve koncesij.
47.c člen
Organ, pristojen za podelitev koncesije, o
vseh ponudbah za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev
@@ -658,9 +653,10 @@ posamezne vrste storitev.
V odločbi se določi rok po vročitvi
dokončne odločbe, v katerem mora izbrani ponudnik skleniti koncesijsko pogodbo.
Če je v predpisu ministra iz 48. člena tega
-zakona določeno, da lahko določene pogoje za začetek opravljanja storitev koncesionar
-izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, se v odločbi določi rok, v
-katerem mora koncesionar izpolniti te pogoje in način, kako jih mora izpolniti.
+zakona določeno, da lahko določene pogoje za začetek opravljanja storitev
+koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, se v odločbi
+določi rok, v katerem mora koncesionar izpolniti te pogoje in način, kako jih
+mora izpolniti.
Organ, ki je izdal odločbo, lahko rok iz
drugega in tretjega odstavka tega člena iz upravičenih razlogov podaljša.
47.č člen
@@ -728,13 +724,14 @@ pisni obliki, je nična, enako pa velja tudi za njene dopolnitve in spremembe.
Koncedent vodi register o podeljenih
koncesijah, ki obsega:
1.
-zaporedno številko izdane odločbe o podelitvi koncesije,
+zaporedno številko izdane odločbe o podelitvi
+koncesije,
2.
-ime in sedež koncesionarja, ime odgovorne osebe in pravni status
-koncesionarja,
+ime in sedež koncesionarja, ime odgovorne osebe
+in pravni status koncesionarja,
3.
-krajevno območje, obseg in vrsto socialnih storitev, za katere je bila
-podeljena koncesija,
+krajevno območje, obseg in vrsto socialnih
+storitev, za katere je bila podeljena koncesija,
4.
datum začetka izvajanja koncesije,
5.
@@ -810,9 +807,10 @@ O obveznosti oddaje v najem odloči organ,
pristojen za podelitev koncesije, z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti in
s katero določi najemnika, obseg prostorov, na katere se nanaša obveznost
oddaje v najem, trajanje najema, višino najemnine in druge pogoje najema.
-Najemnina ne sme biti manjša od višine stroškov
-prostorov, ki so bili prejšnjemu koncesionarju priznani v ceni storitve v
-skladu z veljavno metodolgijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev.
+Najemnina ne sme biti manjša od višine
+stroškov prostorov, ki so bili prejšnjemu koncesionarju priznani v ceni
+storitve v skladu z veljavno metodolgijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih
+storitev.
Organ, pristojen za podelitev koncesije,
lahko na zahtevo najemodajalca ali najemnika odločbo o najemu spremeni, če se
je bistveno spremenilo dejansko stanje, na katerem je odločba bila izdana. Če
@@ -827,11 +825,11 @@ odločbo odvzame koncesijo:
podelitvi koncesije ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne
podaljša v skladu z zakonom;
-
-če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi
-koncesije ne izpolni določenih pogojev za začetek opravlja storitev, za katere
-je v odločbi o podelitvi koncesije določeno, da jih koncesionar izpolni po
-podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v
-skladu z zakonom;
+če koncesionar v roku, določenem v odločbi o
+podelitvi koncesije ne izpolni določenih pogojev za začetek opravlja storitev,
+za katere je v odločbi o podelitvi koncesije določeno, da jih koncesionar
+izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, pa koncedent tega roka ne
+podaljša v skladu z zakonom;
-
če koncesionar ne opravlja javne službe v
skladu s predpisi ter odločbo o koncesiji;
@@ -848,9 +846,9 @@ izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije;
-
če je zaradi zmanjšanja potreb po opravljanju
storitev, ki so predmet koncesije, potrebno na določenem krajevnem območju
-zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se
-koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske
-pogodbe ali njeni sporazumni razvezi.
+zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar
+in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni
+sporazumni razvezi.
Pristojni organ koncedenta pisno opozori
koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo
kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo
@@ -908,13 +906,13 @@ koncesije preidejo v last koncedenta, je koncedent dolžan v stečajno maso
vplačati celotno vrednost objektov in naprav koncesije, zmanjšano za morebitne
terjatve, ki jih ima do koncesionarja.
Če je v koncesijski pogodbi bilo določeno,
-da objekti in oprema koncesije, ki so predmet izločitve, po prenehanju koncesije
-preidejo v last koncedenta bodisi brezplačno bodisi za določeno ceno (odkupna
-cena), je koncedent dolžan v stečajno maso vplačati tolikšen delež vrednosti
-objektov in opreme koncesije, kolikor je še preostalo časa od prenehanja
-koncesije zaradi uvedbe stečaja do poteka roka koncesije v primerjavi s
-celotnim rokom koncesije, povečan za odkupno ceno in zmanjšan za morebitne
-terjatve, ki jih ima do koncesionarja.
+da objekti in oprema koncesije, ki so predmet izločitve, po prenehanju
+koncesije preidejo v last koncedenta bodisi brezplačno bodisi za določeno ceno
+(odkupna cena), je koncedent dolžan v stečajno maso vplačati tolikšen delež
+vrednosti objektov in opreme koncesije, kolikor je še preostalo časa od
+prenehanja koncesije zaradi uvedbe stečaja do poteka roka koncesije v
+primerjavi s celotnim rokom koncesije, povečan za odkupno ceno in zmanjšan za
+morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja.
Za določitev vrednosti objektov in opreme
koncesije po tem členu se uporabljajo pravila, ki veljajo za določitev
vrednosti nepremičnin v postopku razlastitve.
@@ -931,10 +929,10 @@ mase.
Za nadaljevanje izvajanja javne službe, ki
je predmet koncesije, se ne uporabljajo omejitve, ki veljajo za nadaljevanje
proizvodnje in tekoče posle v stečajnem postopku.
-Na pogodbe koncesionarja z uporabniki dejavnosti
-storitev javne službe, ki je predmet koncesije začetek stečaja nima pravnih
-posledic. Uporabniki smejo zavrniti plačilo storitev, ki so predmet koncesije,
-preden je storitev izvršena.
+Na pogodbe koncesionarja z uporabniki
+dejavnosti storitev javne službe, ki je predmet koncesije začetek stečaja nima
+pravnih posledic. Uporabniki smejo zavrniti plačilo storitev, ki so predmet
+koncesije, preden je storitev izvršena.
Objekte in opremo, ki so postali v skladu s
prejšnjim členom last koncedenta, lahko koncedent proda novemu koncesionarju
ali mu jih odda v najem, pri čemer se ne uporabljajo predpisi o prodaji oziroma
@@ -977,8 +975,8 @@ koncesiji javne službe na področju socialnega varstva.
varstveni zavodi
49. člen
Center za socialno delo opravlja naloge, ki
-so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila, in naloge,
-ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi.
+so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila, in
+naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi.
Center za socialno delo opravlja storitve
socialne preventive, prve socialne pomoči, osebne pomoči, podpore žrtvam kaznivih dejanj, pomoči družini za dom in organizira skupnostne akcije za socialno
ogrožene skupine prebivalstva.
@@ -1004,8 +1002,9 @@ S ciljem zmanjševanja neenakosti v zdravju,
učinkovite identifikacije ranljivih skupin in njihovega vključevanja v
preventivne programe zdravstvenega varstva, se center za socialno delo ob
izvajanju socialno varstvenih storitev povezuje s pristojnimi organi,
-organizacijami in nevladnimi organizacijami. Povezovanje poteka na podlagi skupnostnega
-pristopa in protokolov sodelovanja, ki jih pripravijo pristojna ministrstva.
+organizacijami in nevladnimi organizacijami. Povezovanje poteka na podlagi
+skupnostnega pristopa in protokolov sodelovanja, ki jih pripravijo pristojna
+ministrstva.
Center za socialno delo lahko opravlja tudi
druge storitve in naloge, če je to potrebno zaradi odpravljanja socialnih stisk
in težav v posameznem okolju.
@@ -1015,8 +1014,8 @@ prakso študentov socialnega dela.
Center za socialno delo se ustanovi kot
javni socialno varstveni zavod.
Znotraj centra za socialno delo delujejo
-enote centra za socialno delo, ki so notranje organizacijske enote in so
-organizirane tudi zunaj sedeža centra za socialno delo.
+enote centra za socialno delo, ki so notranje organizacijske enote in so organizirane
+tudi zunaj sedeža centra za socialno delo.
Centri za socialno delo poslujejo tudi v
stalnih ali občasnih krajevnih pisarnah, ki so organizirane s sklepom
direktorja centra za socialno delo.
@@ -1063,11 +1062,25 @@ center za socialno delo opravlja tudi izven poslovnega časa, če je treba
posredovati v nujnih in neodložljivih primerih izvajanja pomoči večjim skupinam
ogroženega prebivalstva.
50. člen
-(prenehal
-veljati)
+Dom za
+starejše opravlja institucionalno varstvo starejših po prvem odstavku 16. člena
+tega zakona ter pomoč posamezniku in družini na domu.
+Dom za starejše
+opravlja tudi naloge, ki obsegajo priprave okolja, družine in posameznikov na
+starost.
+Če opravlja dom za
+starejše institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. člena tega zakona za
+mlajše invalidne osebe, opravljanje teh storitev organizira v posebni enoti.
+Dom za starejše lahko
+opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena višji kvaliteti
+življenja in varstva starejših občanov.
51. člen
-(prenehal
-veljati)
+Posebni
+socialno varstveni Zavod za odrasle (v nadaljnjem besedilu: posebni zavod)
+opravlja posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno
+prizadete osebe po prvem odstavku 16. člena tega zakona. Posebni zavod lahko
+opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena višji kvaliteti njihovega
+življenja in varstva.
52. člen
Varstveni delovni
center opravlja naloge vodenja in varstva ter organizira zaposlitev pod
@@ -1150,15 +1163,15 @@ tega zakona, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po tem
zakonu. Mandat pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo traja 5
let. Pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo vodi enoto centra za
socialno delo in opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti direktor, zlasti
-za odločanje o razpolaganju s finančnimi sredstvi za financiranje socialnovarstvenih
-programov, pomembnih za občino in za sodelovanje z nevladnimi organizacijami
-ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Direktor centra za socialno delo v
-natečajno komisijo za vodenje izbirnega postopka za zasedbo prostega delovnega
-mesta imenuje pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo, kjer je
-prosto delovno mesto. Direktor centra za socialno delo lahko razreši pomočnika
-direktorja na enoti centra za socialno delo zlasti v primeru, če ugotovi, da
-pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo ne opravlja nalog, za
-katere je pooblaščen, ali če pri svojem delu krši zakon.
+za odločanje o razpolaganju s finančnimi sredstvi za financiranje
+socialnovarstvenih programov, pomembnih za občino in za sodelovanje z
+nevladnimi organizacijami ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Direktor
+centra za socialno delo v natečajno komisijo za vodenje izbirnega postopka za
+zasedbo prostega delovnega mesta imenuje pomočnika direktorja na enoti centra
+za socialno delo, kjer je prosto delovno mesto. Direktor centra za socialno
+delo lahko razreši pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo zlasti
+v primeru, če ugotovi, da pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo
+ne opravlja nalog, za katere je pooblaščen, ali če pri svojem delu krši zakon.
Direktor socialno varstvenega zavoda mora
poleg pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena imeti opravljen
program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi socialna zbornica
@@ -1171,9 +1184,9 @@ programa ne opravi v roku, mu mandat na podlagi zakona preneha.
Direktorja imenuje in razreši ustanovitelj
zavoda.
Če je ustanoviteljica javnega socialno
-varstvenega zavoda Republike Slovenije, imenuje in razreši direktorja svet
-zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, po predhodnem
-mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež. Pri centru za socialno delo imenuje in
+varstvenega zavoda Republike Slovenije, imenuje in razreši direktorja svet zavoda
+s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, po predhodnem mnenju
+pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež. Pri centru za socialno delo imenuje in
razreši direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno
varstvo.
Če pristojni organ lokalne skupnosti, v
@@ -1183,11 +1196,11 @@ razrešitve direktorja brez tega mnenja.
Če minister, pristojen za socialno varstvo,
ne da soglasja iz sedmega odstavka tega člena v 60 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda
odloči o imenovanju direktorja brez tega soglasja.
-Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena lahko
-minister, pristojen za socialno varstvo, sam imenuje direktorja, če ga v roku
-treh mesecev po prenehanju mandata dotedanjemu direktorju ali po njegovi
-razrešitvi, ne imenuje svet zavoda. Prav tako lahko minister sam razreši
-direktorja, če ugotovi:
+Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena lahko minister,
+pristojen za socialno varstvo, sam imenuje direktorja, če ga v roku treh
+mesecev po prenehanju mandata dotedanjemu direktorju ali po njegovi razrešitvi,
+ne imenuje svet zavoda. Prav tako lahko minister sam razreši direktorja, če
+ugotovi:
-
da direktor ne opravlja nalog, ki so mu
naložene z zakonom ali pri svojem delu krši zakon,
@@ -1222,9 +1235,8 @@ izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na
področju dejavnosti socialnega varstva, ki jo opravlja ta socialno varstveni
zavod.
57.a člen
-Akt o ustanovitvi javnega socialno
-varstvenega zavoda izda ustanovitelj, statut zavoda ali pravila pa sprejme svet
-zavoda.
+Akt o ustanovitvi javnega socialno varstvenega
+zavoda izda ustanovitelj, statut zavoda ali pravila pa sprejme svet zavoda.
58. člen
Strokovni svet socialno
varstvenega zavoda je kolegijski strokovni organ zavoda.
@@ -1307,8 +1319,8 @@ se zahteva najmanj višješolska izobrazba;
- da ni v delovnem razmerju;
- da mu ni s pravnomočno odločbo sodišča
prepovedano opravljanje poklica;
-- da ima zagotovljene prostore, opremo in kadre, če
-tako zahteva narava dela.
+- da ima zagotovljene prostore, opremo in kadre,
+če tako zahteva narava dela.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko
posamezne storitve v okviru javne službe v skladu s tem zakonom opravlja tretja
oseba, če za te storitve sklene pogodbo z izvajalcem iz javne mreže, ali
@@ -1323,8 +1335,9 @@ tega zakona, lahko prične opravljati socialno varstvene storitve z dnem izdaje
odločbe o vpisu v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno
varstvene storitve.
67. člen
-Register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo
-socialno varstvene storitve, vodi ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
+Register zasebnikov in pravnih oseb, ki
+opravljajo socialno varstvene storitve, vodi ministrstvo, pristojno za socialno
+varstvo.
Register zasebnikov in pravnih oseb iz
prejšnjega odstavka je javen.
68. člen
@@ -1342,8 +1355,8 @@ odločbo prepovedano opravljanje poklica oziroma dejavnosti;
ne začne opravljati storitev v enem letu po
vpisu v register;
-
-se ugotovi, da več ne izpolnjuje predpisanih
-pogojev za opravljanje storitev.
+se ugotovi, da več ne izpolnjuje predpisanih pogojev
+za opravljanje storitev.
O izbrisu iz registra zasebnikov in pravnih
oseb se izda odločba.
5.a Skupnosti socialno varstvenih zavodov
@@ -1376,27 +1389,29 @@ skupin odraslega prebivalstva, ki ga izvajajo domovi za starejše in posebni
socialno varstveni zavodi za odrasle (v nadaljevanju: področje dejavnosti
skupnosti), opravlja naslednje naloge kot javna pooblastila:
1.
-na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za socialno
-varstvo, oblikuje pravila za vodenje sistemov, ki tvorijo poenoten
-informacijski sistem na področju dejavnosti skupnosti,
+na podlagi predhodnega mnenja ministrstva,
+pristojnega za socialno varstvo, oblikuje pravila za vodenje sistemov, ki
+tvorijo poenoten informacijski sistem na področju dejavnosti skupnosti,
2.
-vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov s
-področja dejavnosti skupnosti in je upravljavec centralne zbirke osebnih
-podatkov na tem področju,
+vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje
+centralno zbirko podatkov s področja dejavnosti skupnosti in je upravljavec
+centralne zbirke osebnih podatkov na tem področju,
3.
-načrtuje in izvaja izobraževanje za delavce na področju dejavnosti
-skupnosti, ki niso strokovni delavci ali strokovni sodelavci po tem zakonu,
+načrtuje in izvaja izobraževanje za delavce na
+področju dejavnosti skupnosti, ki niso strokovni delavci ali strokovni
+sodelavci po tem zakonu,
4.
-v skladu z veljavnimi normativi in standardi iz drugega odstavka 11.
-člena tega zakona določa podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst
-oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov
-storitve na področju dejavnosti skupnosti.
+v skladu z veljavnimi normativi in standardi iz
+drugega odstavka 11. člena tega zakona določa podrobnejše standarde za
+izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na
+potrebe uporabnikov storitve na področju dejavnosti skupnosti.
68.c člen
Skupnost centrov za socialno delo Slovenije
na področju izvajanja dejavnosti centrov za socialno delo opravlja naslednje
naloge kot javna pooblastila:
1.
-določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo:
+določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za
+socialno delo:
-
kot socialno varstvene storitve,
-
@@ -1407,8 +1422,9 @@ kot naloge, ki jim jih nalagajo drugi predpisi,
kar za to področje dejavnosti služi kot podlaga za delovanje enotnega
informacijskega sistema socialnega varstva;
2.
-določa standarde in s soglasjem ministra, pristojnega za socialno
-varstvo, določa normative za izvajanje posameznih vrst nalog:
+določa standarde in s soglasjem ministra,
+pristojnega za socialno varstvo, določa normative za izvajanje posameznih vrst
+nalog:
-
nalog, ki so centrom za socialno delo z
zakonom poverjene kot javna pooblastila in
@@ -1432,8 +1448,8 @@ delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo ter imajo opravlje
devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na
področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit po tem zakonu.
Strokovni delavci v
-domovih za otroke in v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje so
-strokovni delavci iz drugega odstavka tega člena in delavci, ki so končali višjo ali
+domovih za otroke in v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje so strokovni
+delavci iz drugega odstavka tega člena in delavci, ki so končali višjo ali
visoko šolo pedagoške, socialno pedagoške, psihološke ali biopsihološke smeri ter defektološke smeri in so opravili devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih
izkušenj na področju socialnega varstva in strokovni izpit.
70. člen
@@ -1499,10 +1515,11 @@ naziv in sedež izvajalca javnega razpisa,
2.
pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
3.
-predmet javnega razpisa z navedbo študijskih programov za pridobitev
-izobrazbe, za katere se razpisujejo štipendije,
+predmet javnega razpisa z navedbo študijskih
+programov za pridobitev izobrazbe, za katere se razpisujejo štipendije,
4.
-višino štipendije in število razpisanih štipendij,
+višino štipendije in število razpisanih
+štipendij,
5.
pogoje za pridobitev štipendije,
6.
@@ -1512,9 +1529,11 @@ rok za prijavo,
8.
vsebino prijave,
9.
-dokazila, ki jih je treba priložiti prijavi na javni razpis,
-10. rok,
-v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
+dokazila, ki jih je treba priložiti prijavi na
+javni razpis,
+10.
+rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu
+javnega razpisa.
Sklad na podlagi odločbe o dodelitvi
pravice s kandidatom, ki se izobražuje za pridobitev izobrazbe socialni delavec
(v nadaljnjem besedilu: štipendist), sklene pogodbo o štipendiranju. Minister,
@@ -1553,9 +1572,9 @@ določenih v štipendijski pogodbi, izpolnjevati študijske obveznosti.
o izpolnjevanju pogojev za štipendiranje, določenih z javnim razpisom ali s
štipendijsko pogodbo, ter sklad sproti obveščati o vseh dejstvih in
okoliščinah, ki bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje.
-Štipendist mora v prvem letu po zaključku
-študija izpolniti pogoje za strokovnega delavca iz drugega odstavka
-69. člena tega zakona in se zaposliti:
+Štipendist mora v prvem letu po zaključku študija
+izpolniti pogoje za strokovnega delavca iz drugega odstavka 69. člena tega
+zakona in se zaposliti:
-
na centru za socialno delo;
-
@@ -1564,8 +1583,8 @@ varstva ali na področju dolgotrajne oskrbe, če se ne more zaposliti na centru
za socialno delo;
-
pri izvajalcu javnega socialnovarstvenega
-programa, če zaposlitev v javnem socialno varstvenem zavodu iz prve in druge alineje
-tega odstavka ni mogoča.
+programa, če zaposlitev v javnem socialno varstvenem zavodu iz prve in druge
+alineje tega odstavka ni mogoča.
Zaposlitev iz prejšnjega odstavka mora
trajati najmanj toliko časa, kolikor je štipendist prejemal štipendijo.
75.e člen
@@ -1574,9 +1593,9 @@ obveznosti iz izobraževalnega programa in se vpisati v višji letnik
izobraževalnega programa oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do
30. septembra naslednjega koledarskega leta po opravljenem letniku.
Če štipendist ne opravi študijskih
-obveznosti izobraževalnega programa in se ne vpiše v višji letnik izobraževalnega
-programa v roku iz prejšnjega odstavka, mora vrniti zneske prejetih štipendij
-za zadnji letnik prejemanja.
+obveznosti izobraževalnega programa in se ne vpiše v višji letnik
+izobraževalnega programa v roku iz prejšnjega odstavka, mora vrniti zneske
+prejetih štipendij za zadnji letnik prejemanja.
Če štipendist v prvem letu po zaključku
študija ne izpolni pogojev za strokovnega delavca iz drugega odstavka
69. člena tega zakona in se ne zaposli v skladu s prejšnjim členom, mora
@@ -1605,19 +1624,20 @@ minister, pristojen za socialno varstvo, s podzakonskim aktom.
Štipendijsko razmerje preneha, če
štipendist:
1.
-ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije v skladu s tem
-zakonom,
+ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev
+štipendije v skladu s tem zakonom,
2.
-prekine izobraževanje, se izpiše ali ne zaključi izobraževanja, za
-katerega je prejemal štipendijo,
+prekine izobraževanje, se izpiše ali ne
+zaključi izobraževanja, za katerega je prejemal štipendijo,
3.
-štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
+štipendijo pridobi na podlagi posredovanih
+neresničnih podatkov,
4.
odpove štipendijsko razmerje,
5.
-po zaključku obveznosti izobraževalnega programa ne začne izpolnjevati
-obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 75.d člena tega zakona ali jih preneha
-izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti.
+po zaključku obveznosti izobraževalnega
+programa ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 75.d člena
+tega zakona ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti.
75.g člen
Minister, pristojen za socialno varstvo, s
podzakonskim aktom podrobneje določi pogoje in merila za dodelitev štipendije
@@ -1660,8 +1680,7 @@ ime izobraževalnega programa in smeri,
-
vrsta in področje izobraževanja,
-
-identifikacijska številka izobraževalnega
-programa,
+identifikacijska številka izobraževalnega programa,
-
letnik izobraževanja,
-
@@ -1683,8 +1702,8 @@ razlogih za prenehanje,
-
o pritožbah,
-
-o načinu vračanja izplačanih štipendij in znesek
-vračila,
+o načinu vračanja izplačanih štipendij in
+znesek vračila,
-
o odpisu štipendije in razlogu za odpis,
-
@@ -1726,10 +1745,10 @@ srednja šola, višja šola), identifikacijska številka izobraževalnega zavoda
statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v
izobraževalni program, datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka
izobraževalnega programa, identifikacijska številka vzgojno-izobraževalnega ali
-višješolskega programa, naziv vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega
-programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS,
-razred ali letnik, povprečna ocena), trajanje statusa za šolsko ali študijsko
-leto (od-do), podatke o vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime
+višješolskega programa, naziv vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa,
+vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, razred ali
+letnik, povprečna ocena), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto
+(od-do), podatke o vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime
visokošolskega zavoda, naslov visokošolskega zavoda, vrsta visokošolskega
zavoda, identifikacijska številka visokošolskega zavoda (šifra PRS), status
(študent), trajanje statusa za študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v
@@ -1759,8 +1778,8 @@ razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb, podatke o datumu
upravičenosti in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, iz
evidence oseb, ki so začasno nezaposljive: podatke, ki se nanašajo na
ugotovitev začasne nezaposljivosti, podatke o priznani invalidnosti oziroma
-telesni okvari na podlagi odločbe, podatke o prejemanju Zoisove štipendije (datum
-upravičenosti do štipendije (od-do)).
+telesni okvari na podlagi odločbe, podatke o prejemanju Zoisove štipendije
+(datum upravičenosti do štipendije (od-do)).
Ob pridobivanju podatkov iz tega člena
posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti.
75.k člen
@@ -1810,9 +1829,9 @@ v katerih primerih je potrebno preizkusiti usposobljenost pred začetkom
opravljanja posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva,
-
določi vsebino in potek pripravništva,
-sestavine programa, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva
-ter nadzoruje izvajanje pripravništva v skladu s splošnim aktom iz prvega
-odstavka 71. člena tega zakona,
+sestavine programa, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja
+pripravništva ter nadzoruje izvajanje pripravništva v skladu s splošnim aktom
+iz prvega odstavka 71. člena tega zakona,
-
določa vsebino, pogoje in način opravljanja
strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev
@@ -1836,11 +1855,12 @@ sodelavcev za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu ter za
namene varstva in pomoči izvajalcem na področju socialnega varstva in
zagotavljanje strokovnega dela.
Imenik zunanjih sodelavcev iz desete alinee
-drugega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, telefonsko
-številko, elektronski naslov in strokovno izobrazbo oziroma znanstveni naslov
-zunanjega sodelavca; izobrazbo zunanjega sodelavca za področja strokovnega
-dela; področja strokovnega dela, za katera je zunanji sodelavec usposobljen;
-leto in opravilno številko izdanega potrdila ali licence.
+drugega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek,
+telefonsko številko, elektronski naslov in strokovno izobrazbo oziroma
+znanstveni naslov zunanjega sodelavca; izobrazbo zunanjega sodelavca za
+področja strokovnega dela; področja strokovnega dela, za katera je zunanji
+sodelavec usposobljen; leto in opravilno številko izdanega potrdila ali
+licence.
Socialna zbornica opravlja tudi druge
naloge, zlasti pa:
-
@@ -1937,30 +1957,31 @@ tega člena dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, mora prijavitelj na javni
razpis in v primeru projektnega partnerstva vsak projektni partner izpolnjevati
naslednje splošne pogoje, ki so podrobneje navedeni v javnem razpisu:
1.
-je pravna oseba javnega ali zasebnega prava s sedežem v Republiki
-Sloveniji;
+je pravna oseba javnega ali zasebnega prava s
+sedežem v Republiki Sloveniji;
2.
-ima odprt transakcijski račun, ki je vpisan v register transakcijskih
-računov pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
-(AJPES);
+ima odprt transakcijski račun, ki je vpisan v
+register transakcijskih računov pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne
+evidence in storitve (AJPES);
3.
-ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne
-poravnave ali v postopku likvidacije;
+ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja,
+postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije;
4.
-ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki
-Sloveniji, zapadle do vključno zadnjega dneva v mesecu pred rokom, določenim za
-oddajo prijave na javni razpis, oziroma nima neporavnanih obveznosti v višini
-50 eurov ali več in je predložil vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz
-delovnega razmerja za zadnjih petih let do dneva oddaje prijave;
+ima poravnane vse zapadle davke in druge
+obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, zapadle do vključno zadnjega dneva v
+mesecu pred rokom, določenim za oddajo prijave na javni razpis, oziroma nima
+neporavnanih obveznosti v višini 50 eurov ali več in je predložil vse obračune
+davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih petih let do
+dneva oddaje prijave;
5.
-ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim
-poklicnim ravnanjem;
+ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega
+dejanja v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;
6.
-za iste upravičene stroške, ki bodo predmet financiranja javnega
-razpisa, ni in ne bo dobil drugih javnih sredstev;
+za iste upravičene stroške, ki bodo predmet
+financiranja javnega razpisa, ni in ne bo dobil drugih javnih sredstev;
7.
-izpolnjuje kadrovske pogoje prostorske pogoje in pogoje glede tehnične
-opremljenosti.
+izpolnjuje kadrovske pogoje prostorske pogoje
+in pogoje glede tehnične opremljenosti.
Kadar je glede na predmet, cilje in namen
posameznega javnega razpisa to potrebno, se lahko v javnem razpisu navedejo še
dodatni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj in v primeru projektnega
@@ -2007,8 +2028,8 @@ Končni prejemniki pomoči iz prejšnjega
odstavka so upravičene osebe s seznama, ki ga enkrat letno določi minister,
pristojen za socialno varstvo.
Prijavitelj na javni razpis iz prvega
-odstavka tega člena mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje, ki so
-podrobneje navedeni v javnem razpisu:
+odstavka tega člena mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje, ki so podrobneje
+navedeni v javnem razpisu:
-
je humanitarna organizacija, vpisana v razvid
humanitarnih organizacij pri pristojnem ministrstvu, in opravlja dejavnost na
@@ -2029,30 +2050,34 @@ posameznega javnega razpisa to potrebno, se lahko v javnem razpisu navedejo še
dodatni pogoji.
Merila za ocenjevanje vlog so:
1.
-organizacija transporta, skladiščenja in razdeljevanja hrane;
+organizacija transporta, skladiščenja in
+razdeljevanja hrane;
2.
-postopek preverjanja upravičenosti oseb do pomoči;
+postopek preverjanja upravičenosti oseb do
+pomoči;
3.
-program spremljevalnih ukrepov in strokovna usposobljenost za izvajanje;
+program spremljevalnih ukrepov in strokovna
+usposobljenost za izvajanje;
4.
sistem spremljanja izvajanja pomoči;
5.
izkušnje z izvajanjem primerljivih dejavnosti;
6.
-druga merila glede na namen javnega razpisa v skladu s tem zakonom.
+druga merila glede na namen javnega razpisa v
+skladu s tem zakonom.
Merila za ocenjevanje vlog iz prejšnjega
odstavka morajo biti v skladu s tem zakonom in namenom posameznega javnega
razpisa.
Za določitev pravil postopka in načina
dodeljevanja sredstev se uporabljajo predpisi, ki urejajo javne finance.
79.d člen
-Za potrebe uvajanja, izvajanja, spremljanja,
-poročanja, preverjanja namenskosti porabljenih sredstev iz evropske kohezijske
-politike in evalviranja posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz
-79.č člena tega zakona ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene se
-vodi centralna zbirka podatkov, ki zajema posamezne ukrepe na področju
-socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka podatkov na
-področju socialnega varstva).
+Za potrebe uvajanja, izvajanja,
+spremljanja, poročanja, preverjanja namenskosti porabljenih sredstev iz
+evropske kohezijske politike in evalviranja posameznega ukrepa na področju socialnega
+varstva iz 79.č člena tega zakona ter za znanstvenoraziskovalne in statistične
+namene se vodi centralna zbirka podatkov, ki zajema posamezne ukrepe na
+področju socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka podatkov
+na področju socialnega varstva).
Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka
vsebuje naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika:
1.
@@ -2073,31 +2098,34 @@ telefonsko številko,
podatke o državljanstvu,
9.
podatke o smeri in stopnji izobrazbe,
-10. podatke
-o statusu na trgu dela,
-11. podatke
-o transakcijskem računu ali o drugem računu, na katerega bo oseba prejemala
-prejemke iz vključenosti v ukrepih,
-12. podatke
-o statusu migranta, udeleženca tujega rodu ali manjšine,
-13. podatke
-o pripadnosti drugi prikrajšani skupini,
-14. podatke
-o udeležencu iz tretje države,
-15. podatke
-o invalidnosti,
-16. podatke
-o statusu brezdomca,
-17. podatke
-o brezposelnosti,
-18. podatke
-o delovni dobi,
-19. podatke
-o socialnih stiskah in težavah oseb in družine ter predhodnih obravnavah in
-vključitvah,
-20. podatke
-o predhodnih vključitvah v druge programe, ki vplivajo na socialni,
-zdravstveni, zaposlitveni in izobraževalni položaj osebe.
+10.
+podatke o statusu na trgu dela,
+11.
+podatke o transakcijskem računu ali o drugem
+računu, na katerega bo oseba prejemala prejemke iz vključenosti v ukrepih,
+12.
+podatke o statusu migranta, udeleženca tujega
+rodu ali manjšine,
+13.
+podatke o pripadnosti drugi prikrajšani
+skupini,
+14.
+podatke o udeležencu iz tretje države,
+15.
+podatke o invalidnosti,
+16.
+podatke o statusu brezdomca,
+17.
+podatke o brezposelnosti,
+18.
+podatke o delovni dobi,
+19.
+podatke o socialnih stiskah in težavah oseb in
+družine ter predhodnih obravnavah in vključitvah,
+20.
+podatke o predhodnih vključitvah v druge
+programe, ki vplivajo na socialni, zdravstveni, zaposlitveni in izobraževalni
+položaj osebe.
Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega
člena lahko vsebuje tudi podatke, ki niso osebni in so potrebni za dosego
namena iz prvega odstavka tega člena.
@@ -2112,20 +2140,20 @@ socialno varstvo, kot upravljavec te zbirke.
Izvajalci v mreži javne službe, centri za
socialno delo in izvajalci, izbrani na podlagi četrtega odstavka 79.č člena
tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalci drugih ukrepov na področju
-socialnega varstva), za vključitev podatkov v centralno zbirko podatkov na
-področju socialnega varstva ter za uvajanje, izvajanje, spremljanje in
-evalviranje posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega
-zakona zbirajo in obdelujejo tiste osebne podatke iz drugega odstavka
-prejšnjega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega ukrepa na
-področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona.
+socialnega varstva), za vključitev podatkov v centralno zbirko podatkov na področju
+socialnega varstva ter za uvajanje, izvajanje, spremljanje in evalviranje
+posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona
+zbirajo in obdelujejo tiste osebne podatke iz drugega odstavka prejšnjega
+člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega ukrepa na področju
+socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona.
Izvajalci posameznega ukrepa na področju
socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona pošljejo ministrstvu, pristojnemu
za socialno varstvo, osebne podatke iz prejšnjega odstavka za vodenje zbirke
podatkov na področju socialnega varstva iz 79.d člena tega zakona.
79.f člen
Podatki za osebe, vključene v ukrepe na področju socialnega varstva iz
-79.č člena tega zakona, se zbirajo na podlagi pisnega soglasja osebe oziroma
-njenega zakonitega zastopnika, neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega
+79.č člena tega zakona, se zbirajo na podlagi pisnega soglasja osebe oziroma njenega
+zakonitega zastopnika, neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega
zastopnika in od drugih upravljavcev zbirk podatkov, za katere je oseba oziroma
njen zakoniti zastopnik podal pisno soglasje.
79.g člen
@@ -2142,8 +2170,8 @@ Inštitut Republike Slovenije za socialno
varstvo brezplačno pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov na področju
socialnega varstva iz 79.d člena tega zakona in jih uporablja za analize,
spremljanje izvajanja posameznega projekta izvajanja ukrepa iz 79.č člena tega
-zakona ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča
-identifikacijo oseb.
+zakona ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo
+oseb.
79.h člen
Podatki iz centralne zbirke podatkov iz
79.d člena tega zakona se hranijo pet let po
@@ -2335,8 +2363,8 @@ varstvene dejavnosti iz proračuna Republike Slovenije
98. člen
Iz proračuna Republike
Slovenije se financirajo:
-- dejavnosti, potrebne za delovanje in razvoj
-sistema socialnega varstva iz 6. člena tega zakona;
+- dejavnosti, potrebne za delovanje in razvoj sistema
+socialnega varstva iz 6. člena tega zakona;
- socialna preventiva;
- prva socialna pomoč;
- pomoč družini za dom;
@@ -2412,9 +2440,8 @@ varstvene dejavnosti iz proračuna občine
99. člen
Iz proračuna občine se
financirajo:
-- pomoč družini na domu, najmanj v višini 50% subvencije k ceni storitve in v višini, za
-katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen
-plačila;
+- pomoč družini na domu, najmanj v višini 50% subvencije k ceni storitve in v višini, za katero
+je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila;
- stroški storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec oziroma
drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila;
- javni socialnovarstveni programi, razvojni in dopolnilni
@@ -2525,9 +2552,9 @@ javni socialnovarstveni zavodi,
-
koncesionarji po tem zakonu,
-
-pravne in fizične osebe, ki izvajajo
-socialnovarstvene storitve in so vpisane v register zasebnikov in pravnih oseb
-iz 67. člena tega zakona,
+pravne in fizične osebe, ki izvajajo socialnovarstvene
+storitve in so vpisane v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67. člena
+tega zakona,
-
izvajalci ukrepov na področju socialnega varstva iz
79.č člena tega zakona.
@@ -2620,12 +2647,13 @@ Inštruktažno svetovanje obsega spremljanje
strokovnega ravnanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki
samostojno ali pod vodstvom vodje storitve opravljajo posamezne storitve ali
programe.
-Namen inštruktažnega svetovanja je spremljanje
-uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih določajo
-razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, in spremljanje uresničevanja
-strokovnih navodil, ki jih sprejema strokovni svet za socialno varstvo,
-uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi uresničevanje
-kodeksa etičnih načel, ki se uporabljajo na področju socialnega varstva.
+Namen inštruktažnega svetovanja je
+spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih
+določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, in spremljanje
+uresničevanja strokovnih navodil, ki jih sprejema strokovni svet za socialno
+varstvo, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi
+uresničevanje kodeksa etičnih načel, ki se uporabljajo na področju socialnega
+varstva.
Inštruktažno svetovanje se opravi na pobudo
strokovnega organa izvajalca ali na pobudo ustanovitelja.
Natančnejši način izvajanja in obseg
@@ -2636,9 +2664,9 @@ X. ZBIRKE PODATKOV
109. člen
Za zbiranje,
obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v
-zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika se
-uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom za
-posamezne primere ni drugače določeno.
+zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika se uporabljajo
+določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne
+primere ni drugače določeno.
110. člen
Za potrebe izvajanja
socialno varstvene dejavnosti določene z zakonom, za načrtovanje politike
@@ -2665,9 +2693,9 @@ dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih
izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.
111. člen
Zbirke podatkov iz prve, druge, tretje in
-četrte alinee drugega odstavka prejšnjega člena vsebujejo naslednje podatke
-posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in
-njegovega zakonitega zastopnika:
+četrte alinee drugega odstavka prejšnjega člena vsebujejo naslednje podatke posameznika,
+na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in njegovega
+zakonitega zastopnika:
-
ime in priimek,
-
@@ -2788,12 +2816,11 @@ v primeru insolventnosti delodajalca,
-
Davčne uprave Republike Slovenije – podatke o
davčni številki, podatke o vzdrževanih družinskih članih, o obdavčljivih
-dohodkih in premoženju davčnih zavezancev, podatke o plačanih davkih in
-dohodnini od obdavčljivih dohodkov, podatke o obračunanih prispevkih za
-socialno varnost in plačanih drugih posebnih prispevkih, uvedenih z zakoni,
-podatke o kapitalskih naložbah ter podatke o olajšavah in oprostitvah, ki se
-upoštevajo pri odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva in davka od dohodkov iz
-dejavnosti,
+dohodkih in premoženju davčnih zavezancev, podatke o plačanih davkih in dohodnini
+od obdavčljivih dohodkov, podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost
+in plačanih drugih posebnih prispevkih, uvedenih z zakoni, podatke o
+kapitalskih naložbah ter podatke o olajšavah in oprostitvah, ki se upoštevajo
+pri odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva in davka od dohodkov iz dejavnosti,
-
centrov za socialno delo – podatke o izplačanem
porodniškem nadomestilu, očetovskem nadomestilu, nadomestilu za nego in varstvo
@@ -2821,8 +2848,8 @@ kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v
prevzgojni dom za mladoletnike,
-
upravljalca registra transakcijskih računov –
-podatke o transakcijskih računih: številki računa in nazivu izvajalca plačilnega
-prometa, ki vodi transakcijski račun.
+podatke o transakcijskih računih: številki računa in nazivu izvajalca
+plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun.
V primerih iz prvega in drugega odstavka
tega člena, posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno
seznaniti.
@@ -2885,8 +2912,8 @@ prične z delom, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz
60. člena tega zakona.
Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
-posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
-prekršek iz prejšnjega odstavka.
+posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek
+iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
117. člen
@@ -2933,18 +2960,17 @@ pogoje iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS,
sklenejo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto strokovni delavec na centru za
socialno delo, šifra delovnega mesta F017021, s prvim dnem naslednjega meseca
po uveljavitvi tega zakona, če izpolnjujejo tudi ostale pogoje za zasedbo
-delovnega mesta in opravljajo dela in naloge, predvidene za zadevno delovno
-mesto.
+delovnega mesta in opravljajo dela in naloge, predvidene za zadevno delovno mesto.
Zakon o socialnem varstvu – ZSV (Uradni list
RS, št. 54/92) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
119. člen
-Vlada Republike
-Slovenije mora predložiti predlog socialno varstvenega programa iz drugega
-odstavka 2. člena tega zakona v sprejem državnemu zboru v roku šestih mesecev
-od uveljavitve tega zakona.
+Vlada Republike Slovenije
+mora predložiti predlog socialno varstvenega programa iz drugega odstavka 2.
+člena tega zakona v sprejem državnemu zboru v roku šestih mesecev od
+uveljavitve tega zakona.
120. člen
S 1. 1. 1993 prevzame
Republika Slovenija pravice in obveznosti ustanovitelja socialno varstvenih
@@ -3045,8 +3071,8 @@ uveljavljanja denarnih pomoči po zakonu o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS,
št. 35/79 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 8/90).
Z dnem uveljavitve tega
zakona prenehata veljati:
-- zakon o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS,
-št. 35/79 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 8/90);
+- zakon o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št.
+35/79 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 8/90);
- zakon o delovno varstvenem zavodu Ponikve
(Uradni list SRS, št. 29/72).
133. člen
@@ -3138,8 +3164,9 @@ pristojni minister do začetka uporabe tega zakona.
19. člen
Pri izvajanju zakonov in drugih predpisov,
ki urejajo razmerja, ki so vezana na prejemanje denarnega dodatka oziroma
-denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, se šteje, da so ta razmerja vezana
-na prejemanje denarne socialne pomoči oziroma trajne denarne socialne pomoči.
+denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, se šteje, da so ta razmerja
+vezana na prejemanje denarne socialne pomoči oziroma trajne denarne socialne
+pomoči.
20. člen
Višina minimalnega dohodka, določenega s
tem zakonom za prvo odraslo osebo v družini in samsko osebo, se v celoti
@@ -3214,10 +3241,10 @@ pomočnika, oziroma v dveh mesecih po dopolnjenem 18. letu starosti izbere drugo
osebo za družinskega pomočnika ali uveljavi pravico do varstva v skladu s
predpisi s področja socialnega varstva na drug način, pravica do delnega
plačila za izgubljeni dohodek, ki jo eden od staršev prejema na podlagi 87.
-člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, preneha z dnem dokončnosti
-odločbe, s katero pristojni center za socialno delo odloči o izbiri druge osebe
-za družinskega pomočnika, v primeru izvajanja druge oblike varstva pa z dnem
-začetka izvajanja te storitve.
+člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, preneha z dnem
+dokončnosti odločbe, s katero pristojni center za socialno delo odloči o izbiri
+druge osebe za družinskega pomočnika, v primeru izvajanja druge oblike varstva
+pa z dnem začetka izvajanja te storitve.
Center za socialno delo mora pred izdajo
odločbe iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobiti mnenje invalida in
tistega od staršev, ki ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek na
@@ -3282,8 +3309,8 @@ s tem zakonom.
Postopki podelitve koncesije, za katere je
bil objavljen javni natečaj pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po
določbah predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona. V odločbi
-določen razvezni pogoj se šteje kot rok za izpolnitev pogojev iz tretjega
-odstavka 47.c člena zakona.
+določen razvezni pogoj se šteje kot rok za izpolnitev pogojev iz tretjega odstavka
+47.c člena zakona.
Koncesijska pogodba se tudi v primerih iz
prejšnjega odstavka sklene po določbah tega zakona.
Določbe 47.d in 47.g do 47.o člena zakona
@@ -3291,9 +3318,9 @@ se uporabljajo tudi za koncesijska razmerja, glede katerih je bila pogodba že
sklenjena ob uveljavitvi tega zakona.
48. člen
Koncesije javne službe na področju
-socialnega varstva, ki so bile podeljene za nedoločen čas, se spremenijo v koncesije
-za določen čas, ki ga minister, pristojen za socialno varstvo, določi v
-predpisu iz spremenjenega 48. člena zakona kot čas trajanja koncesije za
+socialnega varstva, ki so bile podeljene za nedoločen čas, se spremenijo v
+koncesije za določen čas, ki ga minister, pristojen za socialno varstvo, določi
+v predpisu iz spremenjenega 48. člena zakona kot čas trajanja koncesije za
različne vrste storitev.
Organ, pristojen za podelitev koncesije, v
dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda po uradni dolžnosti odločbo,
@@ -3375,9 +3402,9 @@ veljati:
pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih
za delo na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 64/95 in 61/98),
-
-pravilnik o izobraževanju in strokovnem usposabljanju
-strokovnih delavcev in sodelavcev na področju socialnega varstva (Uradni list
-RS, št. 57/94),
+pravilnik o izobraževanju in strokovnem
+usposabljanju strokovnih delavcev in sodelavcev na področju socialnega varstva
+(Uradni list RS, št. 57/94),
-
pravilnik o strokovnem in upravnem nadzoru na
področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 105/2000),
@@ -3385,8 +3412,8 @@ področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 105/2000),
pravilnik o koncesijah na področju socialnega
varstva (Uradni list RS, št. 72/97, 57/99, 54/2001 in 21/2003) in
-
-zakon o varstvu družinskih članov osebe v
-obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 8/78).
+zakon o varstvu družinskih članov osebe v obvezni
+vojaški službi (Uradni list SRS, št. 8/78).
Določbe pravilnika iz prve alinee
prejšnjega odstavka se, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, uporabljajo do
izdaje predpisa iz spremenjenega 71. člena zakona, določbe pravilnika iz druge
@@ -3414,8 +3441,8 @@ končne določbe:
Postopki odločanja o pravici do izbire
družinskega pomočnika, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se
končajo po določbah tega zakona. Če je bilo v teh postopkih že izdano mnenje
-komisije iz Zakona o socialnem varstvu, se to mnenje upošteva kot mnenje
-pristojne komisije po določbah tega zakona.
+komisije iz Zakona o socialnem varstvu, se to mnenje upošteva kot mnenje pristojne
+komisije po določbah tega zakona.
Družinski pomočnik, za katerega je mnenje,
da kot izbrani družinski pomočnik lahko nudi potrebno pomoč invalidni osebi,
podala komisija iz Zakona o socialnem varstvu, ima pravico do delnega plačila
@@ -3481,9 +3508,9 @@ do družinskega pomočnika, ima prednost pri sprejemu v ta zavod.
Pristojni center za socialno delo pozove
invalidno osebo iz prvega odstavka tega člena, da mu najpozneje v roku
15 dni od prejema poziva pošlje izjavo iz prvega odstavka tega člena
-oziroma sporoči, da je skladno z drugim odstavkom tega člena namesto
-nadaljevanja pravice do izbire družinskega pomočnika po določbah tega zakona
-izbrala institucionalno varstvo.
+oziroma sporoči, da je skladno z drugim odstavkom tega člena namesto nadaljevanja
+pravice do izbire družinskega pomočnika po določbah tega zakona izbrala
+institucionalno varstvo.
Invalidna oseba, ki ne dostavi izjave
oziroma sporočila v skladu s pozivom iz prejšnjega odstavka, se obravnava kot
invalidna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo 2. člena tega zakona
@@ -3510,9 +3537,9 @@ uporabljajo za upravičence do denarne socialne pomoči, ki jim je bila denarna
socialna pomoč priznana za obdobje, ki se je začelo pred začetkom uporabe tega
zakona.
40. člen
-Postopki ugotavljanja upravičenosti do
-denarne socialne pomoči, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se
-končajo po določbah tega zakona.
+Postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne
+socialne pomoči, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo
+po določbah tega zakona.
41. člen
V primeru odprave oziroma razveljavitve
odločbe v skladu z 39. členom Zakona o socialnem varstvu pred začetkom
@@ -3578,14 +3605,14 @@ vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo
veljati:
1.
-Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega
-varstva (Uradni list RS, št. 74/04);
+Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na
+področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/04);
2.
-Pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva (Uradni list
-RS, št. 128/04);
+Pravilnik o pripravništvu na področju
+socialnega varstva (Uradni list RS, št. 128/04);
3.
-Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita na področju socialnega
-varstva (Uradni list RS, št. 120/04).
+Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita na
+področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 120/04).
Podzakonska akta iz 2. in 3. točke
prejšnjega odstavka se uporabljata do uveljavitve splošnega akta iz
spremenjenega 71. člena zakona, če nista v nasprotju z zakonom.
@@ -3670,16 +3697,15 @@ vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
15. člen
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se osebe, vključene v poskusno izvajanje
-iz prvega odstavka 79.č člena zakona, za čas usposabljanja pri izvajalcu
-poskusnega izvajanja obvezno zavarujejo za invalidnost in smrt, ki je posledica
-poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v skladu s tretjim odstavkom
-20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
-RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 –
+iz prvega odstavka 79.č člena zakona, za čas usposabljanja pri izvajalcu poskusnega
+izvajanja obvezno zavarujejo za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe
+pri delu ali poklicne bolezni v skladu s tretjim odstavkom 20. člena
+Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
+št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 –
ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17). Za
te osebe se plačujejo prispevki v pavšalnih zneskih, ki jih določi Zavod za
-pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavezanci za plačilo
-prispevkov so izvajalci poskusnega izvajanja iz tretjega odstavka 79.č člena
-zakona.
+pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavezanci za plačilo prispevkov
+so izvajalci poskusnega izvajanja iz tretjega odstavka 79.č člena zakona.
16. člen
V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini
(Uradni list RS, št. 16/08 in 68/16) se 16. člen spremeni tako, da se
@@ -3783,11 +3809,11 @@ novi 87.a člen zakona uporablja od dneva uveljavitve tega zakona in velja do
Do začetka uporabe določb iz prvega
odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, še naprej
uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 –
-uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10
-– ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17).«.
+uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre,
+62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17).«.
-Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg
-(Uradni list RS, št. 21/18)
+Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni
+list RS, št. 21/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(uveljavitev
@@ -3882,8 +3908,8 @@ začneta uporabljati 1. januarja 2023.
10. člena, 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29.,
30. člen, četrti odstavek 34. člena, peti odstavek 35. člena,
četrti odstavek 39. člena, tretji odstavek 57. člena, 6. točka
-tretjega odstavka in peti odstavek 65. člena tega zakona, ki urejajo pravico
-do oskrbovalca družinskega člana iz 5. oddelka tega zakona, se začnejo
+tretjega odstavka in peti odstavek 65. člena tega zakona, ki urejajo
+pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 5. oddelka tega zakona, se začnejo
uporabljati 1. januarja 2023.
(4) 34. člen tega zakona in četrta
alineja drugega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejata možnost
@@ -3947,8 +3973,54 @@ uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list RS,
št. 19/07, 196/21 – ZDOsk in 207/21) preneha veljati 1. januarja
2024.
33. člen
-Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi
-v Uradnem listu Republike Slovenije, razen drugega odstavka 4. člena tega
-zakona, 5. člena tega zakona, spremenjenega petega odstavka 49.a člena
-zakona in črtanja sedemnajste alineje prvega odstavka 98. člena zakona, ki
-začnejo veljati 1. januarja 2024.«.
\ No newline at end of file
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen drugega odstavka
+4. člena tega zakona, 5. člena tega zakona, spremenjenega petega
+odstavka 49.a člena zakona in črtanja sedemnajste alineje prvega odstavka
+98. člena zakona, ki začnejo veljati 1. januarja 2024.«.
+
+Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk-1 (Uradni
+list RS, št. 84/23)
+vsebuje naslednjo končno določbo:
+»152. člen
+(začetek
+veljavnosti in uporabe)
+(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+(2) Prva in druga alineja 1. točke prvega
+odstavka 10. člena, drugi odstavek 15. člena, tretja alineja
+22. člena in 25. člen tega zakona se začnejo uporabljati
+1. decembra 2025.
+(3) Četrta alineja 1. točke prvega odstavka
+10. člena, 18., 19., 20., 21. člen, prva, druga in četrta alineja
+22. člena, 23., 24., 26., 27., 28., 29., 30. člen in četrti odstavek
+59. člena tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega
+člana, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
+(4) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka
+10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona se začnejo
+uporabljati 1. julija 2025.
+(5) 2. točka prvega odstavka 10. člena
+in 17. člen se začneta uporabljati 1. decembra 2025.
+(6) 32. člen tega zakona se za
+upravičence do posamezne oblike DO začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je
+določen za posamezno obliko DO po tem zakonu, razen v primeru, ko uporabnik
+uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega
+zakona, se pravica iz 32. člena tega zakona začne uporabljati
+1. julija 2025.
+(7) 33. člen tega zakona se za
+upravičence začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno
+obliko DO v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, razen:
+-
+v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do
+oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz
+33. člena tega zakona začne uporabljati 1. julija 2025 in
+-
+v primeru iz petega odstavka 33. člena
+tega zakona, ko se pravica začne uporabljati 1. julija 2025.
+(8) 34. člen tega zakona se začne
+uporabljati 1. decembra 2025.
+(9) 84., 85. in 86. člen tega zakona,
+ki urejajo naloge ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
+(10) 88. člen tega zakona, ki ureja
+vstopne točke na CSD na področju DO, se začne uporabljati 1. januarja
+2025.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO869.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO869.yaml
index a073481bed..a60ea55cc6 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO869.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO869.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO869.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2023-07-28 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-08-02 22:00:00
idPredpisa: ZAKO869
idPredpisaChng: ZAKO869
naslov: "ZAKON o socialnem varstvu (ZSV) (prenehalo veljati) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno
- besedilo \u0161t. 27)"
-npbNum: 27
-path: /2023/25/2023-01-2528-1992-01-2484-npb27
-sopPredpisa: 2023-01-2528
+ besedilo \u0161t. 28)"
+npbNum: 28
+path: /2023/25/2023-01-2570-1992-01-2484-npb28
+sopPredpisa: 2023-01-2570
sopPredpisaChng: 1992-01-2484
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO8698.txt b/podatki/zakoni/ZAKO8698.txt
index 270096775e..b31cc0e92b 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO8698.txt
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO8698.txt
@@ -26,26 +26,25 @@ zakonu enak pomen.
pomenijo:
1.
»proračun« pomeni proračun Republike Slovenije,
-spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike
-Slovenije;
+spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2.
»veljavni proračun« je sprejeti proračun
tekočega leta z vključenimi spremembami, nastalimi z izvrševanjem proračuna;
3.
-»veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti
-načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe, nastale z izvrševanjem
-proračuna v tekočem letu, in tiste spremembe v naslednjih letih, ki so nastale
-zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta;
+»veljavni načrt razvojnih programov« je
+sprejeti načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe, nastale z
+izvrševanjem proračuna v tekočem letu, in tiste spremembe v naslednjih letih,
+ki so nastale zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta;
4.
-»predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji
-finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in
-drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF,
-toda niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
+»predlagatelji finančnih načrtov« so
+predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku
+19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v
+navedenem členu ZJF, toda niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
5.
-»politike« so področja, na katerih deluje država
-in pomenijo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter
-na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni
-odhodki in izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
+»politike« so področja, na katerih deluje
+država in pomenijo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi
+cilji ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov,
+razvrščeni odhodki in izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
6.
»glavni programi« so ožja področja znotraj
politike, ki sledijo skupnim specifičnim ciljem;
@@ -109,9 +108,9 @@ ukrepov odprave posledic po večji naravni nesreči, ki je prizadela državo
katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih
evropskih politik;
20.
-»postavke kohezijske politike« so tiste, na katerih
-se zagotavljajo pravice porabe za financiranje kohezijske politike in tiste
-postavke slovenske udeležbe, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za
+»postavke kohezijske politike« so tiste, na
+katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje kohezijske politike in
+tiste postavke slovenske udeležbe, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za
sofinanciranje kohezijske politike;
21.
»namenska sredstva finančnih mehanizmov« so
@@ -120,9 +119,9 @@ Slovenijo in državo, ki je donatorica in ni članica EU, za namen, kot ga ta
določi;
22.
»postavke namenskih sredstev finančnih
-mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje
-programov na podlagi pogodb, sklenjenih med Republiko Slovenijo in državami, ki
-niso članice EU;
+mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za
+financiranje programov na podlagi pogodb, sklenjenih med Republiko Slovenijo in
+državami, ki niso članice EU;
23.
»plačni konti« so konti iz podskupine kontov
400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za
@@ -133,10 +132,10 @@ uporabnik, ki je odgovoren za področje kohezijske politike ali za področje
sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje
skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike;
25.
-»postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi
-se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih
-politik, za sredstva finančnih mehanizmov in za sofinanciranje programov
-donacij;
+»postavke slovenske udeležbe« so tiste, s
+katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih
+evropskih politik, za sredstva finančnih mehanizmov in za sofinanciranje
+programov donacij;
26.
»TARGET2« je sistem za medbančni prenos
sredstev v eurih v EU. Sistem pripomore k združevanju in stabilnosti euro
@@ -147,13 +146,12 @@ TARGET2 upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET2;
sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne opreme in preostalih
opredmetenih osnovnih sredstev;
28.
-»postavke COVID-19« so tiste postavke,
-razvrščene v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19,
-na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov,
-povezanih z epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Stroški, povezani z
-epidemijo nalezljive bolezni COVID-19, zajemajo stroške ukrepov za njeno
-preprečevanje in obvladovanje ter stroške, povezane z ukrepi za omilitev njenih
-posledic;
+»postavke COVID-19« so tiste postavke, razvrščene
+v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19, na katerih
+se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z
+epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Stroški, povezani z epidemijo
+nalezljive bolezni COVID-19, zajemajo stroške ukrepov za njeno preprečevanje in
+obvladovanje ter stroške, povezane z ukrepi za omilitev njenih posledic;
29.
»postavke draginja« so tiste postavke, ki so
razvrščene v podprogram 230402 – Sredstva za financiranje posledic draginje, na
@@ -177,9 +175,9 @@ ga določa Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17), zadnjič spremenjena z Uredbo
(EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o
spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje
-in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU)
-2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L št. 63 z dne 28. 2. 2023,
-str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/241/EU);
+in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in
+(EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L št. 63 z dne 28. 2.
+2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/241/EU);
33.
»sklad za okrevanje in odpornost« je podračun,
na katerem se zbirajo sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost za
@@ -187,16 +185,21 @@ financiranje ukrepov iz NOO;
34.
»koordinacijski organ« je Urad Republike
Slovenije za okrevanje in odpornost;
+34.a »postavke
+naravne nesreče« so tiste postavke, ki so razvrščene v podprogram 230403 –
+Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, na katerih se zagotavljajo pravice
+porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z ukrepi za odpravo posledic
+naravne nesreče.
35.
(črtana)
2. SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani
-prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov
-in odhodkov se poleg prihodkov, navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi
-prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU, in odhodki, ki obsegajo plačila
-sredstev v proračun EU.
+prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci
+prihodkov in odhodkov se poleg prihodkov, navedenih v 11. členu ZJF,
+izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU, in odhodki, ki
+obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) V posebnem delu proračuna so finančni
načrti neposrednih uporabnikov prikazani po politikah, glavnih programih in
podprogramih.
@@ -256,8 +259,7 @@ mehanizmov so prihodek proračuna, razen če financer določi drugače.
evidentirajo poslovni dogodki iz naslova:
-
sprememb, nastalih pri upravljanju s tistim
-državnim in občinskim dolgom, ki zapade v plačilo v prihodnjih proračunskih
-letih,
+državnim in občinskim dolgom, ki zapade v plačilo v prihodnjih proračunskih letih,
-
sprememb, nastalih pri ponovnem odkupu
vrednostnih papirjev na trgu s premijo ali diskontom na neodplačano glavnico,
@@ -422,13 +424,13 @@ pomoč iz sredstev Solidarnostnega sklada EU.
prejšnjega odstavka se zagotovijo s prerazporeditvami.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se
sredstva za pokrivanje obveznosti iz 6., 8. in 9. točke prvega odstavka tega
-člena ob izjemnih okoliščinah, ki so ugotovljene v skladu z merili in po
-postopku iz 12. člena Zakona o fiskalnem
-pravilu (Uradni list RS, št. 55/15,
-177/20 – popr. in 129/22; v nadaljnjem besedilu: ZFisP), lahko zagotovijo z
-dodatnim zadolževanjem države. Dodatno zadolževanje je dopustno le v obsegu
-razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v državnem proračunu, in največjim
-obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga Državni zbor Republike Slovenije (v
+člena ob izjemnih okoliščinah, ki so ugotovljene v skladu z merili in po postopku
+iz 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu
+(Uradni list RS, št. 55/15, 177/20 –
+popr. in 129/22; v nadaljnjem besedilu: ZFisP), lahko zagotovijo z dodatnim
+zadolževanjem države. Dodatno zadolževanje je dopustno le v obsegu razlike med
+izdatki, ki so bili načrtovani v državnem proračunu, in največjim obsegom
+izdatkov za državni proračun, ki ga Državni zbor Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: državni zbor) določi s sprejemom spremembe okvira v skladu
s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.
13. člen
@@ -462,12 +464,12 @@ zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU)
št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES
(UL L št. 63 z dne 28. 2. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu:
-Uredba 2021/1060/EU), pristojen tudi za nadzor nad upravljanjem in izvajanjem
-programov, sofinanciranih s sredstvi kohezijske politike. Če ugotovi
-nepravilnosti, organ upravljanja naloži popravljalne ukrepe posredniškemu
-telesu, zahteva zadržanje izplačil s postavk kohezijske politike pri posameznem
-posredniškem telesu in predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic
-porabe s postavk kohezijske politike.
+Uredba 2021/1060/EU), pristojen tudi za nadzor nad upravljanjem in izvajanjem programov,
+sofinanciranih s sredstvi kohezijske politike. Če ugotovi nepravilnosti, organ
+upravljanja naloži popravljalne ukrepe posredniškemu telesu, zahteva zadržanje
+izplačil s postavk kohezijske politike pri posameznem posredniškem telesu in
+predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske
+politike.
(2) Organ za računovodenje je poleg
pristojnosti, določenih v 76. členu Uredbe 2021/1060/EU, pristojen tudi za
evidence terjatev, ki jih posredniška in izvajalska telesa vzpostavijo do
@@ -561,10 +563,10 @@ izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega telesa.
neskladnosti po prvem odstavku, in jih ta ni izvedel v 60 dneh od njihovega
prejema, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži
nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega telesa.
-(4) Če posredniško telo v primeru neupravičene porabe sredstev ne zahteva plačila od upravičenca
-v roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, organ upravljanja zahteva, da
-ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih
-postavk kohezijske politike posredniškega telesa.
+(4) Če posredniško telo v primeru neupravičene porabe sredstev ne zahteva plačila od
+upravičenca v roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, organ upravljanja
+zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s
+posameznih postavk kohezijske politike posredniškega telesa.
(5) Ko posredniško telo odpravi pomanjkljivosti, s tem seznani organ upravljanja, ki
ministrstvo takoj pozove, da odpravi zadržanje izplačil s posameznih postavk
kohezijske politike.
@@ -585,8 +587,9 @@ programa za izvajanje evropske kohezijske politike.
prerazporeditve pravic porabe iz prejšnjega odstavka organ upravljanja o tem
pisno obvesti tisto posredniško telo, ki se mu pravice porabe na postavkah kohezijske politike
zmanjšujejo.
-(4) Po opravljeni prerazporeditvi pravic porabe
-organ upravljanja spremeni izvedbeni načrt v obsegu izvedene prerazporeditve.
+(4) Po opravljeni prerazporeditvi pravic
+porabe organ upravljanja spremeni izvedbeni načrt v obsegu izvedene
+prerazporeditve.
20. člen
(uporaba pravil)
Določbe od 14. do 19. člena tega zakona se uporabljajo tudi za
@@ -628,8 +631,8 @@ pravic porabe, predvidene v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za
kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem
zakonu;
6.
-prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih
-rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09 in 69/15 – ZOPPGSR), ki se do višine
+prihodki po Zakonu o soobstoju gensko
+spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09 in 69/15 – ZOPPGSR), ki se do višine
pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za
kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem
zakonu;
@@ -637,9 +640,9 @@ zakonu;
prihodki letne dajatve za uporabo vozil v
cestnem prometu in prihodki koncesijske dajatve Luke Koper, d. d., ki pripadajo
proračunu na podlagi 2. člena Zakona o
-zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo (Uradni list RS,
-št. 28/10, 85/11, 40/12 – ZUJF in 140/22) in ki se uporabijo za izvedbo
-investicij ter vzdrževanj v javni prometni infrastrukturi;
+zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo (Uradni list
+RS, št. 28/10, 85/11, 40/12 – ZUJF in 140/22) in ki se uporabijo za
+izvedbo investicij ter vzdrževanj v javni prometni infrastrukturi;
8.
prihodki od dajatve za odjavljeno vozilo, ki se
na podlagi 3. člena Zakona o dajatvah za
@@ -656,8 +659,8 @@ v nadaljnjem besedilu: ZNOrg);
10.
prihodki obveznega prispevka za promocijo iz
9. člena Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni
-list RS, št. 26/11 in 57/12), ki se uporabijo
-za namene, določene v navedenem zakonu;
+list RS, št. 26/11 in 57/12), ki se
+uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11.
prihodki iz dajatev od prejemkov, izplačanih
zaradi opravljenega začasnega in občasnega dela upokojencev, ki v skladu z
@@ -669,8 +672,8 @@ iz 4. točke 45. člena tega zakona;
prihodki po tretjem odstavku 33. člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16
in 36/21 – ZZIRDKG; v nadaljnjem besedilu: ZGGLRS), ki se porabijo za namene,
-določene v četrtem odstavku 33. člena
-navedenega zakona;
+določene v četrtem odstavku 33. člena navedenega
+zakona;
13.
prihodki iz 2. točke prvega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list
RS, 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 96/22 – odl. US), ki se porabijo za
@@ -740,9 +743,8 @@ bil prekoračen obseg izdatkov, ki je v okviru za pripravo proračunov sektorja
država določen za državni proračun.
22. člen
(namenski prejemki proračuna)
-Namenski prejemki v računu finančnih terjatev
-in naložb so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena
-ZJF:
+Namenski prejemki v računu finančnih
+terjatev in naložb so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1.
glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo
podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena
@@ -786,9 +788,10 @@ neposrednega uporabnika v sprejetem proračunu.
člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic
porabe s in na postavke slovenske udeležbe, s in na postavke namenskih sredstev
EU, s in na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov, s in na postavke
-COVID-19, s, na in med postavkami draginja ter s plačnih kontov in na plačne
-konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v
-obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
+COVID-19, s, na in med postavkami draginja, s, na in
+med postavkami naravne nesreče ter s plačnih kontov in
+na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih
+postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic
porabe na plačne konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih
@@ -797,22 +800,23 @@ kontih s kontov iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«.
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih
odloča predlagatelj finančnih načrtov)
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko
-odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru
-finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
+odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih
+načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(2) Predlagatelj finančnih načrtov lahko
odloča o prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez
omejitev in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje
-posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 odstotkov glavnega programa tega
-predlagatelja v sprejetem proračunu v okviru finančnih načrtov neposrednih
+posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 odstotkov glavnega programa
+tega predlagatelja v sprejetem proračunu v okviru finančnih načrtov neposrednih
uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o
prerazporeditvah pravic porabe s in na postavke slovenske udeležbe, s in na
postavke namenskih sredstev EU, s in na postavke namenskih sredstev finančnih
-mehanizmov, s in na postavke COVID-19, s, na in med postavkami draginja ter s
-plačnih kontov in na plačne konte integralnih postavk v finančnih načrtih
-neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi konti
-integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
+mehanizmov, s in na postavke COVID-19, s, na in med postavkami draginja,
+s, na in med postavkami naravne nesreče ter s plačnih kontov in na plačne konte integralnih postavk v
+finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med
+plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega
+člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek tega člena lahko predlagatelj finančnega načrta v okviru finančnih
načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o
@@ -822,10 +826,10 @@ storitve«.
26. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih
odloča organ upravljanja)
-(1) O prerazporeditvah med različnimi
-postavkami slovenske udeležbe in med različnimi postavkami namenskih sredstev
-EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog
-predlagatelja finančnega načrta brez omejitev.
+(1) O prerazporeditvah med različnimi postavkami
+slovenske udeležbe in med različnimi postavkami namenskih sredstev EU na
+področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja
+finančnega načrta brez omejitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek o
prerazporeditvah med različnimi postavkami slovenske udeležbe in med različnimi
postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike med različnimi
@@ -882,8 +886,8 @@ na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije
pri ministrstvu, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu
ZJF;
6.
-na, s in med postavkami COVID-19 v podprogramu 230401
-– Sredstva za financiranje epidemije COVID-19;
+na, s in med postavkami COVID-19 v podprogramu
+230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19;
7.
na, s in med postavkami draginja v podprogramu
230402 – Sredstva za financiranje posledic draginje;
@@ -891,8 +895,8 @@ na, s in med postavkami draginja v podprogramu
na postavke v politiki 21 – Pokojninsko varstvo
in z njih;
9.
-na postavke v politiki 22 – Servisiranje javnega
-dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi in z njih;
+na postavke v politiki 22 – Servisiranje
+javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi in z njih;
10.
na postavke v politiki 24 – Plačilo v EU in z
njih;
@@ -916,10 +920,13 @@ z integralnih postavk za materialne stroške in
z integralnih postavk za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih
organov na postavko organa, ki je pristojen za zagotovitev pogojev za začetek
dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi
-proračuna za tekoče leto.
+proračuna za tekoče leto;
+16.
+na, s in med postavkami naravne nesreče v
+podprogramu 230403 – Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
-vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe, ki so navedene v prejšnjem odstavku
-samo na način, kot je določen v prejšnjem odstavku.
+vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe, ki so navedene v prejšnjem
+odstavku samo na način, kot je določen v prejšnjem odstavku.
(4) Vlada odloča o prerazporeditvah na
predlog ministrstva, ta pa je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega
načrta.
@@ -954,8 +961,8 @@ programom, zakonom ali drugim predpisom.
obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem
letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni NRP, odda javno naročilo
-za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe
-v sprejetih proračunih.
+za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice
+porabe v sprejetih proračunih.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2023
prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2024
in ki zapadejo v plačilo v letu 2024, in sicer v višini 80 odstotkov obsega
@@ -988,8 +995,8 @@ neposrednih uporabnikov;
2.
pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so
potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi
-javni dokumenti) in konzularnih nalog na diplomatskih predstavništvih in konzulatih
-Republike Slovenije v tujini (tiskovine in drugi javni dokumenti);
+javni dokumenti) in konzularnih nalog na diplomatskih predstavništvih in
+konzulatih Republike Slovenije v tujini (tiskovine in drugi javni dokumenti);
3.
pogodbe, ki se financirajo iz namenskih
sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih
@@ -1013,9 +1020,9 @@ pridobiti soglasje vlade.
(6) Neposredni uporabnik lahko v letu 2023
prevzema in plačuje obveznosti iz pogodb iz 3. točke prejšnjega odstavka prek
načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu na podlagi soglasja vlade, če
-zaradi tega ne bo prekoračen obseg izdatkov, ki je v okviru za pripravo proračunov
-sektorja država za leta veljavnosti okvira določen za državni proračun
-posameznega leta.
+zaradi tega ne bo prekoračen obseg izdatkov, ki je v okviru za pripravo
+proračunov sektorja država za leta veljavnosti okvira določen za državni
+proračun posameznega leta.
(7) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o
zakupu ali najemu, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega proračuna in
pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na
@@ -1039,16 +1046,16 @@ prejemki.
(4) O spremembi veljavnih ukrepov in o
spremembi projektov do 20 odstotkov izhodiščne vrednosti odloča neposredni
uporabnik.
-(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov
-oziroma evidenčnih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov
-nad 20 odstotki izhodiščne vrednosti.
+(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov oziroma
+evidenčnih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20
+odstotki izhodiščne vrednosti.
(6) Ministrstvo na predlog predlagatelja
finančnega načrta uvrsti ukrep v veljavni NRP, če je ukrep skladen s predpisi,
ki določajo pogoje za uvrstitev ukrepa v NRP.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena
-ministrstvo na predlog predlagatelja finančnega načrta uvrsti projekt v veljavni
-NRP oziroma spremeni vrednost projekta nad 20 odstotki izhodiščne vrednosti,
-kadar gre za:
+ministrstvo na predlog predlagatelja finančnega načrta uvrsti projekt v
+veljavni NRP oziroma spremeni vrednost projekta nad 20 odstotki izhodiščne
+vrednosti, kadar gre za:
1.
uvrstitev projektov z vrednostjo do 600.000
eurov,
@@ -1095,9 +1102,9 @@ za področje skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike v veljavnem N
znotraj skupne višine sprejetega NRP na teh proračunskih postavkah za posamezno
leto.
(15) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko
-spremembe proračunskih virov na postavkah namenskih sredstev EU in slovenske udeležbe
-v veljavnem NRP za prihodnja leta usklajujejo v skladu s soglasjem vlade iz
-šestega odstavka 30. člena tega zakona.
+spremembe proračunskih virov na postavkah namenskih sredstev EU in slovenske
+udeležbe v veljavnem NRP za prihodnja leta usklajujejo v skladu s soglasjem
+vlade iz šestega odstavka 30. člena tega zakona.
(16) Ne glede na peti in sedmi odstavek
tega člena uvrsti oziroma spremeni projekt iz NOO v veljavnem NRP
koordinacijski organ na predlog neposrednega uporabnika, ki je pristojen za
@@ -1140,11 +1147,10 @@ finančnega popravka največ 90 dni.
na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2.
za namenska sredstva EU, namenska sredstva
-finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 odstotkov
-vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik
-oseba zasebnega ali javnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo,
-zasebni ali javni zavod, javna agencija s področja
-kulture ali ustanova;
+finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 odstotkov vrednosti
+predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba
+zasebnega ali javnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni
+ali javni zavod, javna agencija s področja kulture ali ustanova;
3.
do višine 30 odstotkov predvidenih pogodbenih
obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da
@@ -1187,9 +1193,9 @@ se pogodbene obveznosti v celoti izvedejo v tekočem letu;
6.
do višine 30 odstotkov predvidenih pogodbenih
obveznosti za sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada iz 10. točke 45. člena tega zakona, pod pogojem, da je
-prejemnik oseba javnega prava in je ustanovljena kot javni zavod, ter pod pogojem,
-da se za pogodbene obveznosti posredujejo dokazila o upravičeni porabi sredstev
-do konca novembra tekočega leta;
+prejemnik oseba javnega prava in je ustanovljena kot javni zavod, ter pod
+pogojem, da se za pogodbene obveznosti posredujejo dokazila o upravičeni porabi
+sredstev do konca novembra tekočega leta;
7.
do višine 30 odstotkov predvidenih pogodbenih
obveznosti za sofinanciranje tistih nevladnih organizacij, ki se financirajo iz
@@ -1238,7 +1244,8 @@ zagotovljene pravice porabe za ta namen;
je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno
poslovanje v preteklem letu;
3.
-ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti;
+ima prejemnik sredstev poravnane davčne
+obveznosti;
4.
je bil prejemnik sredstev v preteklih treh
mesecih solventen.
@@ -1247,10 +1254,9 @@ izpolnjevanje pogojev, in način predložitve listin za namene iz prejšnjega
odstavka določi minister.
35. člen
(predplačila gospodarskim družbam)
-(1) Neposredni uporabnik lahko z
-gospodarsko družbo s pogodbo o sofinanciranju dogovori predplačilo za
-opredmetena osnovna sredstva, ki so predmet sofinanciranja iz državnega
-proračuna.
+(1) Neposredni uporabnik lahko z gospodarsko
+družbo s pogodbo o sofinanciranju dogovori predplačilo za opredmetena osnovna
+sredstva, ki so predmet sofinanciranja iz državnega proračuna.
(2) Neposredni uporabnik se v pogodbi o
sofinanciranju dogovori o predplačilu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
@@ -1353,9 +1359,9 @@ zagotavljajo trimesečno, z napovedjo denarnega toka in na podlagi trimesečnih
načrtov za izvrševanje finančnega načrta ustanove.
(3) Trimesečni načrt za izvrševanje
finančnega načrta ustanove je pregled načrtovanih izdatkov za posamezno
-četrtletje ali drugi dokument, ki je enakovredna podlaga za izplačilo
-načrtovanih izdatkov ob istočasnem poročanju o posameznih plačanih obveznostih
-v zadnjem četrtletju.
+četrtletje ali drugi dokument, ki je enakovredna podlaga za izplačilo načrtovanih
+izdatkov ob istočasnem poročanju o posameznih plačanih obveznostih v zadnjem
+četrtletju.
(4) Ustanova mora napoved denarnega toka,
najpozneje do 15. dneva v tekočem mesecu za tekoči mesec in prihodnja dva
meseca, posredovati pristojnemu neposrednemu uporabniku proračuna skupaj s
@@ -1447,18 +1453,18 @@ investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika
Slovenija (Uradni list RS, št. 90/15);
3.
podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni
-koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela
-študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07
-– uradno prečiščeno besedilo in 79/17);
+koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov
+in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 –
+uradno prečiščeno besedilo in 79/17);
4.
podračun, ustanovljen na podlagi Zakona za
uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12,
-96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 –
-ZIPRS1314-A, 47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 –
-ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 –
-ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16
-– ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19, 174/20 – ZIPRS2122 in 139/22
-– ZSPJS-AA; v nadaljnjem besedilu: ZUJF);
+96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A,
+47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 –
+ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 –
+odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 –
+ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19, 174/20 – ZIPRS2122 in 139/22 – ZSPJS-AA; v
+nadaljnjem besedilu: ZUJF);
5.
podračun, ustanovljen na podlagi 182. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS,
št. 44/22);
@@ -1556,8 +1562,8 @@ obvladovanimi (povezanimi) družbami oziroma osebami, ki delujejo usklajeno, z
nakupom ali z dokapitalizacijo le s soglasjem vlade. Za pridobitev kontrolnega
deleža, za katerega zaprosi potencialni investitor na podlagi tega člena, se
šteje vsaka pridobitev oziroma povečanje že obstoječega deleža v osnovnem
-kapitalu te družbe tako, da ta po takšni pridobitvi presega 25 odstotkov osnovnega
-kapitala te družbe.
+kapitalu te družbe tako, da ta po takšni pridobitvi presega 25 odstotkov
+osnovnega kapitala te družbe.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE TER JAVNEGA
SEKTORJA IN PREVZEM DOLGA
51. člen
@@ -1575,9 +1581,9 @@ se država za proračun leta 2024 lahko zadolži do višine 4.577.355.729 eura.
ZJF lahko minister za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev
v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru
instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem
-programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
-Instrument zadolževanja je tudi začasna prodaja lastnih dolžniških vrednostnih
-papirjev.
+programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo
+osebo. Instrument zadolževanja je tudi začasna prodaja lastnih dolžniških
+vrednostnih papirjev.
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega
in drugega odstavka tega člena se ne štejejo:
1.
@@ -1651,8 +1657,8 @@ poroštva, v višini 350.000.000 eurov.
1.
največji možen obseg obveznosti družbe iz
naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem
-ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini
-2.100.000.000 eurov;
+ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000
+eurov;
2.
obseg poroštev, ki pomeni skupno višino glavnic
posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija
@@ -1721,10 +1727,10 @@ določa drugače.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika
proračuna države ali občine mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje
pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih
-uporabnikov v 15 dneh po objavi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
-Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno
-financirajo iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem
-posrednega uporabnika in z ministrstvom.
+uporabnikov v 15 dneh po objavi tega zakona v Uradnem listu Republike
+Slovenije. Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se
+pretežno financirajo iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim
+financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom.
(3) V primeru spremembe obsega sredstev
tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna mora
predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine v 15 dneh od
@@ -1808,8 +1814,8 @@ proračun občin;
3.
ZZZS in ZPIZ;
4.
-druga javna sredstva za opravljanje javne
-službe (na primer takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
+druga javna sredstva za opravljanje javne službe
+(na primer takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
5.
sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu;
6.
@@ -1868,9 +1874,9 @@ sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
(6) Kadrovski načrt državnih organov, ki
niso organi državne uprave, se lahko za leti 2023 in 2024 zaradi utemeljenih
razlogov poveča. Za zaposlitve iz tega odstavka mora organ zagotoviti sredstva
-za stroške dela v okviru sredstev za stroške dela v svojem finančnem načrtu.
-Prihranki sredstev za plače, ki nastanejo zaradi nezasedenosti delovnih mest,
-ki so posledica povečanja dovoljenega števila zaposlenih na podlagi prejšnjega
+za stroške dela v okviru sredstev za stroške dela v svojem finančnem načrtu. Prihranki
+sredstev za plače, ki nastanejo zaradi nezasedenosti delovnih mest, ki so
+posledica povečanja dovoljenega števila zaposlenih na podlagi prejšnjega
stavka, se ne štejejo v razpoložljiva sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz
naslova povečanega obsega dela.
(7) Ne glede na prvo alinejo tretjega
@@ -1879,8 +1885,7 @@ obsegom dela in zagotavljanjem nemotenega izvajanja dejavnosti v kadrovskem
načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika
občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali
sredstev ZZZS, dovoljeno število zaposlenih v letih 2023 in 2024 poveča le v
-okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela in s soglasjem pristojnega
-ministrstva.
+okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela in s soglasjem pristojnega ministrstva.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek soglasje
pristojnega ministrstva ni potrebno za posredne uporabnike iz štirinajstega
odstavka 62. člena tega zakona, za
@@ -1965,27 +1970,31 @@ odhodkov v račun finančnih terjatev in naložb.
71. člen
(izkazovanje izdatkov v državnem proračunu
za financiranje interventnih ukrepov)
-(1) Za ukrepe zaradi posledic draginje in
-za ukrepe zaradi omejevanja in preprečevanja nalezljive bolezni SARS-CoV-2
-(COVID-19) ter za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2
-(COVID-19), se v proračunu zagotavljajo sredstva.
+(1) Za ukrepe zaradi posledic draginje,
+za ukrepe zaradi odprave posledic naravnih nesreč in za ukrepe zaradi omejevanja in preprečevanja nalezljive bolezni
+SARS-CoV-2 (COVID-19) ter za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni
+SARS-CoV-2 (COVID-19), se v proračunu zagotavljajo sredstva.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka se v
politiki 23 – Intervencijski programi in obveznosti izkazuje glavni program
2304 – Sredstva za financiranje interventnih ukrepov, znotraj navedenega
glavnega programa pa podprogram 230402 – Sredstva za financiranje posledic
-draginje in podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.
+draginje, podprogram 230401 – Sredstva za financiranje
+epidemije COVID-19 in
+podprogram 230403 – Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah.
(3) Sredstva za financiranje ukrepov iz
prvega odstavka tega člena se na podprogramu 230402 – Sredstva za financiranje
posledic draginje uporabljajo izključno za namene, povezane z draginjo, na
podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 pa se sredstva
uporabljajo izključno za namene, povezane z epidemijo ter za omejevanje in
-preprečevanje nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19).
+preprečevanje nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), in na podprogramu 230403 – Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah,
+se uporabljajo izključno za namene, povezane z odpravo posledic naravnih
+nesreč.
72. člen
-(odpiranje novih postavk draginja, novih
-postavk COVID-19 in novih postavk plačilo DDV za NOO)
-Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega zakona ministrstvo, na predlog
-neposrednega uporabnika, med letom odpira nove postavke draginja, nove postavke
-COVID-19 in nove postavke plačilo DDV za NOO.
+(odpiranje novih postavk)
+Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega
+zakona ministrstvo, na predlog neposrednega uporabnika, med letom odpira nove
+postavke draginja, nove postavke naravne nesreče, nove postavke COVID-19 in
+nove postavke plačilo DDV za NOO.
73. člen
(načrtovanje sredstev za večletni finančni
okvir 2021 – 2027)
@@ -2013,8 +2022,19 @@ Ne glede na drugi stavek drugega odstavka
42. člena ZJF v letu 2023 obseg sredstev
splošne proračunske rezervacije ni omejen na podprogramu 230103 Sredstva za
večletni finančni okvir 21-27, na podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje
-epidemije COVID-19 in na podprogramu 230402 Sredstva za financiranje posledic
-draginje.
+epidemije COVID-19, na podprogramu 230402 Sredstva za
+financiranje posledic draginje in na podprogramu 230403 – Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah.
+75.a člen
+(rebalans zaradi naravnih nesreč)
+V letu 2023 se za namen odprave posledic
+naravnih nesreč, povzročenih od 1. januarja 2023, pripravi rebalans
+državnega proračuna, s katerim se omogoči financiranje stroškov intervencij,
+interventnih ukrepov in odprave posledic teh nesreč, zgolj na način, da ta
+izkazuje nov podprogram 230403 – Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah v
+bilanci Prihodkov in odhodkov, na katerem se bodo zagotovile dodatne pravice
+porabe, v bilanci Računa finančnih terjatev in naložb pa se iz podprograma
+140603 – Upravljanje s finančnim premoženjem prenesejo pravice porabe na
+podprogram 230403 – Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah.
76. člen
(letni dodatek za leto 2023)
(1) Ne glede na prvi do tretji odstavek 95. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
@@ -2054,11 +2074,11 @@ v višini 205,00 eurov;
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega
odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od
1.020,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 145,00 eurov.
-(2) V znesku pokojnine iz prve, druge, tretje,
-četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi znesek dela
-vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in
-razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete
-od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
+(2) V znesku pokojnine iz prve, druge,
+tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi znesek
+dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki
+in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine,
+prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(3) Pri določitvi višine letnega dodatka iz
prvega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki
ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka. Znesek pokojnine,
@@ -2215,8 +2235,8 @@ pri posrednih uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami pravic
porabe v okviru svojega finančnega načrta ni zagotovila zadostnega obsega
pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.
81. člen
-(razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika
-proračuna)
+(razrešitev odgovorne osebe posrednega
+uporabnika proračuna)
(1) Vlada oziroma župan po postopku za
razrešitev iz krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika
proračuna, če:
@@ -2238,9 +2258,9 @@ nasprotju s tem zakonom.
(2) Predlog za razrešitev odgovorne osebe
posrednega uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo, županu
pa občinska uprava.
-(3) Če je odgovorna oseba posrednega uporabnika
-proračuna države ali občine oseba, za razrešitev katere ni pristojna vlada
-oziroma župan, vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe
+(3) Če je odgovorna oseba posrednega
+uporabnika proračuna države ali občine oseba, za razrešitev katere ni pristojna
+vlada oziroma župan, vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe
posrednega uporabnika organu, pristojnemu za njeno imenovanje.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike
@@ -2336,4 +2356,14 @@ javnih financah – ZJF-I (Uradni list RS, št. 76/23) vsebuje naslednjo končno
»18. člen
(Začetek
veljavnosti)
-Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
+Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju
+proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 – ZIPRS2324-B (Uradni list
+RS, št. 97/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
+»KONČNA DOLOČBA
+9. člen
+(začetek
+veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO8698.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO8698.yaml
index f5c3af604e..dce9ba0904 100644
--- a/podatki/zakoni/ZAKO8698.yaml
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO8698.yaml
@@ -1,11 +1,11 @@
Text file: ZAKO8698.txt
datumZacetkaUpor: null
-datumZacetkaVelj: 2023-07-26 22:00:00
+datumZacetkaVelj: 2023-09-08 22:00:00
idPredpisa: ZAKO8698
idPredpisaChng: ZAKO8698
naslov: "ZAKON O IZVR\u0160EVANJU PRORA\u010CUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2023
- IN 2024 (ZIPRS2324) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t. 2)"
-npbNum: 2
-path: /2023/23/2023-01-2386-2022-01-3736-npb2
-sopPredpisa: 2023-01-2386
+ IN 2024 (ZIPRS2324) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t. 3)"
+npbNum: 3
+path: /2023/26/2023-01-2674-2022-01-3736-npb3
+sopPredpisa: 2023-01-2674
sopPredpisaChng: 2022-01-3736
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO8756.txt b/podatki/zakoni/ZAKO8756.txt
new file mode 100644
index 0000000000..e87927a808
--- /dev/null
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO8756.txt
@@ -0,0 +1,616 @@
+I. SPLOŠNE DOLOČBE
+1. člen
+(vsebina)
+Ta zakon v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času
+veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19,
+ureja ustavitev postopkov o prekršku in drugih postopkov, določenih s tem
+zakonom, izplačilo zneska globe, stroškov postopka o prekršku in drugih
+stroškov ter izplačilo oziroma vračilo odvzete premoženjske koristi.
+2. člen
+(prekrški, za katere se uporablja ta zakon)
+(1) Ta zakon se uporablja za prekrške, storjene v obdobju od
+7. marca 2020 do 30. maja 2022:
+1.
+iz 10. točke prvega odstavka 54. člena
+Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06
+– uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21
+– ZDUOP, 82/21 in 178/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZNB),
+2.
+iz 14. točke prvega odstavka 57. člena
+ZNB,
+3.
+iz tretjega odstavka 57. člena
+ZNB,
+4.
+iz 48. člena Zakona o interventnih
+ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20 in 152/20 – ZZUOOP),
+5.
+iz 18. člena Zakona o začasnih
+ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C,
+112/21 – ZNUPZ, 167/21 – odl. US, 206/21 – ZDUPŠOP in 18/23 – ZDU-1O).
+(2) Ta zakon se uporablja tudi za prekrške, storjene v
+obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 kot posledica kršitev ukrepov za preprečevanje
+širjenja nalezljive bolezni COVID-19:
+1.
+iz 3. točke prvega odstavka 37. člena
+Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11
+– uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZJZ),
+2.
+iz 4. točke prvega odstavka 38. člena
+ZJZ,
+3.
+iz 1. točke prvega odstavka 39. člena
+ZJZ.
+3. člen
+(pristojni organi)
+(1) O ustavitvi postopkov o prekrških odločajo prekrškovni
+organi in sodišča v skladu z določbami tega zakona.
+(2) O ustavitvi postopkov obročnega odplačevanja glob,
+prisilne izterjave glob, stroškov postopka in odvzema premoženjske koristi
+odloča davčni organ, pristojen po določbah zakona, ki ureja finančno upravo (v
+nadaljnjem besedilu: pristojni davčni organ).
+(3) O ustavitvi postopkov dela v splošno korist, nadomestnega
+zapora in izvrševanja vzgojnih ukrepov odloča sodišče, ki je odločalo v teh
+postopkih.
+(4) V postopkih za izplačilo zneska glob in stroškov postopka
+o prekršku ter drugih stroškov ter izplačila oziroma vračila odvzete
+premoženjske koristi odloča prekrškovni organ, ki je vodil postopek o prekršku
+oziroma je pri pristojnem sodišču vložil obdolžilni predlog za prekršek iz
+prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: pristojni prekrškovni organ).
+II. USTAVITEV POSTOPKOV
+4. člen
+(ustavitev postopkov o prekrških)
+Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki obravnava prekršek iz
+2. člena tega zakona, v enem mesecu od
+uveljavitve tega zakona po postopku iz Zakona o prekrških (Uradni list RS,
+št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US,
+92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in
+5/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZP-1) ustavi postopek o prekršku, če
+odločba o prekršku do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana ali še ni
+postala pravnomočna. Če postopek o prekršku še ni bil uveden, postopka ne
+uvede.
+5. člen
+(ustavitev prisilne izterjave glob, stroškov postopkov in
+odvzete premoženjske koristi)
+(1) Pristojni davčni organ v enem mesecu po prejemu podatkov
+iz tretjega odstavka 12. člena tega
+zakona za prekrške iz 2. člena tega
+zakona po postopku iz zakona, ki ureja davčni postopek, ustavi postopke
+obročnega odplačevanja glob in stroškov postopka o prekršku ter postopke
+prisilne izterjave glob, stroškov postopka o prekršku, odvzema premoženjske
+koristi in stroškov postopka prisilne izterjave. Če postopek o prisilni
+izterjavi še ni bil uveden, postopka ne uvede.
+(2) Pristojni davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne
+izvršbe odpravi že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe.
+(3) Sklep o ustavitvi davčne izvršbe vsebuje tudi pouk
+storilki oziroma storilcu (v nadaljnjem besedilu: storilcu) prekrška iz 2. člena tega zakona, da bo o vračilu plačanih
+zneskov odločeno po uradni dolžnosti v skladu s tem zakonom.
+6. člen
+(delo v splošno korist)
+(1) Pristojno sodišče v treh delovnih dneh od uveljavitve
+tega zakona ustavi postopek nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z
+delom v splošno korist iz 19.a člena ZP-1 za prekrške iz 2. člena tega zakona. Zoper sklep o ustavitvi
+postopka ni pritožbe. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu
+podatkov o številu opravljenih ur dela v splošno korist za prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave
+informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem navede število
+opravljenih ur dela v splošno korist. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v
+osmih dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe
+ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
+(2) Če storilec prekrška opravlja delo v splošno korist
+zaradi več prekrškov na podlagi iste odločbe o prekršku, med katerimi je tudi
+prekršek iz 2. člena tega zakona,
+pristojno sodišče v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona s sklepom
+ponovno odloči o nadomestitvi plačila globe in stroškov postopka z delom v
+splošno korist brez upoštevanja tega prekrška. Pristojno sodišče v desetih delovnih
+dneh po prejemu podatkov o številu opravljenih ur dela v splošno korist za
+prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna
+izda poseben sklep, v katerem navede število opravljenih ur dela v splošno
+korist za prekršek iz 2. člena tega
+zakona. Če je storilec prekrška delno že opravil delo v splošno korist, se
+šteje, da je delo najprej opravil za prekrške, ki niso prekrški iz
+2. člena tega zakona. Zoper poseben sklep je dovoljena pritožba v osmih
+dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki
+urejajo pritožbeni postopek.
+(3) Sklepi iz prvega in drugega odstavka tega člena se
+vročijo storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona, pristojni probacijski enoti, ki izvršuje delo v splošno korist, in
+pristojnemu prekrškovnemu organu za namen priprave informativnega izračuna.
+7. člen
+(delo v splošno korist v postopku odreditve nadomestnega
+zapora)
+(1) Pristojni davčni organ v treh delovnih dneh po prejemu
+podatkov iz tretjega odstavka 12. člena
+tega zakona ugotovi storilce prekrškov iz 2. člena
+tega zakona, glede katerih je bil na pristojno sodišče podan predlog za
+odreditev nadomestnega zapora.
+(2) Pristojni davčni organ za storilce prekrškov iz
+prejšnjega odstavka, če postopek odreditve nadomestnega zapora še ni bil
+končan, v treh delovnih dneh po ugotovitvi storilcev iz prejšnjega odstavka
+pristojnemu sodišču pošlje naslednje podatke:
+1.
+osebno ime,
+2.
+naslov prebivališča,
+3.
+EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva,
+4.
+o prekrškovnem organu, ki je izdal odločbo o prekršku,
+5.
+številko in datum izdaje odločbe o prekršku, s katero je bila izrečena
+globa,
+6.
+pravno kvalifikacijo prekrška iz 2. člena
+tega zakona,
+7.
+znesek izrečene globe za prekršek iz 2. člena
+tega zakona.
+(3) Pristojno sodišče v treh delovnih dneh po prejemu
+podatkov iz prejšnjega odstavka s sklepom ustavi postopek nadomestitve plačila
+globe z delom v splošno korist, odobrenim v postopku odreditve nadomestnega
+zapora, in postopek odreditve nadomestnega zapora za prekrške iz 2. člena tega zakona. Zoper sklep o ustavitvi
+postopka ni pritožbe. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu
+podatkov o številu opravljenih ur dela v splošno korist za prekršek iz
+2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda
+poseben sklep, v katerem navede število opravljenih ur dela v splošno korist.
+Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za
+pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
+(4) Kadar storilec prekrška opravlja delo v splošno korist
+zaradi več prekrškov na podlagi istega pisnega obvestila o uvedbi postopka za
+odreditev nadomestnega zapora, med katerimi je tudi prekršek iz 2. člena tega zakona, pristojno sodišče v treh
+delovnih dneh po prejemu podatkov iz drugega odstavka tega člena s sklepom
+ponovno odloči o nadomestitvi plačila globe z delom v splošno korist brez
+upoštevanja tega prekrška. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu
+podatkov o številu opravljenih ur dela v splošno korist za prekršek iz
+2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda
+poseben sklep, v katerem navede število opravljenih ur dela v splošno korist za
+prekršek iz 2. člena tega zakona. Če je
+storilec prekrška delno že opravil delo v splošno korist, se šteje, da je delo
+najprej opravil za prekrške, ki niso prekrški iz 2. člena tega zakona.
+Zoper poseben sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za
+pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
+(5) Sklepi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se
+vročijo storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona, pristojni probacijski enoti, ki izvršuje delo v splošno korist,
+pristojnemu davčnemu organu in pristojnemu prekrškovnemu organu za namen
+priprave informativnega izračuna.
+8. člen
+(nadomestni zapor)
+(1) Pristojno sodišče v treh delovnih dneh po prejemu
+podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena s sklepom ustavi postopek
+odreditve nadomestnega zapora za prekrške iz 2. člena
+tega zakona. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni pritožbe. Pristojno sodišče v
+desetih delovnih dneh po prejemu podatkov o številu prestanih dni nadomestnega
+zapora za prekršek iz 2. člena tega
+zakona za namen priprave informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem
+navede število dni prestanega nadomestnega zapora. Zoper ta sklep je dovoljena
+pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo
+določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
+(2) Kadar je bil nadomestni zapor storilcu odrejen tudi
+zaradi prekrška iz 2. člena tega zakona,
+pristojno sodišče v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz drugega odstavka
+prejšnjega člena s sklepom ponovno odloči o odreditvi nadomestnega zapora brez
+upoštevanja tega prekrška. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu
+podatkov o številu prestanih dni nadomestnega zapora za prekršek iz
+2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda poseben
+sklep, v katerem navede število dni prestanega nadomestnega zapora za prekršek
+iz 2. člena tega zakona. Če je storilec
+prekrška delno že prestal nadomestni zapor, se šteje, da je najprej prestal
+nadomestni zapor za prekrške, ki niso prekrški iz 2. člena
+tega zakona. Zoper poseben sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove
+vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo
+pritožbeni postopek.
+(3) Sklepi iz prvega in drugega odstavka tega člena se
+vročijo storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona, zavodu za prestajanje kazni zapora, v katerem storilec prekrška
+prestaja nadomestni zapor, pristojnemu davčnemu organu in pristojnemu
+prekrškovnemu organu za namen priprave informativnega izračuna.
+9. člen
+(vzgojni ukrepi)
+(1) Pristojno sodišče v treh delovnih dneh od uveljavitve
+tega zakona ustavi postopek izvrševanja vzgojnega ukrepa navodil in prepovedi ter
+nadzorstva organa socialnega varstva, izrečenega mladoletnemu storilcu prekrška
+iz 2. člena tega zakona. Zoper sklep o
+ustavitvi postopka ni pritožbe.
+(2) Če je sodišče mladoletnemu storilcu prekrška iz
+2. člena tega zakona v okviru izrečenega vzgojnega ukrepa navodil in
+prepovedi ali nadzorstva organa socialnega varstva določilo tudi opraviti delo
+v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti, sodišče v
+desetih delovnih dneh po prejemu podatkov o številu opravljenih ur dela v korist
+humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti za prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave
+informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem navede število
+opravljenih ur dela. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od
+njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo
+pritožbeni postopek.
+(3) Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči mladoletnemu
+storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona
+in pristojnemu organu socialnega varstva, ki izvršuje izrečeni vzgojni ukrep.
+Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči mladoletnemu storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona in pristojnemu prekrškovnemu
+organu za namen priprave informativnega izračuna.
+III. IZPLAČILO ZNESKA GLOBE, STROŠKOV POSTOPKA IN DRUGIH
+STROŠKOV, VRAČILO ODVZETE PREMOŽENJSKE KORISTI IN IZPLAČILO NADOMESTILA ZA
+OPRAVLJENO DELO V OKVIRU VZGOJNEGA UKREPA TER IZBRIS IZ EVIDENC
+10. člen
+(izplačilo zneska globe, stroškov postopka o prekršku,
+postopka prisilne izterjave ter vračilo odvzete premoženjske koristi in
+izplačilo nadomestila za opravljeno delo v okviru vzgojnega ukrepa)
+(1) Storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona se v skladu s postopkom iz tega zakona vrnejo plačani ali izterjani
+znesek globe, stroški postopka o prekršku, odvzeta premoženjska korist in
+stroški postopka prisilne izterjave.
+(2) Stroški postopka o prekršku v skladu s tem zakonom so
+stroški, določeni z odločbo o prekršku, sodbo ali sklepom prekrškovnega organa
+oziroma sodišča.
+(3) Stroški postopka prisilne izterjave v skladu s tem
+zakonom so stroški izdaje sklepa o izvršbi in drugi stroški, odmerjeni s
+sklepom pristojnega davčnega organa v postopku prisilne izterjave v skladu z
+zakonom, ki ureja davčno izvršbo.
+(4) Storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona, ki je namesto plačila globe in stroškov postopka o prekršku v
+celoti ali deloma opravil delo v splošno korist, se izplača znesek globe in
+stroškov postopka tako, da se za vsako začeto opravljeno uro dela izplača 10
+eurov.
+(5) Storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona, ki je v celoti ali deloma prestal nadomestni zapor, se izplača
+znesek globe tako, da se za vsak začet dan prestanega nadomestnega zapora
+izplača 100 eurov.
+(6) Storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona, ki je v okviru vzgojnega ukrepa navodil in prepovedi ali
+nadzorstva organa socialnega varstva v celoti ali delno opravil delo v korist
+humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti, se za vsako začeto
+opravljeno uro dela izplača 10 eurov.
+11. člen
+(vračilo bančnih stroškov)
+Storilec prekrška iz 2. člena
+tega zakona, ki so mu zaradi prisilne izterjave globe, stroškov postopka o
+prekršku, postopka prisilne izterjave ali odvzema premoženjske koristi nastali
+bančni stroški v zvezi s prisilno izterjavo, lahko te stroške uveljavlja v
+postopku v skladu s tem zakonom.
+12. člen
+(pridobitev podatkov za namen priprave informativnega
+izračuna)
+(1) Pristojni prekrškovni organ, če je bil vložen obdolžilni
+predlog, pa pristojno sodišče, v enem mesecu od uveljavitve tega zakona ugotovi
+storilce prekrškov iz 2. člena tega
+zakona in status plačila globe, stroškov postopka o prekršku in odvzete
+premoženjske koristi.
+(2) Pristojno sodišče v petih delovnih dneh od ugotovitve
+podatkov iz prejšnjega odstavka pristojnemu prekrškovnemu organu pošlje
+naslednje podatke:
+1.
+opravilno številko zadeve ter številko in datum obdolžilnega predloga,
+2.
+EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, oziroma matično
+številko pravne osebe,
+3.
+datum pravnomočnosti odločbe o prekršku,
+4.
+datum izvršljivosti odločbe o prekršku,
+5.
+podatek o plačilu globe,
+6.
+podatek o plačilu stroškov postopka,
+7.
+opravljene naloge v splošno korist,
+8.
+podatek o odvzeti premoženjski koristi in
+9.
+podatek o pošiljanju v prisilno izterjavo.
+(3) Če je bila odločba o prekršku poslana v prisilno
+izterjavo, pristojni prekrškovni organ, če je bil vložen obdolžilni predlog, pa
+sodišče, v petih delovnih dneh od ugotovitve podatkov iz prvega odstavka tega
+člena pošlje naslednje podatke o storilcih prekrškov iz 2. člena tega zakona pristojnemu davčnemu organu:
+1.
+osebno ime oziroma firmo pravne osebe,
+2.
+EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, oziroma matično
+številko pravne osebe,
+3.
+številko in datum izdaje odločbe o prekršku, s katero je bila izrečena
+globa in so bili določeni stroški postopka o prekršku ali odvzem premoženjske
+koristi,
+4.
+številko in datum izdaje sodbe ali sklepa, s katerim so bili določeni
+stroški postopka o prekršku;
+5.
+pravno kvalifikacijo prekrška iz 2. člena
+tega zakona,
+6.
+višino globe in podatek, ali so bili v prisilno izterjavo poslani le
+globa, stroški postopka o prekršku ali odvzem premoženjske korist za prekršek
+iz 2. člena tega zakona, ali pa je bila
+izrečena enotna globa za prekršek iz 2. člena
+tega zakona z drugimi prekrški.
+(4) Sodišče poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pristojnemu
+davčnemu organu pošlje tudi podatek o prekrškovnem organu, ki je zoper storilca
+prekrška iz 2. člena tega zakona vložil
+obdolžilni predlog.
+(5) Pristojni davčni organ v dveh mesecih po prejemu podatkov
+iz tretjega odstavka tega člena pošlje pristojnemu prekrškovnemu organu podatke
+o zneskih izterjanih glob, izterjanih stroških postopka o prekršku, podatke o
+odvzeti premoženjski koristi in izterjanih stroških prisilne izterjave za
+posameznega storilca prekrška iz 2. člena
+tega zakona, ne glede na to, ali je postopek prisilne izterjave predlagal
+pristojni prekrškovni organ ali sodišče.
+13. člen
+(informativni izračun)
+(1) Pristojni prekrškovni organ na podlagi podatkov iz lastne
+evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških ter vpisnikov in pomožnih knjig,
+ki jih vodi v skladu z ZP-1, ter podatkov iz prejšnjega člena za vsakega
+storilca prekrška iz 2. člena tega zakona
+izdela informativni izračun o znesku globe, stroškov postopka o prekršku,
+stroškov postopka prisilne izterjave in odvzeti premoženjski koristi, ki se
+izplača oziroma vrne storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun).
+(2) Informativni izračun vsebuje:
+1.
+osebno ime oziroma firmo pravne osebe,
+2.
+naslov prebivališča oziroma sedež pravne osebe,
+3.
+EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, oziroma matično
+številko pravne osebe,
+4.
+naziv organa, ki je izdal odločbo o prekršku, ter številko in datum
+odločbe o prekršku,
+5.
+pravno kvalifikacijo prekrška iz 2. člena
+tega zakona,
+6.
+znesek, ki se izplača storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona, in sicer:
+a)
+znesek plačanih ali izterjanih glob,
+b)
+znesek plačanih ali izterjanih stroškov postopka o prekršku,
+c)
+znesek plačane ali izterjane odvzete premoženjske koristi,
+č) znesek
+plačanih ali izterjanih stroškov postopka prisilne izterjave,
+d)
+odmerjeni znesek za opravljeno delo v splošno korist,
+e)
+odmerjeni znesek za prestan nadomestni zapor,
+f)
+odmerjeni znesek za opravljeno delo v korist humanitarnih organizacij
+ali samoupravne lokalne skupnosti v okviru izrečenega vzgojnega ukrepa,
+7.
+podatek o vračilu odvzete premoženjske koristi,
+8.
+navedbo glede bančnih stroškov, in sicer, da ti niso nastali,
+9.
+številko plačilnega računa, na katerega se nakaže znesek iz 6. točke
+tega odstavka, ter
+10.
+pravni pouk z vsebino iz prvega odstavka 15. člena tega zakona ter
+16. člena tega zakona, v primeru tujega
+storilca prekrška pa tudi pravni pouk z vsebino iz drugega in tretjega odstavka
+17. člena tega zakona.
+(3) Pristojni prekrškovni organ izdela informativni izračun v
+šestih mesecih od ugotovitve oziroma prejema podatkov iz prejšnjega člena.
+(4) Postopek v zvezi z informativnim izračunom lahko vodi in
+v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v
+prekrškovnem ali upravnem postopku.
+14. člen
+(vročitev informativnega izračuna)
+(1) Pristojni prekrškovni organ pošlje informativni izračun
+storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona
+na naslov za vročanje.
+(2) Informativni izračun se vroča z dostavo v hišni
+predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme. Dan
+odpreme se označi na informativnem izračunu.
+15. člen
+(ugovor)
+(1) Če storilec prekrška iz 2. člena
+tega zakona ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu napačni ali
+nepopolni, lahko zoper informativni izračun vloži ugovor v 15 dneh od vročitve
+informativnega izračuna. V ugovoru lahko ugovarja tudi temu, da bančni stroški
+iz 11. člena tega zakona niso nastali,
+pri čemer mora ugovoru priložiti tudi dokazila o višini nastalih bančnih
+stroškov iz 11. člena tega zakona.
+(2) Če storilec prekrška iz 2. člena
+tega zakona informativnemu izračunu ugovarja, pristojni prekrškovni organ
+preveri navedbe storilca tega prekrška in na podlagi svojih podatkov in
+podatkov storilca prekrška iz 2. člena
+tega zakona izda odločbo o izplačilu, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka
+13. člena tega zakona. Postopek v zvezi z izdajo odločbe o izplačilu lahko
+vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v
+prekrškovnem ali upravnem postopku.
+(3) Če storilec prekrška iz 2. člena
+tega zakona informativnemu izračunu ne ugovarja, informativni izračun s potekom
+roka za ugovor velja za pravnomočno odločbo o izplačilu.
+16. člen
+(izjava o plačilnem računu)
+(1) Storilec prekrška iz 2. člena
+tega zakona, ki ne vloži ugovora iz prejšnjega člena, ugotovi pa, da so v
+informativnem izračunu podatki o plačilnem računu netočni, nepopolni oziroma je
+naveden napačen plačilni račun, da izjavo, v kateri navede pravilne podatke o
+svojem plačilnem računu.
+(2) Izjava se da do poteka roka za ugovor zoper informativni
+izračun.
+(3) Če so podatki, navedeni v izjavi, netočni, nepopolni oziroma
+storilec prekrška iz 2. člena tega zakona
+ni imetnik navedenega plačilnega računa, se ti podatki ne upoštevajo, izplačilo
+pa se opravi na njegov veljavni plačilni račun, ki je bil nazadnje odprt.
+17. člen
+(tuji storilci prekrškov)
+(1) Storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona, ki je tujec in v Republiki Sloveniji nima naslova za vročanje, se
+informativni izračun brez navedbe plačilnega računa pošlje s priporočeno poštno
+pošiljko s povratnico na naslov iz odločbe o prekršku, razen če iz podatkov
+izhaja, da je treba informativni izračun vročiti na drug naslov. Informativnemu
+izračunu se priloži pojasnilo o vsebini pošiljke v jeziku države, katere
+državljan je.
+(2) Storilec prekrška iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od
+vročitve informativnega izračuna pristojnemu prekrškovnemu organu pošlje
+številko svojega plačilnega računa in naziv banke, pri kateri je ta odprt, ali
+druge svoje podatke, ki omogočajo nakazilo v skladu s tem zakonom, ali vloži
+ugovor. Če vloži ugovor, lahko številko svojega plačilnega računa in naziv
+banke, pri kateri je ta odprt, ali druge svoje podatke, ki omogočajo nakazilo v
+skladu s tem zakonom, navaja v ugovoru.
+(3) Če storilec prekrška iz prvega odstavka tega člena v roku
+iz prejšnjega odstavka ne pošlje številke svojega plačilnega računa in naziva
+banke, pri kateri je ta odprt, oziroma drugih svojih podatkov, ki omogočajo
+nakazilo po tem zakonu, se šteje, da se je odpovedal izplačilu v skladu s tem
+zakonom.
+(4) Prejšnji odstavek se uporablja tudi, če storilec prekrška
+iz prvega odstavka tega člena vloži samo ugovor, pa v njem ne navede številke
+svojega plačilnega računa in naziva banke, pri kateri je ta odprt, oziroma
+drugih svojih podatkov, ki omogočajo nakazilo po tem zakonu. V tem primeru
+pristojni prekrškovni organ ugovor zavrže, če v roku iz drugega odstavka tega
+člena storilec prekrška iz 2. člena tega
+zakona ne pošlje tudi številke svojega plačilnega računa in naziva banke, pri
+kateri je ta odprt, ali drugih svojih podatkov, ki omogočajo nakazilo.
+18. člen
+(pritožba)
+(1) Zoper odločbo o izplačilu je v 15 dneh od njene vročitve
+dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.
+(2) Če se storilec prekrška iz 2. člena
+tega zakona po vročitvi odločbe pristojnega ministrstva pisno ali ustno na
+zapisnik pri pristojnem ministrstvu odpove pravici do vložitve tožbe v upravnem
+sporu, odločba postane pravnomočna z dnem, ko se storilec prekrška odpove tej
+pravici.
+19. člen
+(izplačilo)
+(1) Pristojni prekrškovni organ za izvršitev izplačila
+storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona
+v petih delovnih dneh od pravnomočnosti odločbe o izplačilu pristojnemu
+davčnemu organu na posebnem obrazcu na portalu eDavki pošlje naslednje podatke:
+1.
+osebno ime oziroma firmo pravne osebe,
+2.
+naslov prebivališča oziroma sedež pravne osebe,
+3.
+EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, oziroma matično
+številko pravne osebe,
+4.
+številko in datum odločbe o izplačilu,
+5.
+znesek, ki ga je treba izplačati v skladu z informativnim izračunom
+oziroma odločbo o izplačilu,
+6.
+številko plačilnega računa, za tuje storilce prekrškov pa lahko tudi
+drug podatek, ki omogoča nakazilo tujemu storilcu prekrška v skladu s tem
+zakonom,
+7.
+naziv in davčno številko prekrškovnega organa.
+(2) Izplačilo v skladu s pravnomočno odločbo o izplačilu
+izvede pristojni davčni organ s podračuna, odprtega pri Upravi Republike
+Slovenije za javna plačila.
+20. člen
+(roki za izvršitev izplačila)
+(1) Pristojni davčni organ izvrši izplačilo iz drugega
+odstavka prejšnjega člena v naslednjih rokih:
+1.
+za odločbe o izplačilu, za katere se popolni podatki pošljejo od 1. do
+15. dne v mesecu, se izplačilo izvrši do zadnjega dne v mesecu,
+2.
+za odločbe o izplačilu, za katere se popolni podatki pošljejo od 16. do
+zadnjega dne v mesecu, se izplačilo izvrši do 15. dne v naslednjem mesecu.
+(2) Rok za izvršitev izplačila ne teče v času, ko izplačila
+ni mogoče izvršiti zaradi razlogov na strani storilca prekrška.
+21. člen
+(izključitev iz dohodkov)
+(1) Ne glede na zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz
+javnih sredstev, se izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se
+upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
+(2) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od izplačil po
+tem zakonu dohodnina ne plača.
+22. člen
+(financiranje izplačil)
+Sredstva za izplačila v skladu s tem zakonom se zagotavljajo
+v proračunu Republike Slovenije v finančnem načrtu Finančne uprave Republike
+Slovenije.
+23. člen
+(izbris iz evidenc)
+(1) Pristojni prekrškovni organ v 30 dneh od uveljavitve tega
+zakona pri storilcih prekrškov iz 2. člena
+tega zakona izbriše prekrške iz 2. člena
+tega zakona iz evidence prekrškovnega organa.
+(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, v 30 dneh od
+uveljavitve tega zakona pri storilcih prekrškov iz 2. člena
+tega zakona izbriše prekrške iz 2. člena
+tega zakona iz evidence pravnomočnih odločb sodišč.
+(3) Do izbrisa podatkov v skladu s tem členom pristojni
+prekrškovni organ oziroma ministrstvo, pristojno za pravosodje, v potrdilo iz
+evidence prekrškovnega organa oziroma evidence pravnomočnih odločb sodišč ne
+vključi podatkov o prekrških iz 2. člena tega zakona.
+IV. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV IN VZPOSTAVITEV EVIDENC
+24. člen
+(obdelava osebnih podatkov)
+(1) Pristojni prekrškovni organ obdeluje podatke iz 1. do 7.
+točke drugega odstavka 13. člena tega
+zakona iz lastne evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških ter vpisnikov in
+pomožnih knjig, ki jih prekrškovni organ vodi v skladu z ZP-1, o storilcih
+prekrškov iz 2. člena tega zakona, ki jih
+potrebuje za namen odločanja v postopkih v skladu s tem zakonom.
+(2) Za preverjanje podatkov iz prejšnjega odstavka lahko
+pristojni prekrškovni organ obdeluje tudi podatke iz evidence pravnomočnih
+odločb sodišč o storilcih prekrškov iz 2. člena tega zakona, podatke, ki
+jih pristojnemu prekrškovnemu organu pošljejo organi, ki sodelujejo v postopku
+v skladu s tem zakonom, in podatke, ki jih pošlje storilec prekrška iz
+2. člena tega zakona.
+(3) Pristojni prekrškovni organ za namen priprave
+informativnega izračuna in odločbe o izplačilu v skladu s tem zakonom obdeluje
+podatke o plačilnih računih iz davčnega registra iz zakona, ki ureja finančno
+upravo. Finančna uprava Republike Slovenije na predlog pristojnega
+prekrškovnega organa omogoči ustrezen tehnični način pridobivanja podatkov o
+plačilnih računih.
+(4) Pristojni prekrškovni organ odločbo o izplačilu in
+povezano dokumentarno gradivo hrani eno leto od pravnomočnosti odločbe o
+izplačilu, nato pa ju arhivira v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko in
+dokumentarno gradivo ter arhive.
+25. člen
+(evidenca pristojnega prekrškovnega organa)
+(1) Zaradi odločanja v postopkih na podlagi tega zakona
+pristojni prekrškovni organ upravlja evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
+1.
+podatke o storilcu prekrška iz 2. člena
+tega zakona (osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO, če je fizična oseba tujec,
+pa osebno ime, naslov prebivališča in datum rojstva, če gre za pravno osebo,
+firmo pravne osebe, sedež pravne osebe in matično številko pravne osebe),
+2.
+naziv organa, ki je izdal odločbo o prekršku, ter številko in datum
+odločbe o prekršku,
+3.
+pravno kvalifikacijo prekrška iz 2. člena
+tega zakona,
+4.
+številko in datum odločbe o izplačilu,
+5.
+datum dokončnosti odločbe o izplačilu,
+6.
+datum pravnomočnosti odločbe o izplačilu,
+7.
+datum pošiljanja odločbe o izplačilu pristojnemu davčnemu organu,
+8.
+znesek, ki ga je treba izplačati v skladu z odločbo o izplačilu.
+(2) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo še
+tri leta po tem, ko so pravnomočno končani vsi postopki v skladu s tem zakonom
+pri posameznem pristojnem prekrškovnem organu, nato pa se arhivirajo v skladu z
+zakonom, ki ureja arhivsko in dokumentarno gradivo ter arhive.
+26. člen
+(evidenca izplačil)
+(1) Zaradi izvrševanja izplačil pristojni davčni organ
+upravlja evidenco izplačil v skladu s tem zakonom, ki vsebuje podatke iz prvega
+odstavka 19. člena tega zakona.
+(2) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo še
+tri leta po tem, ko so izvršena vsa izplačila v skladu s tem zakonom, nato pa
+se brišejo.
+V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
+27. člen
+(rok za vzpostavitev evidenc)
+Pristojni prekrškovni organi vzpostavijo evidenco iz
+25. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, pristojni
+davčni organ pa vzpostavi evidenco iz prejšnjega člena v štirih mesecih od
+uveljavitve tega zakona.
+28. člen
+(začetek veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije.
+Št. 716-01/23-2/21
+Ljubljana, dne 18. oktobra 2023
+EPA 786-IX
+Državni zbor
+Republike Slovenije
+mag. Urška Klakočar Zupančič
+predsednica
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO8756.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO8756.yaml
new file mode 100644
index 0000000000..4f2557f1c0
--- /dev/null
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO8756.yaml
@@ -0,0 +1,12 @@
+Text file: ZAKO8756.txt
+datumZacetkaUpor: null
+datumZacetkaVelj: 2023-11-25 23:00:00
+idPredpisa: ZAKO8756
+idPredpisaChng: null
+naslov: "ZAKON O UREDITVI NEKATERIH VPRA\u0160ANJ V ZVEZI Z DOLO\u010CENIMI PREKR\u0160KI,
+ STORJENIMI V \u010CASU VELJAVNOSTI UKREPOV ZARADI PREPRE\u010CEVANJA \u0160IRJENJA
+ NALEZLJIVE BOLEZNI COVID-19 (ZUVPNB)"
+npbNum: 0
+path: /2023/31/2023-01-3139
+sopPredpisa: 2023-01-3139
+sopPredpisaChng: null
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO8875.txt b/podatki/zakoni/ZAKO8875.txt
new file mode 100644
index 0000000000..beadf09077
--- /dev/null
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO8875.txt
@@ -0,0 +1,4405 @@
+PRVI DEL
+SPLOŠNE DOLOČBE
+1. člen
+(vsebina)
+(1) S tem zakonom se zaradi odprave
+posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (v nadaljnjem besedilu:
+poplave in plazovi) določajo nujni interventni, sanacijski in preventivni
+ukrepi ter postopki za izvedbo in spremljanje teh ukrepov.
+(2) S tem zakonom se za namen iz prejšnjega
+odstavka spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
+1.
+Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih
+nesreč (Uradni list RS, št. 88/23),
+2.
+Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 –
+uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 –
+ZDU-1O in 88/23) in
+3.
+Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O
+in 78/23 – ZUNPEOVE).
+(3) S tem zakonom se za namen iz prvega
+odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:
+1.
+Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11,
+14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in
+44/22 – ZVO-2; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1),
+2.
+Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno
+besedilo, 23/19, 189/20 – ZFRO, 39/22 in 117/22 – ZVNDN-C; v nadaljnjem
+besedilu: ZGas),
+3.
+Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
+besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 –
+odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19,
+28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2),
+4.
+Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06,
+56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12,
+94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22
+– ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2),
+5.
+Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024
+(Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I; v nadaljnjem besedilu:
+ZIPRS2324),
+6.
+Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno
+besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18,
+195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZJF),
+7.
+Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23
+in 78/23 – ZZVZZ-T; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1),
+8.
+Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21,
+10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v
+nadaljnjem besedilu: ZJN-3),
+9.
+Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS,
+št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem
+besedilu: ZPVPJN),
+10.
+Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF,
+21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 –
+odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v
+nadaljnjem besedilu: ZUTD),
+11.
+Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno
+besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 –
+ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21; v nadaljnjem besedilu: ZVrt),
+12.
+Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št.
+62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13,
+14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 –
+ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B;
+v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),
+13.
+Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14, 46/16 –
+ZOFVI-K in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZŠolPre-1),
+14.
+Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10,
+40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 –
+ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre),
+15.
+Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 –
+ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 –
+ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1),
+16.
+Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno
+besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ,
+65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN; v
+nadaljnjem besedilu: ZViS),
+17.
+Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. št. 113/05 – uradno
+prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12
+– ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in
+18/23; v nadaljnjem besedilu: ZDU-1),
+18.
+Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list
+RS, št. 121/21, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu:
+ZEISZ),
+19.
+Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in
+78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2),
+20.
+Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 –
+ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 –
+ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZV-1),
+21.
+Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno
+besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19; v nadaljnjem besedilu: ZGim),
+22.
+Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št.
+79/06, 68/17 in 46/19; v nadaljnjem besedilu: ZPSI-1),
+23.
+Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04,
+100/13 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZVSI),
+24.
+Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16 in 92/21 –
+ZBan-3; v nadaljnjem besedilu: ZPotK-2),
+25.
+Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
+besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12,
+39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 –
+ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1; v
+nadaljnjem besedilu: ZSV),
+26.
+Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr.,
+47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19,
+203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 –
+ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1),
+27.
+Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06
+– ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 –
+ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in
+77/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: SZ-1),
+28.
+Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih
+nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F),
+29.
+Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in
+78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2),
+30.
+Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06; v nadaljnjem
+besedilu: ZSRib),
+31.
+Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno
+besedilo, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu:
+ZRud-1),
+32.
+Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno
+prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 –
+ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ),
+33.
+Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02
+– ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14,
+22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem
+besedilu: ZG),
+34.
+Zakona o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15 in 44/22; v
+nadaljnjem besedilu: ZAgrS),
+35.
+Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
+(Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16,
+14/15 – ZUUJFO, 9/16 – ZGGLRS in 36/21 – ZZIRDKG; v nadaljnjem besedilu: ZSKZ),
+36.
+Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni
+list RS, št. 9/16, 36/21 – ZZIRDKG in 140/22 – ZSDH-1A; v nadaljnjem besedilu:
+ZGGLRS),
+37.
+Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v
+nadaljnjem besedilu: GZ-1),
+38.
+Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O
+in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3),
+39.
+Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23
+– ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2) in
+40.
+Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 –
+uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 –
+ZDU-1O in 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN).
+(4) S tem zakonom se za namen iz prvega
+odstavka tega člena določajo začasni ukrepi na področjih gradnje cest za
+občine, socialnega varstva, družinske politike, solidarnostne pomoči,
+zaposlovanja tujih delavcev, začasne porabe sredstev, energetske gospodarske
+javne infrastrukture in občinske javne infrastrukture, javnega naročanja,
+davčne politike, digitalne preobrazbe, kulture in medijev, uslužbenske
+zakonodaje, urejanja vodotokov, oprostitve plačila tiskovin, pravosodja in
+davčne izvršbe, sprejemanja donacij iz tujine, začasni ukrep solidarnostne
+delovne sobote, obveznega solidarnostnega prispevka, povračila izplačanih plač
+delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu, začasni
+ukrep na področju vzgoje in izobraževanja, sanacije in odprave posledic plazov
+in poplav, bančnih posojil, kmetijstva, začasni ukrep ustanovitve Sklada za obnovo Slovenije,
+koordinacijsko organizacijske ukrepe in javno objavo podatkov.
+1.a člen
+(prednostna obravnava)
+Zaradi izvedbe ukrepov v skladu s tem
+zakonom, se vsi upravni postopki, ki so potrebni za zagotovitev teh ukrepov,
+izvajajo prednostno.
+DRUGI DEL
+SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
+1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
+o odpravi posledic naravnih nesreč
+2. člen
+V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona
+o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23) se naslov
+poglavja »INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH V AVGUSTU 2023« spremeni tako, da se
+glasi: »INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH IN ZEMELJSKIH PLAZOVIH V AVGUSTU 2023«.
+3. člen
+V 14. členu se v prvem odstavku za besedo
+»poplav« doda besedilo »in zemeljskih plazov (v nadaljnjem besedilu: poplave)«.
+4. člen
+V 17. členu se v prvem odstavku na koncu
+doda besedilo »Do ukrepa so upravičeni vsi kreditojemalci javnih skladov.«.
+V drugem odstavku se beseda »letu«
+nadomesti z besedo »avgustu«, za prvim stavkom pa se doda besedilo »Vlogo lahko
+predložijo vsi kreditojemalci javnega sklada, ki so oškodovani zaradi posledic
+poplav v avgustu 2023.«.
+V tretjem odstavku se na koncu doda
+besedilo »V času trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim
+skladom se obresti in drugi stroški ne obračunavajo in plačujejo.«.
+Osmi odstavek se spremeni tako, da se
+glasi:
+»(8) Za kreditojemalce, ki opravljajo
+pridobitno dejavnost, se ukrep iz tega člena izvaja v skladu s priglašeno shemo
+po pravilu »de minimis«:
+-
+za kredite na področju gospodarstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št.
+1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
+delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. 352 z dne 24. 12.
+2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2.
+julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene
+veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem
+njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020,
+str. 3),
+-
+za kredite na področju kmetijstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št.
+1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
+delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št.
+352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU)
+2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013
+glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu
+Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in
+Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni
+Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55), in
+-
+za kredite na področju ribištva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št.
+717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju
+Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L
+št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU)
+2022/2514 z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede
+njenega obdobja uporabe (UL L št. 326 z dne 21. 12. 2022, str. 8).«.
+5. člen
+V 18. členu se v tretjem odstavku besedilo
+»44.e člena« nadomesti z besedilom »44.c člena«.
+Za četrtim odstavkom se doda nov peti
+odstavek, ki se glasi:
+»(5) Ne glede na drugi odstavek 35. člena
+Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024
+(Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I) se predplačilo iz tega
+člena izvede na podlagi odločbe in brez zavarovanja z bančno garancijo.«.
+Dosedanji peti odstavek postane šesti
+odstavek.
+6. člen
+V 30. členu se v prvem odstavku za besedo
+»poplav« doda besedilo »v avgustu 2023«.
+Za tretjim odstavkom se doda nov četrti
+odstavek, ki se glasi:
+»(4) Delodajalec zahteva povračilo
+izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka z vsemi prispevki in
+davki, ki bremenijo plačo, pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in
+reševanje po postopku v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi
+nesrečami, ki urejajo pravico do nadomestila plače ter način izplačevanja
+nadomestil.«.
+7. člen
+V napovednem stavku prvega odstavka 31.
+člena in prvi alineji tretjega odstavka 38. člena se za besedo »poplav« doda
+besedilo »v avgustu 2023«.
+8. člen
+V 40. členu se tretji odstavek spremeni
+tako, da se glasi:
+»(3) Delodajalec v obdobju prejemanja in
+tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače,
+ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ne sme
+začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem,
+ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o
+zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil
+program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in
+delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila
+plače na podlagi tega podpoglavja. Delodajalec ne more uveljavljati delnega
+povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.«.
+9. člen
+V 47. členu se v petem odstavku beseda »vloge«
+obakrat nadomesti z besedo »izjave«.
+Za šestim odstavkom se doda nov sedmi
+odstavek, ki se glasi:
+»(7) Pomoč za samozaposlene iz drugega
+stavka drugega odstavka tega člena se ne upošteva v dohodkovni cenzus iz 85.
+člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št.
+77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17,
+21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP).«.
+10. člen
+V 48. členu se tretji odstavek spremeni
+tako, da se glasi:
+»(3) Upravičenec vloži izjavo do zadnjega
+dne v mesecu v septembru, oktobru, novembru, decembru 2023 oziroma januarju
+2024 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj za obdobje od 4.
+avgusta 2023 do 31. decembra 2023. Izplačilo se izvede desetega v mesecu, ki sledi
+mesecu oddaje izjave.«.
+V petem odstavku se besedilo »31. decembra
+2023« nadomesti z besedilom »31. januarja 2024«.
+11. člen
+V 50. členu v drugem odstavku se besedilo
+»50 %« povsod nadomesti z besedilom »25 %«.
+12. člen
+V 54. členu se v prvem in drugem odstavku
+beseda »letu« nadomesti z besedo »avgustu«.
+13. člen
+Besedilo 56. člena se spremeni tako, da se
+glasi:
+»(1) V pogodbah o dobavi blaga ali
+izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti
+sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi
+agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter
+drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike
+Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na
+dobavo blaga, ki predstavlja opremo, potrebno za odpravo posledic poplav v
+avgustu 2023, se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih
+zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za
+šest mesecev.
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
+določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni
+roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana
+oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU
+regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. 12. 2023.«.
+14. člen
+Za 57. členom se dodajo novi 57.a, 57.b,
+57.c in 57.č člen, ki se glasijo:
+»57.a člen
+(kazenske določbe na področju kreditnih
+obveznosti)
+(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se
+kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki
+samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke v vlogi iz
+drugega odstavka 17. člena tega zakona.
+(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se
+kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba,
+samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
+dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se
+kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
+posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
+prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+(4) Za prekršek iz tega člena se sme v
+hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
+globe, določene v tem členu.
+57.b člen
+(kazenska določba na področju predplačil
+gospodarstvu)
+(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se
+kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki
+samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke iz prvega
+odstavka 18. člena tega zakona.
+(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se
+kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba,
+samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
+dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se
+kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
+posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
+prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+(4) Za prekršek iz tega člena se sme v
+hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
+globe, določene v tem členu.
+57.c člen
+(kazenska določba na področju pomoči za
+samozaposlene)
+(1) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se za
+prekršek kaznuje samozaposlena oseba, ki predloži neresnično izjavo iz prvega
+odstavka 48. člena tega zakona.
+(2) Za prekršek iz tega člena se sme v
+hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
+globe, določene v tem členu.
+57.č člen
+(kazenska določba za začasni ukrep na
+področju enkratne solidarnostne pomoči)
+(1) Ne glede na zakon, ki ureja prekrške,
+se z globo od 800 do 10.000 eurov kaznuje za prekršek delojemalec, če
+delodajalcu za namen davčne obravnave enkratne solidarnostne pomoči iz 52.
+člena tega zakona posreduje neresnične podatke glede hujše škode, nastale
+zaradi poplav in plazov.
+(2) Z globo od 1.600 do 20.000 eurov se
+kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
+samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.400 do 30.000 eurov se kaznuje za
+prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske
+družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek
+kaznuje z globo od 6.400 do 60.000 eurov, če v nasprotju s prejšnjim odstavkom
+izplača enkratno solidarnostno pomoč.
+(3) Z globo v višini od 800 do 8.000 eurov
+se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
+samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno
+opravlja dejavnost oziroma odgovorna oseba pravne osebe.«.
+2. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
+15. člen
+V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč
+(Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12
+– ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23) se v 44.h členu v četrtem
+odstavku za besedo »oblikovanju« dodata besedi »garancijske sheme«, besedilo
+»sklada upravljavec sklad pripiše vrednosti sklada« pa se nadomesti z besedilom
+»garancijske sheme finančna institucija iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF
+pripiše vrednosti garancijske sheme«.
+3. Zakon o urejanju prostora
+16. člen
+V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list
+RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) se za 131. členom doda nov
+131.a člen, ki se glasi:
+»131.a člen
+(OPPN za odpravo posledic naravne nesreče)
+(1) Za načrtovanje prostorskih ureditev,
+namenjenih za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, se lahko sprejme OPPN
+za odpravo posledic naravne nesreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN za obnovo), s
+katerim se lahko spremeni tudi namenska raba prostora in prostorski izvedbeni
+pogoji, določeni z OPN. Druge namenske rabe so podrejene izvedbi ukrepov za
+zagotavljanje poplavne varnosti, varnosti pred plazovi in zagotovitev novih
+stavbnih zemljišč. OPPN za obnovo se lahko izdela in sprejme tudi v občini, ki
+še nima sprejetega OPN. OPPN za obnovo nadomesti v svojem območju urejanja do
+tedaj veljavne izvedbene prostorske akte za to območje.
+(2) OPPN za obnovo je lahko sprejet za
+območje, ki je bilo prizadeto v naravni nesreči. Območja, za katera se lahko
+sprejme OPPN za obnovo, ob upoštevanju obsega in posledic naravne nesreče
+določi vlada.
+(3) Prostorske ureditve in sprememba
+namenske rabe prostora se lahko načrtujejo z OPPN za obnovo, ki vsebujejo
+usmeritve iz programa odprave posledic nesreče, sprejetim na podlagi zakona, ki
+ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in če niso v nasprotju z usmeritvami iz
+Strategije, akcijskega programa za izvajanje Strategije, regionalnega prostorskega
+plana ter s pravnimi režimi. Usklajevanje interesov poteka z odgovornim
+sodelovanjem med udeleženci pri urejanju prostora, med razvojnimi in
+varstvenimi javnimi interesi ter med državo in občinami, pri čemer ima
+poselitev prednost pred drugimi rabami prostora.
+(4) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz
+prvega odstavka tega člena se prednostno uporabijo:
+-
+razvrednotena območja znotraj naselij in mest,
+-
+nepozidana stavbna zemljišča,
+-
+zemljišča, ki imajo zagotovljen dostop do gospodarske javne infrastrukture,
+-
+zemljišča, ki zagotavljajo najvišjo možno raven dostopnosti za vse
+prebivalce v območju urejanja.
+(5) Če se prostorske ureditve načrtujejo
+znotraj poselitvenih območij oziroma se zanje načrtujejo nova poselitvena
+območja, se k OPPN za obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela urbanistična
+zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne
+spremembe in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.
+(6) Če se prostorske ureditve načrtuje
+zunaj obstoječih ali zunaj načrtovanih novih poselitvenih območij, se k OPPN za
+obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela krajinska zasnova, katere rešitve
+morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve,
+ki veljajo za ogrožena območja.
+(7) V primeru posega na varovana območja po
+predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, se v urbanistični in krajinski zasnovi
+izdela dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja.
+(8) Obvezni strokovni podlagi iz petega in
+šestega odstavka tega člena se izdelata pred pripravo OPPN za obnovo in sta
+sestavni del sklepa o pripravi OPPN za obnovo. Del strokovnih podlag iz
+prejšnjega stavka je tudi strokovna ocena o tem, ali je zaradi spremembe
+namenske rabe ali podrobnejše namenske rabe ali prostorskih izvedbenih pogojev,
+potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sklep se objavi v Uradnem
+listu Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od naravne ali druge
+nesreče.
+(9) Ministrstvo, pristojno za celovito
+presojo vplivov na okolje, v 15 dneh po prejemu obvestila o nameri priprave
+OPPN s strani pripravljavca plana odloči o tem, ali je treba za OPPN za obnovo
+izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pri čemer se o tem predhodno
+posvetuje tudi z ministrstvi in organizacijami, pristojnimi za področja, na
+katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival. Ministrstva in organizacije,
+pristojna za področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival,
+morajo mnenje iz prejšnjega stavka podati v 3 delovnih dneh od prejema
+zaprosila s strani ministrstva.
+(10) Če se z OPPN za obnovo načrtuje
+ureditev državnega pomena, se ta načrtuje po predhodnem soglasju ministrstva, v
+pristojnost katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in po dogovoru
+med ministrstvom, pristojnim za prostor, in občino. Če se z OPPN za obnovo
+posega v območje veljavnega državnega prostorskega izvedbenega akta, se rešitve
+uskladijo z ministrstvom, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev
+državnega pomena, in pridobi soglasje vlade.
+(11) Pri prostorskih ureditvah, katerih
+namen je sprejem OPPN za obnovo, so druge namenske rabe podrejene izvedbi
+ukrepov na ogroženih območjih in poselitvi.
+(12) Koordiniranje nosilcev urejanja
+prostora se izvaja znotraj nosilca urejanja prostora, pristojnega za področje
+prostorskega razvoja, ter koordinacijske skupine za izvajanje prednostnih
+projektov. Nosilci urejanja prostorov morajo za izvajanje obveznosti po tem
+zakonu zagotoviti skrbnika izvajanja nosilca urejanja prostora. Imenovana oseba
+je skrbnik izvajanja prenosa resorne politike v prostorske akte ter izvajanja
+izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor.
+Nosilec urejanja prostora imenuje vodjo skrbnika izvajanja procesov na delovnem
+področju nosilca urejanja prostor. V primerih, ko nosilec urejanja prostora ni
+pristojen hkrati tudi za izdajo dovoljenj za posege v prostor, se za področje
+dodatno imenuje skrbnik za izvajanje izdaje soglasij in mnenj v postopkih
+izdaje dovoljenj za posege v prostor.
+(13) Vodja skrbnikov izvajanja nalog
+nosilca urejanja prostora na zahtevo koordinacijske skupine sodeluje pri
+obravnavi investicije iz delovnega področja nosilca urejanja prostora.
+(14) Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN
+za obnovo se pripravi in sprejme spremembe in dopolnitve OPN po kratkem
+postopku.
+(15) Sprejem in izvajanje OPPN za obnovo je
+v javnem interesu.«.
+TRETJI DEL
+ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
+1. Zakon o financiranju občin
+17. člen
+(največji možni obseg zadolževanja občin)
+(1) Ne glede na omejitev zadolževanja iz
+10.b člena ZFO-1 se občina, ki je bila prizadeta v poplavah in plazovih in je
+skladno s 15. členom ZOPNN upravičena do sredstev za odpravo posledic naravnih
+nesreč (v nadaljnjem besedilu: občina, prizadeta v poplavah in plazovih), v
+letih 2023 in 2024 lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil
+(glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter
+potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti
+posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica
+je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 15 % realiziranih prihodkov
+iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom
+zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz proračuna
+Republike Slovenije za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske
+unije ter prihodke režijskih obratov.
+(2) Občine iz prejšnjega odstavka se lahko
+zadolžijo v skladu s prejšnjim odstavkom samo za namen odprave posledic poplav
+in plazov, pri tem pa lahko zaradi tega ukrepa do konca leta 2034 presegajo
+največji obseg možnega zadolževanja.
+18. člen
+(likvidnostno zadolževanje občin v letih
+2023 in 2024)
+Ne glede na peti odstavek 10.a člena ZFO-1
+in drugi odstavek 85. člena ZJF se lahko občina, prizadeta v poplavah in
+plazovih, v letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 10
+% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
+2. Zakon o gasilstvu
+19. člen
+(zbiranje in razdeljevanje sredstev v
+okviru gasilstva)
+(1) Ne glede na 3. člen ZGas se za obdobje
+od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 kot naloga gasilstva za prostovoljna
+gasilska društva, ki delujejo v občinah, ki so bile prizadete zaradi poplav in
+plazov, šteje tudi zbiranje in razdeljevanje denarnih in drugih sredstev
+fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov.
+(2) Dohodnine se ne plača od denarnih in
+drugih sredstev, ki so izplačana oziroma dana fizičnim osebam v skladu s
+prejšnjim odstavkom.
+(3) Plačnik davka lahko popravlja predhodno
+predloženi obračun davčnega odtegljaja, če je davčna obveznost zaradi prejetih
+sredstev, od katerih se v skladu s prejšnjim odstavkom ne plača dohodnine in so
+bila prejeta pred uveljavitvijo tega zakona, previsoko izkazana. Plačnik davka
+lahko vloži popravek obračuna davčnega odtegljaja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi
+tega zakona. Za popravljanje obračuna davčnega odtegljaja se uporabljajo
+določbe tretjega do sedmega odstavka 54. člena Zakona o davčnem postopku
+(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 –
+ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15,
+63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 –
+ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US in 163/22; v
+nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) v zvezi s 57. členom ZDavP-2.
+3. Zakon o dohodnini in Zakon o davku od
+dohodkov pravnih oseb
+20. člen
+(ugodna davčna obravnava za uničeno
+opremo)
+Zavezancu po ZDDPO-2 ter zavezancu po
+ZDoh-2 ne glede na šesti odstavek 55.a člena ZDDPO-2 oziroma šesti odstavek
+66.a člena ZDoh-2 ni treba povečati davčne osnove, če je do odtujitve opreme
+prišlo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.
+21. člen
+(znižanje davčne osnove od katastrskega
+dohodka za leto 2023)
+(1) Ne glede na prvi odstavek 71. člena
+ZDoh-2 se za leto 2023 na parcelah kmetijskih zemljišč, ki so jih prizadeli
+poplave in plazovi, s stopnjo poškodovanosti 50 % ali več, davčna osnova od
+potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 %
+katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega
+dohodka na dan 30. junij 2023.
+(2) Stopnja poškodovanosti iz prejšnjega
+odstavka se določi na podlagi končne ocene škode v skladu s predpisi, ki
+urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podatke o poškodovanosti
+zemljiških parcel ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pošlje Finančni upravi
+Republike Slovenije do 30. januarja 2024.
+4. Zakon o izvrševanju proračunov Republike
+Slovenije za leti 2023 in 2024
+22. člen
+(poraba namenskih sredstev občin za
+vplačane donacije)
+Ne glede na četrti odstavek 21. člena
+ZIPRS2324 lahko občine, prizadete v poplavah in plazovih, za vplačane donacije
+za odpravo posledic poplav in plazov prevzemajo in plačujejo obveznosti do
+višine razpoložljivih sredstev na namenski postavki donacij.
+5. Zakon o javnih financah
+23. člen
+(poraba sredstev proračunske rezerve)
+Ne glede na drugi odstavek 49. člena ZJF
+lahko občina v letu 2023 sredstva proračunske rezerve porabi tudi za
+financiranje izdatkov za odpravo posledic poplav in plazov v drugi občini.
+24. člen
+(delež sredstev, ki se lahko izloči v
+sredstva proračunske rezerve)
+Ne glede na tretji odstavek 49. člena ZJF v
+letih 2023 in 2024 delež sredstev, ki se lahko izloči v sredstva proračunske
+rezerve občine, ni omejen.
+24.a člen
+(predplačila za obnovo stanovanj)
+(1) Ne glede na drugi odstavek
+52. člena ZJF in določbe zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike
+Slovenije, ki urejajo predplačila, se del sredstev za obnovo v poplavah in
+plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanj, v katerih je imela po podatkih
+centralnega registra prebivalstva stalno prebivališče na dan 31. julija
+2023 vsaj ena oseba, izplača lastnikom stanovanj, ki so fizične osebe, kot
+predplačilo. Kot stanovanje se šteje celotna enostanovanjska stavba,
+stanovanjska enota v dvo ali več stanovanjski stavbi, bivalna enota v
+stanovanjski stavbi za posebne namene in stanovanje po Stanovanjskem zakonu
+(Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL,
+57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US,
+27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US).
+(2) Predplačilo iz prejšnjega odstavka se
+za posamezno stanovanje izplača lastniku stanovanja. Če je lastnikov stanovanja
+več, se vsakemu izplača sorazmerni del glede na višino solastniškega deleža, v
+primeru skupne lastnine pa se delež določi glede na število skupnih lastnikov.
+Za potrebe določitve prejemnika izplačila predplačila se ministrstvu,
+pristojnemu za naravne vire, iz zemljiške knjige ali iz centralnega registra
+prebivalstva posredujejo identifikacijski podatki o lastnikih nepremičnin,
+vključno z enotno matično številko občana.
+(3) Predplačilo za posamezno stanovanje se
+izplača v višini 20 % ocenjene škode, zavedene v spletni aplikaciji AJDA,
+ob upoštevanju podatkov o površini stanovanja iz katastra nepremičnin, kadar
+znaša ocenjena škoda več kot 6.000 eurov.
+(4) Predplačil se ne izvede za stanovanja v
+objektih, ki jim v skladu s strokovnim mnenjem vladne službe za obnovo po
+poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: vladna služba za obnovo) grozi
+visoka nevarnost porušitve ali znatnega poškodovanja objekta.
+(5) Finančna uprava Republike Slovenije v
+sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za naravne vire, pred izplačilom
+predplačila obvesti lastnika stanovanja o višini predplačila. Lastnik, ki ne
+želi prejeti sredstev predplačila, mora obvestiti ministrstvo, pristojno za
+naravne vire, v roku 5 dni od prejema obvestila, sicer se izplačilo predplačila
+izvede.
+24.b člen
+(izplačila predplačil)
+(1) Ministrstvo, pristojno za naravne vire,
+pošlje Finančni upravi Republike Slovenije zahtevek za izplačilo predplačila,
+iz katerega izhajata:
+1.
+upravičenec do sredstev (osebno ime in enotna matična številka občana)
+in
+2.
+višina predplačila za posameznega upravičenca.
+(2) Finančna uprava Republike Slovenije
+izplača sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom. Finančna uprava Republike
+Slovenije za namen izplačil pridobi osebne podatke, navedene v prejšnjem
+odstavku, ter uporabi podatke iz davčnega registra o številki plačilnega računa
+upravičenca.
+(3) Za namen izplačil iz prejšnjega
+odstavka se Finančni upravi Republike Slovenije zagotovijo sredstva iz
+proračuna.
+(4) Ministrstvo, prisojno za naravne vire,
+pripravi seznam upravičencev do predplačil, ki vsebuje naslov stanovanja,
+znesek ocenjene škode ter znesek predplačila, s katerim se seznani Vlada
+Republike Slovenije. Seznam se za namen transparentne porabe proračunskih
+sredstev javno objavi.
+24.c člen
+(dokončen poračun)
+Po sprejetju programa odprave posledic
+nesreče za obnovo stavb se od višine sredstev, dodeljenih za obnovo stanovanja,
+ugotovljenih v odločbi, izdani na podlagi 45. člena ZOPNN, odšteje
+izplačano predplačilo.
+24.č člen
+(vračilo sredstev)
+(1) Lastniki stanovanj, ki so prejeli
+predplačilo iz prvega odstavka 24.a člena tega zakona in so sami ocenili, da do
+sredstev niso upravičeni in lastniki stanovanj, ki sredstev iz proračuna
+Republike Slovenije ne želijo, lahko sredstva najpozneje v 30 dneh po njihovem
+prejemu vrnejo na transakcijski račun, s katerega so sredstva prejeli. Podatki
+o lastnikih stanovanj, ki so prejeto predplačilo vrnili, se javno objavijo na
+način, kot je objavljen seznam iz četrtega odstavka 24.b člena tega zakona.
+(2) Kadar ministrstvo, pristojno za naravne
+vire, ugotovi, da so osebe prejele sredstva, do katerih niso upravičene, ali
+kadar je lastnik stanovanja prejel predplačilo, ki je večje od sredstev
+proračuna Republike Slovenije za obnovo stanovanja, ugotovljenih v programu
+odprave posledic nesreče za obnovo stavb, do katerih je upravičen, v odločbi iz
+45. člena ZOPNN tem osebam naloži, da sredstva v 30 dneh od vročitve
+odločbe vrnejo.
+(3) Ne glede na prvi odstavek
+77. člena ZJF lahko minister, pristojen za naravne vire, na prošnjo
+dolžnika dovoli obročno vračilo sredstev brez soglasja ministra, pristojnega za
+finance, in brez zavarovanja. Obdobje obročnega vračila sredstev ne sme biti
+daljše od 12 mesecev.
+6. Zakon o zavarovalništvu
+25. člen
+(izjema od prepovedi razkritja zaupnih
+podatkov)
+Ne glede na 13. točko drugega odstavka 266.
+člena ZZavar-1 prepoved razkritja zaupnih podatkov ne velja tudi za odpravo
+posledic škode na objektih in zemljiščih zaradi poplav in plazov v primerih, če
+te podatke potrebuje ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih
+nesreč.
+7. Zakon o javnem naročanju in Zakon o
+pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja
+26. člen
+(izjema od uporabe zakona, ki ureja javno
+naročanje)
+Ne glede na prvi odstavek 21. člena ZJN-3
+se za javna naročila za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, vezanih na
+odpravo posledic poplav in plazov in ki so vključene v program odprave posledic
+nesreč, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada)
+v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, če vrednost
+javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v
+Uradnem listu Evropske unije, začeta do 31. marca 2024 uporablja drugi odstavek
+21. člena ZJN-3.
+27. člen
+(izločeni sklopi)
+Ne glede na 21. člen ZJN-3 lahko naročnik
+odda javna naročila gradnje, vezana na odpravo posledic poplav in plazov, za
+katera se postopek začne najpozneje 31. marca 2024, za posamezne izločene
+sklope brez uporabe postopkov iz ZJN-3, če je ocenjena vrednost izločenih
+sklopov brez DDV nižja od 1.000.000 eurov, vendar skupna vrednost sklopov,
+oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne sme presegati 20 % skupne vrednosti
+vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana izvedba gradnje.
+28. člen
+(odstop od pogodbe o izvedbi javnega
+naročila)
+Ne glede na 96. člen ZJN-3 lahko naročnik
+do 31. marca 2024 odstopi od pogodbe o izvedbi javnega naročila:
+-
+če zaradi izrednih okoliščin, nastalih zaradi odprave posledic poplav in
+plazov, na katere ni mogel vplivati in jih predvideti, postane izvedba javnega
+naročila nemogoča, ali
+-
+če predmet javnega naročila za naročnika zaradi posledic poplav in
+plazov postane nepotreben, ali
+-
+zaradi potrebe po zagotavljanju proračunskih sredstev za postopke javnih
+naročil, namenjenih odpravi posledic poplav in plazov z namenom preprečitve
+nastanka morebitne nadaljnje grozeče škode, pri čemer lahko odstopi le od
+tistih pogodb o izvedbi javnega naročila, ki glede na okoliščine niso več
+prioriteta.
+29. člen
+(odstop od obvezne izvedbe projektnega
+natečaja)
+Za javna naročila, povezana z odpravo
+posledic poplav in plazov, začeta do 31. marca 2024, se tretji odstavek 100.
+člena ZJN-3 ne uporablja.
+30. člen
+(odstop od obdobja mirovanja)
+Ne glede na 92. člen ZJN-3 in 20. člen
+ZPVPJN lahko naročnik sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila pred
+pravnomočnostjo odločitve, če izvaja javno naročilo male vrednosti, katerega predmet
+se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov in ni predmet javnih naročil za
+odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, ki so vključene v program odprave
+posledic nesreč, ki ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja odpravo
+posledic naravnih nesreč, ter je postopek začet najpozneje 31. marca 2024. Če
+naročnik v primeru iz prejšnjega stavka pred sklenitvijo pogodbe in pred
+potekom pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila prejme zahtevek za
+revizijo, se šteje, da je dano soglasje Državne revizijske komisije za revizijo
+postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska
+komisija) za sklenitev pogodbe iz 20. člena ZPVPJN.
+31. člen
+(prednostno odločanje)
+Ne glede na 37. in 37.a člen ZPVPJN o
+zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega
+naročila, katerega predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov, ki
+je bil začet najpozneje 31. marca 2024, odloča Državna revizijska komisija
+prednostno. O njem mora odločiti in izdati sklep najpozneje v desetih delovnih
+dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije brez možnosti
+podaljšanja roka.
+8. Zakon o urejanju trga dela
+32. člen
+(zvišanje dovoljenega obsega začasnega in
+občasnega dela)
+Ne glede na 27.c člen ZUTD lahko upravičenec
+v obdobju od 1. septembra 2023 do 31. decembra 2023, če gre za odpravljanje
+posledic in sanacijo škode zaradi poplav in plazov, opravlja začasno ali
+občasno delo v neomejenem obsegu, pri čemer mora upoštevati določbe ZDR-1, ki
+urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki urejajo
+delovni čas, nočno delo ter odmore in počitke. V tem obdobju se določbe ZUTD o
+omejitvi bruto dohodka upravičenca za opravljeno začasno in občasno delo ne
+upoštevajo.
+33. člen
+(program javnih del Pomoč pri odpravi
+posledic poplav in plazov)
+(1) Ne glede na 33. člen ZUTD in prvi
+odstavek 50. člena ZUTD se lahko v program javnih del Pomoč pri odpravi
+posledic poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: program javnih del), ki se
+določi v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu:
+Katalog APZ) iz četrtega odstavka 36. člena ZUTD, z namenom odprave in
+zmanjševanja posledic poplav in plazov, vključujejo vse brezposelne osebe,
+prijavljene v evidenci brezposelnih oseb.
+(2) Program javnih del v skladu s tem
+zakonom se izvaja v skladu s potrebami občin, prizadetim zaradi poplav in
+plazov, vendar najdlje do 31. decembra 2024.
+(3) Udeleženec oziroma udeleženka (v
+nadaljnjem besedilu: udeleženec) javnih del po tem zakonu ne sme biti napoten
+na opravljanje del, kjer obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje v
+skladu s 199. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni
+list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR
+in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).
+(4) Zavod Republike Slovenije za
+zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) lahko brezposelno osebo iz prvega
+odstavka tega člena napoti v program javnih del ne glede na tretjo alinejo
+prvega odstavka 12. člena in tretjo alinejo prvega odstavka 13. člena ZUTD.
+34. člen
+(financiranje programa javnih del Pomoč
+pri odpravi posledic poplav in plazov)
+(1) Ne glede na prvi in četrti odstavek 53.
+člena ZUTD ZRSZ v celoti zagotavlja sredstva za plače in druge stroške dela
+udeležencev javnih del iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki se določijo v
+katalogu APZ.
+(2) Ne glede na prvi odstavek 52. člena
+ZUTD je udeleženec javnega dela po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za
+opravljanje javnega dela, upravičen do plače:
+-
+od vključno I. do vključno V. ravni izobrazbe oziroma usposobljenosti v
+višini 100 % minimalne plače;
+-
+za VI. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 110 %
+minimalne plače;
+-
+za VII. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 120 %
+minimalne plače.
+(3) Ukrep iz tega člena se uporablja do 31.
+decembra 2024.
+9. Zakon o vrtcih, Zakon o uveljavljanju
+pravic iz javnih sredstev, Zakon o šolski prehrani in Zakon o socialno
+varstvenih prejemkih
+35. člen
+(oprostitev plačila vrtca)
+(1) Ne glede na 32. člen ZVrt ter 24. in
+31. člen ZUPJS ter ne glede na veljavno odločbo o znižanem plačilu za vrtec so
+starši, ki jim je izdana odločba o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov
+iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, oproščeni plačila za vrtec. Ukrep iz
+tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
+(2) Odločbo o izredni denarni socialni
+pomoči vrtcu predložijo starši.
+(3) Občine za javne vrtce in zasebne vrtce
+s koncesijo ter zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu z drugim odstavkom
+34. člena ZVrt, uveljavljajo višje stroške za kritje razlike med plačili
+staršev in veljavnimi cenami programov, ki jim je nastala zaradi oprostitve
+plačila staršev na podlagi tega člena, pri proračunu Republike Slovenije v
+skladu s predpisom, ki ga izda minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
+36. člen
+(brezplačna malica in kosilo)
+(1) Ne glede na 14. člen ZŠolPre-1 in 25.
+člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije imajo učenci in dijaki v šolskem
+letu 2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov
+iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pravico do subvencije malice v višini
+cene malice za obdobje do 31. decembra 2023.
+(2) Ne glede na 14. člen ZŠolPre-1 in 26.
+člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije imajo učenci v šolskem letu
+2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz
+prvega odstavka 38. člena tega zakona pravico do subvencije kosila v višini
+cene kosila za obdobje do 31. decembra 2023.
+(3) Odločbo o izredni denarni socialni pomoči
+šoli predložijo starši oziroma polnoletni dijak zase.
+(4) Stroške malic in kosil iz tega člena
+krije šolam proračun Republike Slovenije.
+37. člen
+(izjeme na področju pravic iz javnih
+sredstev)
+(1) Ne glede na tretji odstavek 42. člena
+ZUPJS upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila
+vrtca, subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence
+centru za socialno delo sporoči tudi spremembo v vrednosti nepremičnine,
+nastale zaradi poplav in plazov. Center za socialno delo v primeru iz tega
+odstavka na novo odloči o posamezni pravici.
+(2) Ne glede na 42.b člen ZUPJS se šteje,
+da je sprememba okoliščine iz prejšnjega odstavka ali iz 42. člena ZUPJS
+sporočena pravočasno, če je sporočena od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
+(3) Ne glede na 32. člen ZUPJS se vloga za
+uveljavljanje pravic iz javnih sredstev šteje za pravočasno, če je vložena od
+4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
+(4) Ne glede na 17. člen ZUPJS in 27. člen
+ZSVarPre se za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge za
+subvencijo tržne najemnine, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski
+nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in
+povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje, in oseb, ki se upoštevajo v
+skladu z ZUPJS in ZSVarPre poleg vlagatelja, pri odločanju o vlogah za
+subvencijo tržne najemnine, vloženih od 4. avgusta do 31. decembra 2023, kot
+premoženje ne upošteva tistega premoženja, ki je bilo poškodovano v poplavah in
+plazovih.
+(5) Pri ugotavljanju upravičenosti do
+subvencije tržne najemnine iz prejšnjega odstavka se:
+-
+v primeru ene najemne enote lahko prizna le ena subvencija tržne
+najemnine,
+-
+ pogoj iz četrtega odstavka 28. člena ZUPJS, ki določa, da mora imeti
+najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do subvencije tržne najemnine na
+naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ne
+upošteva.
+38. člen
+(izjeme na področju socialno varstvenih
+prejemkov)
+(1) Ne glede na 33. člen ZSVarPre so do
+izredne denarne socialne pomoči za namen odprave posledic poplav in plazov
+upravičene samske osebe ali družine, ki jim je zaradi poplav in plazov nastala
+škoda, ne glede na njihov materialni položaj.
+(2) Izredna denarna socialna pomoč iz
+prejšnjega odstavka znaša največ sedem minimalnih dohodkov samske osebe ali
+družine, vendar ne več kot višina škode, nastale zaradi poplav in plazov.
+(3) Ne glede na 26. člen ZSVarPre se višina
+minimalnega dohodka iz prejšnjega odstavka za vlagatelja in posameznega
+družinskega člana vlagatelja v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka
+iz 8. člena ZSVarPre določi po naslednjih merilih:
+1.
+prva odrasla ali samska oseba: 1,51;
+2.
+vsaka naslednja odrasla oseba: 0,83;
+3.
+otrok osebe, ki uveljavlja pravico do izredne denarne socialne pomoči iz
+prvega odstavka tega člena, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s
+predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja: 0,59.
+(4) Izredna denarna socialna pomoč iz
+prvega odstavka tega člena se izplača kot solidarnostna pomoč.
+(5) Ne glede na 34. člen ZSVarPre je
+upravičenec do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena
+pristojnemu centru za socialno delo dolžan predložiti dokazila o nastanku škode
+in o njeni višini do 30. junija 2024. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz
+dokazil ugotovi, da škoda ni nastala, oziroma da je znašala manj kot višina
+prejete izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena, se
+šteje, da je pomoč prejel neupravičeno in jo je dolžan vrniti v skladu s 44.
+členom ZUPJS, brez možnosti odpisa dolga.
+(6) Če je samska oseba ali družina v
+koledarskem letu 2023 že prejela izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne
+nesreče, ki ni bila dodeljena za namen poplav in plazov, ali višje sile, se
+prejeta pomoč ne všteje v višino izredne denarne socialne pomoči iz drugega
+odstavka tega člena.
+(7) Če je samska oseba ali družina
+upravičena do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre za namen
+odprave posledic poplav in plazov, je lahko upravičena do izredne denarne
+socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena le do razlike do višine izredne
+denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.
+(8) V primeru samskih oseb ali družin, ki
+jim je bila priznana pravica do izredne denarne socialne pomoči, dodeljene za
+namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav in plazov v skladu z
+ZSVarPre, center za socialno delo po uradni dolžnosti odpravi veljavno odločbo
+in na novo odloči o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči za enak
+namen po tem členu.
+(9) Izredna denarna socialna pomoč iz tega
+člena se ne izključuje z ostalimi solidarnostnimi pomočmi iz tega zakona.
+(10) Ne glede na 33. člen ZSVarPre se lahko
+izredna denarna socialna pomoč posameznikom ali družinam, ki so zaradi poplav
+in plazov najele stanovanje, dodeli tudi za kritje stroškov, povezanih z
+najetim stanovanjem. Izredna denarna socialna pomoč iz tega odstavka mesečno in
+v koledarskem letu 2023 ne sme presegati višine dveh minimalnih dohodkov samske
+osebe ali družine, določene v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ter se ne
+šteje v višino izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.
+(11) Ukrep iz prvega odstavka tega člena
+velja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
+(12) Vloge za uveljavljanje pravice iz
+desetega odstavka tega člena se lahko vložijo najpozneje do 31. decembra 2023.
+10. Zakon o kmetijstvu
+39. člen
+(uveljavljanje višje sile in izjemnih
+okoliščin pri ukrepih kmetijske politike)
+(1) Ne glede na 18.d člen ZKme-1 se za
+ukrepe neposrednih plačil, ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske
+obveznosti, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in
+dobrobit živali v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov uporablja posebna
+ureditev uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin iz tega člena. Za
+ukrepe iz prejšnjega stavka se ne glede na prvi odstavek 1. člena tega zakona
+posebna ureditev uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin iz tega člena
+uporablja tudi za primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz 1. točke prvega
+odstavka 18.d člena ZKme-1 v obdobju od 1. januarja 2023 do uveljavitve tega
+zakona.
+(2) Če Agencija Republike Slovenije za
+kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: AKTRP) s svojimi
+kontrolnimi sistemi, zlasti s sistemom za spremljanje površin iz 15.a člena
+ZKme-1, zazna okoliščine, ki kažejo na nastanek primera višje sile ali izjemne
+okoliščine, po uradni dolžnosti izvede postopek ugotavljanja višje sile ali
+izjemne okoliščine in o tem odloči v odločbi o dodelitvi sredstev.
+(3) Šteje se, da stranka uveljavlja višjo
+silo ali izjemno okoliščino, če AKTRP v izjavi o ugotovljenem dejanskem stanju,
+ki jo poda v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 36.b člena ZKme-1, do 2.
+novembra 2023 obvesti o razlogu višje sile ali izjemne okoliščine, ki ima za
+posledico ugotovljene nepravilnosti.
+(4) Poleg primerov iz drugega in tretjega
+odstavka tega člena lahko stranka do 2. novembra 2023 AKTRP obvesti o primeru
+višje sile ali izjemne okoliščine tudi na način iz 63. člena Zakona o splošnem
+upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo,
+105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb).
+(5) Ne glede na predpise, ki urejajo ukrepe
+neposrednih plačil, ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske
+obveznosti, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in
+dobrobit živali, v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz tega člena
+AKTRP pri izračunu zneska sredstev ne uporabi znižanja ali zavrnitve izplačila
+ter zahtevek odobri v celoti, če upravičenec izpolnjuje ostale pogoje
+upravičenosti.
+11. Zakon o visokem šolstvu
+40. člen
+(spremembe pogojev za napredovanje po
+študijskem programu)
+Ne glede na sedmi odstavek 32. člena ZViS
+lahko visokošolski zavodi do 30. oktobra 2023 sprejmejo spremembe pogojev za
+napredovanje po študijskem programu iz sedme alineje tretjega odstavka 35.
+člena ZViS zaradi poplav in plazov, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje
+študijskih obveznosti. Te spremembe se uporabljajo za vpis v študijsko leto
+2023/2024.
+41. člen
+(podaljšanje statusa študenta)
+Ne glede na 70. člen ZViS imajo v
+študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa študenta tudi
+študenti, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno
+sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v
+študijskem letu 2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih
+obveznosti.
+42. člen
+(stroški bivanja v študentskih domovih)
+Študenti, ki bivajo v javnih in zasebnih
+študentskih ter javnih dijaških domovih, so na podlagi odločbe o izredni
+denarni socialni pomoči iz 38. člena tega zakona v študijskem letu 2023/2024
+oproščeni plačila subvencionirane cene bivanja za obdobje do 31. decembra 2023.
+12. Zakon o državni upravi
+43. člen
+(oprostitev plačila stroškov uporabe
+storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema)
+Ne glede na peti odstavek 74.a člena ZDU-1
+se javnim agencijam, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in
+ostalim uporabnikom javnih storitev, katerih premično ali nepremično premoženje
+je bilo poškodovano ali uničeno v poplavah in plazovih, za obdobje od 4.
+avgusta 2023 do 31. decembra 2023 ne zaračunavajo stroški uporabe storitev
+centralnega informacijsko komunikacijskega sistema.
+13. Zakon o elektronski identifikaciji in
+storitvah zaupanja
+44. člen
+(identifikacija na daljavo ob izdaji
+sredstva elektronske identifikacije srednje ravni)
+(1) Ne glede na 10. člen ZEISZ se za
+preverjanje identitete v postopku pridobitve sredstva elektronske
+identifikacije srednje ravni zanesljivosti fizičnim osebam, katerih stalno ali
+začasno prebivališče je bilo poškodovano v poplavah in plazovih, do 30. junija
+2024 omogoči identifikacija na daljavo, ki poteka po videopovezavi.
+(2) Za izdajo kvalificiranega potrdila za
+elektronski podpis na osnovi identifikacije z uporabo sredstva elektronske
+identifikacije srednje ravni zanesljivosti fizičnim osebam, katerih stalno ali
+začasno prebivališče je bilo poškodovano v poplavah in plazovih, se do 30.
+junija 2024 kot ustrezna prizna identifikacija na daljavo, ki poteka po
+videopovezavi.
+(3) Minister, pristojen za področje
+zagotavljanja centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis,
+podrobneje določi način izvajanja tega člena.
+14. Zakon o cestah
+45. člen
+(vzdrževalna dela v javno korist na
+področju cest)
+(1) Ne glede na 21. člen ZCes-2 se obnova
+porušenih in poškodovanih delov javnih cest, vključno z vsemi spremljajočimi
+ureditvami, na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, v okviru
+območja ceste z varovalnimi pasovi iz 46. in 47. člena tega zakona izvede kot
+vzdrževalna dela v javno korist.
+(2) Pred pričetkom priprave izvedbenega
+načrta za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist iz prejšnjega odstavka,
+mnenjedajalci podajo le projektne pogoje, katerih rok za izdajo je pet delovnih
+dni od prejema zahteve. Na izvedbeni načrt se mnenj ne izdaja. Recenzija
+izvedbenega načrta za izvedbo tovrstnih projektov ni obvezna.
+(3) Če se vzdrževalna dela v javno korist
+izvajajo na občinskih cestah, posege v zahtevne cestne objekte, ki vključujejo
+spremembo zmogljivosti ceste, velikost njenih posameznih delov ali zamenjavo
+posameznih konstrukcijskih delov, brez izdelane ali recenzirane projektne
+dokumentacije koordinira Državna tehnična pisarna za odpravo posledic poplav in
+plazov iz četrtega odstavka 157. člena tega zakona.
+46. člen
+(varovalni pas ob državnih cestah)
+Ne glede na četrto in peto alinejo šestega
+odstavka 76. člena ZCes-2 znaša za izvedbo projektov gradenj na prizadetih
+območjih, ki jih določi vlada s sklepom, z namenom obnove obstoječih objektov
+in naprav javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena, ki so bili
+prizadeti zaradi poplav in plazov, ali njihove nadomestitve z novogradnjami,
+varovalni pas državne ceste pri regionalnih cestah in državnih kolesarskih
+cestah in poteh 50 metrov.
+47. člen
+(varovalni pas ob občinskih cestah)
+Ne glede na četrti odstavek 109. člena
+ZCes-2 znaša za izvedbo projektov gradenj na prizadetih območjih, ki jih določi
+vlada s sklepom, z namenom obnove obstoječih objektov in naprav javne
+infrastrukture državnega in lokalnega pomena, ki so bili prizadeti zaradi
+poplav in plazov, ali njihove nadomestitve z novogradnjami, varovalni pas
+občinske ceste pri lokalnih cestah, javnih poteh in občinskih kolesarskih
+cestah in poteh 50 metrov.
+48. člen
+(zapora javnih cest zaradi izvajanja
+sanacijskih del)
+(1) Ne glede na 83. in 113. člen ZCes-2 za
+delno ali popolno zaporo javne ceste zaradi izvedbe sanacijskih del na
+prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, ni treba izdelati načrta
+zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja zapore na cestah.
+(2) Vloga za dovoljenje za delno ali
+popolno zaporo javne ceste mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu
+del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste ter čas trajanja zapore in navedbo
+tipske sheme zapore ceste. Pri uporabi semaforjev se doda izračun krmilnega
+programa. V primerih, kjer povprečni letni dnevni promet (PLDP) presega 10.000
+vozil ali kjer se dela izvajajo v vplivnem območju križišč ali je zaradi
+popolne zapore potreben obvoz ali se zahteva ločeno vodenje pešcev in
+kolesarjev, je treba vlogi priložiti situacije postavitve začasne prometne
+signalizacije in sheme potrebnih prometnih znakov za obvoz ter kratko tehnično
+poročilo.
+49. člen
+(trajanje ukrepov tega poglavja)
+(1) Ukrepi iz 45. do 48. člena tega zakona
+se uporabljajo do 31. marca 2024.
+(2) Projekti gradenj iz tega poglavja na
+prizadetih območjih, pričeti do 31. marca 2024, se dokončajo v skladu s tem
+zakonom.
+15. Zakon o vodah
+50. člen
+(izvajanje izrednih ukrepov zaradi
+škodljivega delovanja voda)
+(1) Ne glede na 96.a člen ZV-1 lahko organ
+v sestavi ministrstva, pristojnega za opravljanje posameznih nalog upravljanja
+voda, za izvedbo izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda v okviru
+odprave posledic poplav in plazov poleg izvajalcev gospodarskih javnih služb
+urejanja voda zagotovi dodatne izvajalce, pri čemer se za zagotovitev
+izvajalcev predpisi, ki urejajo javno naročanje, ne uporabljajo.
+(2) Cena za izvedbo izrednih ukrepov zaradi
+škodljivega delovanja voda iz prejšnjega odstavka se ne glede na predpise, ki
+urejajo gospodarske javne službe urejanja voda ter koncesijske akte za
+izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda za čas izvajanja interventnih
+ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda ob poplavah in plazovih določi v
+višini izhodiščne cene in urne postavke, določenih v posameznih koncesijskih
+pogodbah za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda, povečanih za do
+50 %.
+(3) Obseg in prednostni vrstni red
+izvajanja izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda iz prvega odstavka
+tega člena določi s sklepom predstojnik organa v sestavi ministrstva,
+pristojnega za opravljanje posameznih nalog upravljanja voda, pri čemer se
+primarno upošteva kriterij varovanja življenja ali zdravja ljudi.
+(4) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4.
+avgusta 2023 do 30. junija 2024.
+16. Zakon o vrtcih
+51. člen
+(oprostitev plačila staršev in kritje
+izpada sredstev)
+(1) Ne glede na 30. člen ZVrt so starši,
+katerih otroci zaradi poplav in plazov ali odprave posledic poplav in plazov ne
+obiskujejo vrtca, za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila za
+vrtec.
+(2) Vrtcem, ki zaradi poplav in plazov niso
+dostopni za starše oziroma so zaradi poplav in plazov zaprti ali so preventivno
+zaprti zaradi nevarnosti plazov, proračun Republike Slovenije krije izpad
+plačil staršev. Izpad plačil staršev se prizna za dneve, ko otroci niso mogli
+obiskovati vrtca, v višini znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je
+določeno v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo.
+(3) Sredstva v višini oprostitve plačila
+staršev za javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo zagotavlja občina
+ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka za vse vključene otroke v vrtec, ne
+glede na občino stalnega prebivališča otrok. Sredstva se občinam povrnejo iz
+proračuna Republike Slovenije v skladu z navodilom, ki ga izda minister,
+pristojen za predšolsko vzgojo.
+(4) Zasebni vrtci uveljavljajo sredstva iz
+drugega odstavka tega člena neposredno iz proračuna Republike Slovenije v
+skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka. Zasebnim vrtcem, ki se financirajo v
+skladu z drugim odstavkom 34. člena ZVrt, se izpad plačil staršev prizna za
+čas, ko so bili vrtci zaprti oziroma za starše nedostopni in otroci niso
+obiskovali vrtca, in v višini znižanega plačila staršev, ki bi bilo staršem
+določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno
+službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.
+Zasebnim vrtcem se iz proračuna Republike Slovenije za posameznega vključenega
+otroka krije tudi 15 % cene istovrstnega programa javnega vrtca na območju
+občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.
+17. Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem
+in strokovnem izobraževanju
+52. člen
+(stroški oskrbnin v dijaških domovih)
+(1) Ne glede na drugi odstavek 29. člena
+ZGim in drugi odstavek 59. člena ZPSI-1 so učenci in dijaki, ki bivajo v
+dijaških domovih, na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz 38.
+člena tega zakona v šolskem letu 2023/2024 oproščeni plačila oskrbnine za
+obdobje do 31. decembra 2023.
+(2) Pod pogojem iz prejšnjega odstavka so
+oproščeni plačila oskrbnine tudi študenti višjih strokovnih šol, ki bivajo v
+dijaških domovih.
+(3) Odločbo iz 38. člena tega zakona o
+izredni denarni socialni pomoči dijaškemu domu predložijo starši oziroma
+polnoletni dijak ali študent zase.
+(4) Stroške oskrbnin dijaškim domovom iz
+prvega in drugega odstavka tega člena krije proračun Republike Slovenije.
+18. Zakon o višjem strokovnem izobraževanju
+53. člen
+(podaljšanje statusa študenta
+višješolskega izobraževanja)
+Ne glede na 46. člen ZVSI imajo v
+študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa tudi študenti, ki so
+bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno sodelovali pri
+odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v študijskem letu
+2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.
+19. Zakon o potrošniških kreditih
+54. člen
+(odlog plačila obveznosti iz potrošniške
+kreditne pogodbe)
+(1) Ne glede na 4., 12. in 54. člen ZPotK-2
+lahko kreditojemalec pri dajalcu kredita, ki je pridobil dovoljenje za
+opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja po ZPotK-2, uveljavlja odlog
+plačila obveznosti iz kreditne pogodbe iz razloga nezmožnosti zagotavljanja
+plačila obveznosti iz kreditne pogodbe zaradi nastanka premoženjske škode, ki
+je nastala kot posledica poplav in plazov.
+(2) Za kreditojemalca iz prejšnjega
+odstavka šteje fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno
+prebivališče v Republiki Sloveniji.
+(3) Kreditojemalec naslovi na dajalca
+kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega
+kreditiranja na podlagi ZPotK-2, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne
+pogodbe najpozneje do 31. decembra 2023.
+(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka
+kreditojemalec navede, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav in
+plazov, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti iz kreditne pogodbe,
+sklenjene z dajalcem kredita iz prejšnjega odstavka, ter v ta namen predloži
+opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami poplav in plazov, ki so na to
+vplivale, ter dokazilo, da mu je v času nastanka poplav in plazov nastala
+premoženjska škoda. V vlogi kreditojemalec poleg tega navede število mesecev
+odloga.
+(5) Dajalec kredita najpozneje v osmih dneh
+brezplačno odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe,
+ki se sklene v obliki aneksa h kreditni pogodbi.
+(6) Odlog plačila pomeni prekinitev
+zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni
+datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila,
+enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe.
+Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z
+določbami kreditne pogodbe in aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim
+načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi. Odlog plačila ne vpliva na
+izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.
+(7) Odlog se odobri za obdobje največ 24
+mesecev, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec
+zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo.
+(8) V obdobju odloga plačil se na odloženi
+del glavnice 12 mesecev od začetka veljavnosti odloga plačil ne obračunavajo
+obresti, po enem letu pa se lahko obračunavajo obresti največ v višini 2 % letno
+oziroma po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne
+pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša.
+(9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena
+se lahko dajalec kredita in kreditojemalec sporazumno dogovorita za rok glede
+plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.
+55. člen
+(nadzor)
+Nadzor nad izvajanjem prejšnjega člena
+opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
+20. Zakon o socialnem varstvu
+56. člen
+(krizne namestitve)
+(1) Ne glede na tretji odstavek 49. člena
+ZSV krizne namestitve izvajajo tudi izvajalci, ki v skladu s predpisi s
+področja socialnega varstva izvajajo institucionalno varstvo.
+(2) Krizne namestitve v skladu s tem členom
+so namestitve, namenjene osebam, starejšim od 65 let, in odraslim osebam z
+motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi starosti, invalidnosti
+ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in jim zaradi posledic poplav in
+plazov ni mogoče zagotoviti oskrbe izven institucionalnega varstva.
+(3) Postopek krizne namestitve se začne na
+podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo ali službe za socialne
+zadeve izvajalca s področja socialnega varstva oziroma zdravstvene dejavnosti.
+Sprejem v krizno namestitev se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo socialno
+varstvo.
+(4) Krizna namestitev iz tega člena se
+zagotavlja v trajanju 21 dni. Ne glede na prejšnji stavek se krizna namestitev
+lahko podaljša največ dvakrat
+za 21 dni, če po mnenju pristojnega centra za socialno delo ali službe za
+socialne zadeve izvajalca s področja socialnega varstva oziroma zdravstvene
+dejavnosti osebi ni možno zagotoviti potrebne oskrbe v drugi organizirani
+obliki socialnovarstvenih storitev. Če vrnitev osebe v domače okolje po zaključeni krizni namestitvi
+zaradi posledic poplav in plazov ni mogoča, se ji prednostno zagotovi
+vključitev v zagotavljanje institucionalnega varstva v instituciji, pri
+izvajalcu institucionalnega varstva, ki je osebi zagotovil krizno namestitev.
+(5) Osebam, ki zaradi starosti,
+invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorejo prevoza z osebnim oziroma javnim
+prevozom, se prevoz v ali iz krizne namestitve zagotovi z nenujnim reševalnim
+prevozom osebe.
+(6) Nenujni reševalni prevoz iz prejšnjega
+odstavka pri dispečerski službi zdravstva naroči pristojna oseba izvajalca iz
+prvega odstavka tega člena, ki bo osebi zagotovil krizno namestitev.
+(7) Izvajalec nenujnega reševalnega prevoza
+iz prejšnjega odstavka je javni zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična
+oseba s koncesijo za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje iz
+pravilnika, ki določa prevoze pacientov.
+(8) Sredstva za kritje stroškov kriznih
+namestitev in nenujnih reševalnih prevozov iz tega člena se zagotavljajo v
+proračunu Republike Slovenije. Sredstva za kritje stroškov kriznih namestitev se
+izvajalcu iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo od dneva krizne namestitve
+osebe. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu,
+pristojnem za institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov, potrebna
+dokazila in roke izplačil določi minister, pristojen za institucionalno
+varstvo.
+(9) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4.
+avgusta 2023 do 30. junija 2024.
+21. Zakon o delovnih razmerjih
+57. člen
+(začasna premestitev zaposlenega pri
+izvajalcu, ki socialnovarstvene storitve opravlja na podlagi koncesijske
+pogodbe in dovoljenja za delo zaradi nujnih delovnih potreb)
+(1) Ne glede na 169. člen ZDR-1 lahko
+izvajalec, ki zagotavlja socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali
+storitve pomoč na domu na podlagi koncesijske pogodbe ali z dovoljenjem za
+delo, zaradi odprave posledic poplav in plazov, zaposlenega brez njegovega
+soglasja začasno premesti tudi k drugemu izvajalcu socialnovarstvene storitve
+institucionalno varstvo ali pomoč družini na domu na enako ali drugo delovno
+mesto.
+(2) Za izvajanje ukrepa iz tega člena se
+smiselno uporabljajo določbe 13. poglavja četrtega dela tega zakona, ki urejajo
+začasne ukrepe na področju zakonodaje, ki ureja javne uslužbence, razen
+omejitve iz četrtega odstavka 126. člena tega zakona.
+58. člen
+(izjema od omejitve dnevne delovne
+obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter omejitve dela preko polnega
+delovnega časa)
+(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
+delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti,
+dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega
+časa, lahko za namen odprave posledic poplav in plazov, ko ni mogoče na
+drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu brez
+njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela,
+ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja
+delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.
+(2) Odreditev dela preko polnega delovnega
+časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je
+treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno
+daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.
+(3) Delo preko polnega delovnega časa,
+odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na
+teden oziroma 80 ur na mesec.
+(4) Delo preko polnega delovnega časa lahko
+s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega
+odstavka.
+(5) Skupno število ur dela preko polnega delovnega
+časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480 ur.
+(6) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4.
+avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
+22. Stanovanjski zakon
+59. člen
+(izjemna dodelitev neprofitnih stanovanj v
+najem zaradi poplav in plazov)
+(1) Ne glede na 87. člen SZ-1 so do izjemne
+dodelitve neprofitnega stanovanja v najem upravičene osebe, ki izpolnjujejo
+naslednje pogoje (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do izjemne dodelitve
+neprofitnega stanovanja v najem):
+-
+če so bile zaradi poplav in plazov stanovanjske enote, v katerih so ob
+tej naravni nesreči dejansko prebivale, trajno ali huje poškodovane,
+-
+če bi bil za obnovo stanovanjske enote ali ponovno vselitev potreben
+daljši čas in
+-
+če prosilec ali oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, nima v
+lasti oziroma solasti druge nepremičnine, v kateri bi lahko prebivala.
+(2) Najem neprofitnega stanovanja,
+dodeljenega na podlagi tega člena, je mogoč do odprave posledic poplav in
+plazov, vendar najdlje za tri leta od sklenitve najemne pogodbe.
+(3) Stanovanja za izjemno dodelitev
+neprofitnih stanovanj v najem lahko zagotovijo država, občine, javni
+stanovanjski skladi ter druge pravne osebe javnega prava, katerih ustanovitelj
+je država ali občina.
+(4) Stanovanja v lasti države ali druge
+pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je država, se dodelijo v najem
+upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem preko
+Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada.
+(5) Stanovanja v lasti občine ali druge
+pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, in javnih
+stanovanjskih skladov se dodelijo v najem upravičencem do izjemne dodelitve
+neprofitnega stanovanja v najem praviloma v občini stalnega prebivališča
+upravičenca do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem oziroma
+občini, na območju katere javni stanovanjski sklad deluje.
+(6) O izjemni dodelitvi neprofitnega
+stanovanja v najem iz četrtega odstavka tega člena odloči direktor
+Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, z odločbo. Zoper
+odločbo iz tega odstavka je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za
+stanovanja.
+(7) O izjemni dodelitvi neprofitnega
+stanovanja v najem iz petega odstavka tega člena odloči župan oziroma direktor
+javnega stanovanjskega sklada z odločbo.
+(8) Stanovanja v lasti države ali druge
+pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je država, ter Stanovanjskega
+sklada Republike Slovenije, javnega sklada, se pod pogoji iz tega člena oddajo
+v najem upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem brezplačno
+najdlje za 12 mesecev od sklenitve najemne pogodbe. Če se najemna pogodba
+sklene za čas, daljši od 12 mesecev, se po poteku 12 mesecev upravičencem do
+izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem obračuna neprofitna
+najemnina, določena v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje neprofitnih
+stanovanj v najem.
+(9) Stanovanja v lasti občine ali druge
+pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, in javnih
+stanovanjskih skladov se pod pogoji iz tega člena oddajo v najem upravičencem do
+izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem za neprofitno najemnino,
+določeno v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje neprofitnih stanovanj v
+najem, pri čemer najemnino za prvih 12 mesecev od sklenitve najemne pogodbe
+nepovratno krije država iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
+(10) Postopek za izjemno dodelitev
+neprofitnih stanovanj v najem v skladu s tem členom se lahko začne najpozneje v
+devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
+59.a člen
+(pridobivanje osebnih podatkov)
+Občine in javni stanovanjski skladi za
+potrebe ugotavljanja dejanskega stanja in odločanja v upravnih postopkih
+izjemnega dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem na podlagi prejšnjega
+člena brezplačno pridobivajo podatke o prosilcih za izjemno dodelitev
+neprofitnega stanovanja v najem in osebah, s katerimi živijo v gospodinjstvu,
+iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
+-
+ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke iz centralnega
+registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče) ter
+-
+okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin posamezne osebe.
+59.b člen
+(nadomestilo za stroške bivanja v drugi
+stanovanjski enoti)
+(1) Do nadomestila za stroške bivanja v
+drugi stanovanjski enoti (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo za stroške bivanja)
+so upravičene osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
+-
+so bile zaradi poplav in plazov stanovanjske enote, v katerih so ob
+poplavah in plazovih dejansko prebivale, uničene ali huje poškodovane, tako da
+bivanje v njih ni mogoče in je za njihovo obnovo ter ponovno vselitev potreben
+daljši čas, in
+-
+po poplavah in plazovih upravičene osebe in člani njihovega
+gospodinjstva začasno bivajo v drugi stanovanjski enoti, z uporabo katere
+nastanejo stroški bivanja.
+(2) Do nadomestila za stroške bivanja ni
+upravičena oseba, ki živi v drugi stanovanjski enoti v svoji lasti ali v lasti
+oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu.
+(3) Nadomestilo za stroške bivanja se
+dodeli za čas začasnega bivanja upravičene osebe iz prvega odstavka tega člena
+in članov njenega gospodinjstva v drugi stanovanjski enoti, vendar največ za
+eno leto z možnostjo podaljšanja za največ eno leto. Upravičena oseba je dolžna
+o prenehanju začasnega bivanja v drugi stanovanjski enoti obvestiti občino, ki
+je odločila o dodelitvi nadomestila za stroške bivanja v roku desetih dni po
+prenehanju začasnega bivanja.
+(4) O dodelitvi nadomestila za stroške
+bivanja odloči občina, v kateri ima prosilec za nadomestilo za stroške bivanja
+stalno prebivališče, na podlagi vloge za dodelitev nadomestila za stroške
+bivanja.
+(5) Nadomestilo za stroške bivanja se
+upravičeni osebi iz prvega odstavka tega člena izplačuje mesečno v pavšalnem
+znesku, katerega višina je odvisna od števila članov gospodinjstva, kot sledi:
+-
+za 1 in 2-člansko gospodinjstvo: 150 eurov,
+-
+za 3 in 4-člansko gospodinjstvo: 200 eurov,
+-
+za 5 in več člansko gospodinjstvo: 250 eurov.
+(6) Upravičena oseba in člani njenega
+gospodinjstva so upravičeni do enega nadomestila za stroške bivanja.
+(7) Nadomestilo za stroške bivanja
+izplačuje občina, v kateri ima upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena
+stalno prebivališče, sredstva pa občinam nepovratno krije država iz sredstev
+proračuna Republike Slovenije. Občine vložijo zahtevke za povračilo nadomestil
+za stroške bivanja na podlagi tega člena najpozneje do desetega dne v mesecu za
+pretekli mesec.
+(8) Vloga za dodelitev nadomestila za
+stroške bivanja se vloži do 2. junija 2024.
+60. člen
+(upravičenci za pridobitev subvencije k
+plačilu tržne najemnine po poplavah in plazovih)
+(1) Ne glede na prvi odstavek 121.a člena
+SZ-1 se pri odločanju o vlogah za subvencijo k plačilu tržne najemnine,
+vloženih od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023, pogoj uvrstitve na prednostno
+listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja
+v občini stalnega prebivališča pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije k
+plačilu tržne najemnine ne upošteva, če gre za prosilca, ki je zaradi poplav in
+plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival,
+utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje.
+(2) Ne glede na drugi odstavek 121.a člena
+SZ-1 se pri odločanju o vlogah za subvencijo k plačilu tržne najemnine,
+vloženih od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023, šteje, da prosilec, ki je
+zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je
+dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno
+življenjsko okolje, izpolnjuje pogoje po zadnjem objavljenem javnem razpisu za
+dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja, zaradi česar pridobitev mnenja o
+izpolnjevanju pogojev po zadnjem objavljenem javnem razpisu za dodelitev
+neprofitnega najemnega stanovanja od pristojne lokalne skupnosti ni potrebna.
+(3) Ne glede na tretji odstavek 121.a člena
+SZ-1 se pri odločanju o vlogah za subvencijo k plačilu tržne najemnine,
+vloženih od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023, pri ugotavljanju
+upravičenosti do subvencije k plačilu tržne najemnine, za prosilca, ki je
+zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je
+dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno
+življenjsko okolje, pogoji in merila iz 87. člena SZ-1 ne upoštevajo.
+23. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
+odpravi posledic naravnih nesreč
+61. člen
+(posebna ureditev glede izplačila enkratne
+solidarnostne pomoči)
+(1) Ne glede na 52. člen ZOPNN-F se
+solidarnostna pomoč, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 52. členu ZOPNN-F,
+lahko izplača tudi v več delih.
+(2) Plačnik davka lahko popravlja predhodno
+predloženi obračun davčnega odtegljaja, če je bila od izplačane enkratne
+solidarnostne pomoči pred uveljavitvijo 52. člena ZOPNN-F oziroma za drugo in
+vsako nadaljnje izplačilo do uveljavitve tega zakona upoštevaje ta člen
+izkazana previsoka davčna obveznost. Plačnik davka lahko vloži popravek
+obračuna davčnega odtegljaja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
+Za popravljanje obračuna davčnega odtegljaja se uporabljajo določbe tretjega do
+sedmega odstavka 54. člena ZDavP-2 v zvezi s 57. členom ZDavP-2.
+24. Zakon o varstvu okolja
+62. člen
+(ravnanje z odpadki in stroški tega
+ravnanja)
+(1) Za odpadke, ki so jih kot posledico
+poplav in plazov od 4. avgusta 2023 do ure ali dneva, ko pristojna oseba za
+vodenje intervencije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in
+drugimi nesrečami, odloči, da so zagotovljeni pogoji za prenehanje
+intervencije, zbrali izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe
+varstva okolja iz 3. točke prvega odstavka 233. člena ZVO-2 (v nadaljnjem
+besedilu: izvajalec javne službe), morajo ti izvajalci javne službe zagotoviti
+obdelavo najpozneje do 31. avgusta 2024.
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo za
+odpadke, ki jih na območju Zgornje Savinjske doline in zgornje Mežiške doline
+kot posledico poplav in plazov od 4. avgusta 2023 do največ tri mesece od ure
+ali dneva, ko pristojna oseba za vodenje intervencije v skladu s predpisi, ki
+urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, odloči, da so zagotovljeni
+pogoji za prenehanje intervencije, zberejo izvajalci javne službe, ti izvajalci
+javne službe zagotoviti obdelavo najpozneje do 31. decembra 2024.
+(3) Vsi odpadki iz prvega in drugega
+odstavka tega člena se izvajalcu javne službe oddajo, pri čemer izvajalec kot
+njihov prevzemnik v celoti izpolni in potrdi evidenčni list z uporabo
+informacijskega sistema iz predpisa, ki ureja odpadke. Kot pošiljatelj se na
+evidenčni list vedno navede »RS – poplave avgust 2023«, kot kraj oddaje
+pošiljke odpadkov pa se navede sedež občine, v kateri so odpadki nastali.
+(4) Ne glede na izdana okoljevarstvena
+dovoljenja za obdelavo odpadkov, se obdelovalcem v delu, ki se nanaša na skupno
+količino odpadkov ali skupno količino nevarnih odpadkov, ki se letno lahko
+obdelajo, dovoli preseganje teh količin, če gre za prevzem odpadkov iz prvega
+ali drugega odstavka tega člena ter njihovo skladiščenje, če so pri teh
+postopkih izpolnjeni vsi drugi pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja.
+(5) Ne glede na prvi odstavek 33. člena
+ZVO-2 krije stroške ravnanja z odpadki iz prvega in drugega odstavka tega člena
+Republika Slovenija.
+(6) Cena ravnanja s komunalnimi odpadki iz
+prvega in drugega odstavka tega člena je enaka potrjeni ceni, ki je veljala na
+dan uveljavitve tega zakona za izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki na
+podlagi predpisa, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih
+občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, razen za postopke, začete
+po Odredbi za zagotovitev nujnega odvoza nesortiranih odpadkov poveljnika
+Civilne zaščite Republike Slovenije, številka 843-71/2023-97-DGZR z dne 8. 8.
+2023, ki se dokončajo v skladu s to odredbo.
+(7) Stroški ravnanja z odpadki iz četrtega
+odstavka tega člena obsegajo:
+1.
+stroške prevzema odpadkov,
+2.
+stroške prevoza odpadkov od kraja predhodnega skladiščenja ali
+skladiščenja do kraja naprave za obdelavo, in
+3.
+stroške zagotovitve obdelave prevzetih odpadkov, vključno s stroški
+priprave teh odpadkov za nadaljnjo obdelavo (npr. sortiranje).
+(8) Izvajalec javne službe iz prvega
+odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za okolje, pošlje račun za plačilo
+stroškov ravnanja z odpadki, s priloženimi dokazili iz uredbe, ki ureja
+odpadke, da je bila obdelava zagotovljena, ter akt občine, s katerim so bile
+potrjene cene iz šestega odstavka tega člena.
+(9) Ministrstvo, pristojno za okolje, na
+podlagi popolne dokumentacije iz prejšnjega odstavka izvajalcu javne službe iz
+prvega odstavka tega člena plača račun iz prejšnjega odstavka in ga obvesti o
+plačilu.
+(10) Ministrstvo, pristojno za okolje,
+delno ali v celoti zavrne račun iz osmega odstavka tega člena, če iz
+dokumentacije, priložene računu, izhaja, da obdelava ni bila izvedena v skladu
+s tem zakonom in predpisi, ki urejajo odpadke. V tem primeru izvajalec obdelave
+krije stroške ravnanja z odpadki, na katero se nanaša zavrnjen račun.
+62.a člen
+(ravnanje z onesnaženo zemljino)
+(1) Država zagotovi prevzem in končno
+obdelavo onesnažene zemljine, ki je nastala kot posledica poplav in plazov,
+najpozneje do 1. julija 2024.
+(2) Izvršitev obveznosti iz prejšnjega
+odstavka zagotovi ministrstvo, pristojno za okolje.
+63. člen
+(posegi v okolje)
+Ne glede na peti odstavek 89. člena ZVO-2
+in Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
+okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2), se
+za projekte ali dele projektov, potrebnih za odpravo posledic poplav in plazov
+po tem zakonu, določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je
+treba izvesti presojo vplivov na okolje, ne uporabljajo.
+25. Zakon o sladkovodnem ribištvu
+64. člen
+(oprostitev plačila koncesijske dajatve)
+(1) Ne glede na 28. in 31. člen ZSRib se
+koncesionarjem za izvajanje ribiškega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja
+sladkovodno ribištvo, ki jim je nastala škoda zaradi poplav in plazov, oprosti
+plačilo koncesijske dajatve v letu 2023 in prvega obroka v letu 2024.
+(2) Koncesionarju iz tega člena, ki je
+koncesijsko dajatev za leto 2023 deloma ali v celoti že poravnal, se plačani
+znesek upošteva pri plačilu naslednje koncesijske dajatve, in sicer do višine
+že plačane koncesijske dajatve v letu 2023.
+(3) Ukrep se izvaja v skladu z Uredbo Komisije
+(EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
+delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in
+akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z
+Uredbo Komisije (EU) 2022/2514 z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU)
+št. 717/2014 glede njenega obdobja uporabe (UL L št. 326 z dne 21. 12. 2022,
+str. 8).
+(4) Vlada podrobneje določi pogoje in
+postopek za dodelitev pomoči iz tega člena.
+26. Zakon o varstvu okolja in Zakon o
+rudarstvu
+65. člen
+(uporaba viškov izkopanega materiala)
+(1) Ne glede na 3. točko tretjega odstavka
+22. člena ZVO-2 se določbe 23. do 53. člena ZVO-2 ne uporabljajo tudi za
+neonesnažen del tal in drug naravno prisoten material, ki sta izkopana med gradbenimi
+deli na projektu, kjer je investitor občina, država ali drug investitor
+gospodarske javne infrastrukture, in katerega gradnja je dovoljena s
+prostorskimi izvedbenimi akti, če se v svojem prvotnem stanju uporabita za
+gradnjo na drugem kraju, kot sta bila izkopana, in gre za izvajanje projekta za
+sanacijo erodiranega območja, prizadetega zaradi poplav in plazov, za gradnjo
+protipoplavnih ukrepov ali za gradnjo poškodovane gospodarske javne
+infrastrukture v poplavah in plazovih na istem porečju in je investitor tega
+projekta občina ali država.
+(2) Ne glede na 92. člen ZRud-1 se lahko
+višek mineralne surovine, ki ni onesnažen, in je izkopan med gradbenimi deli na
+projektu, kjer je investitor občina, država ali drug investitor gospodarske
+javne infrastrukture, in katerega gradnja je dovoljena s prostorskimi
+izvedbenimi akti, uporabi v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju,
+kot je bil izkopan, če gre za izvajanje projektov iz prejšnjega odstavka.
+27. Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o
+gozdovih in Zakon o agrarnih skupnostih
+66. člen
+(nakup zemljiških parcel, ki so kmetijsko
+zemljišče, gozd ali kmetija)
+(1) Ne glede na 17. do 25.a člen ZKZ, 47.
+člen ZG ter 41. in 42. člen ZAgrS ima Republika Slovenija pravico do nakupa
+zemljiške parcele, ki je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, za namen
+odprave posledic poplav in plazov.
+(2) Nakup iz prejšnjega odstavka se izvede
+do 31. marca 2024 s sklenitvijo neposredne pogodbe, če je izražena volja
+lastnikov zemljiške parcele in Republike Slovenije.
+(3) Ne glede na 3.eb in 3.ec člen ZKZ
+ukrepov iz 3.eb in 3.ec člena ZKZ ni treba izvesti, če gre za prostorske
+ureditve, ki se načrtujejo z OPPN za odpravo posledic naravne nesreče iz tega
+zakona, in se postopek priprave OPPN za odpravo posledic naravne nesreče iz
+tega zakona začne do 31. marca 2024.
+(4) Ne glede na 3.g člen ZKZ se odškodnina
+zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za gradnjo objektov na
+območjih, za katere se sprejme OPPN iz prejšnjega odstavka, ne plača.
+28. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in
+gozdov Republike Slovenije in Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike
+Slovenije
+67. člen
+(določitev drugega upravljavca)
+Ne glede na 2. člen ZSKZ in 9. člen ZGGLRS
+lahko vlada na zemljiščih, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in
+gozdov Republike Slovenije oziroma družba Slovenski državni gozdovi, za namen
+odprave posledic poplav in plazov do 31. marca 2024 določi drugega upravljavca.
+29. Gradbeni zakon
+68. člen
+(nujna rekonstrukcija)
+Ne glede na tretji odstavek 5. člena GZ-1
+se pri rekonstrukciji, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic poplav in
+plazov in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, lahko lega, gabariti
+in zunanjost objekta spremenijo v obsegu manjših dopustnih odstopanj iz 79.
+člena GZ-1, če se prijavi začetka gradnje priložita projektna dokumentacija za
+izvedbo gradnje in vodno soglasje, če je to predpisano, ter se z deli začne
+najpozneje do 31. julija 2024.
+30. Zakon o elektronskih komunikacijah
+69. člen
+(upravljanje številke skrajšanega izbiranja
+114 za vzpostavitev in delovanja klicnega centra za pomoč pri odpravi posledic
+poplav in plazov)
+(1) Ne glede na 99., 100. in 101. člen
+ZEKom-2 ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo, do 31. decembra 2023
+upravlja s številko skrajšanega izbiranja 114 za namen vzpostavitve in
+delovanja klicnega centra za pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov brez
+predhodne pridobitve odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja.
+(2) Operaterji elektronskih komunikacij
+svojim končnim uporabnikom, ki kličejo na številko 114, zagotovijo brezplačen
+prenos komunikacije do klicnega centra iz prejšnjega odstavka.
+31. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
+70. člen
+(dodelitev pomoči)
+Ne glede na 1. člen ZOPNN se za namen
+odprave posledic poplav in plazov pomoč upravičencem iz sektorja ribištva in
+akvakulture dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra
+2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s
+proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture,
+za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju
+Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 82), zadnjič spremenjeno
+z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU)
+št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim
+trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o
+razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo,
+predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za
+združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167
+z dne 30. 6. 2023, str. 1).
+71. člen
+(ocena škode)
+Ne glede na drugi odstavek 44.b člena ZOPNN
+za namen odprave posledic poplav in plazov za naloge odprave posledic škode v
+gospodarstvu, ki se nanašajo na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter
+sektorju ribištva in akvakulture, oceno škode izdela ministrstvo, pristojno za
+kmetijstvo in ribištvo, za naloge odprave posledic škode pri društvih in
+ustanovah pa ministrstvo, pristojno za področje delovanja oškodovanega društva
+ali ustanove, po programu in metodologiji kot je predviden za odpravo posledic
+škode v gospodarstvu.
+71.a člen
+(dodatni upravičenci do sredstev)
+Ne glede na 44.e člen ZOPNN so za namen
+odprave posledic poplav in plazov upravičenci do sredstev za odpravo posledic
+škode na strojih in opremi ter škode, nastale zaradi poškodovanja ali uničenja
+zalog pri društvih in ustanovah (v nadaljnjem besedilu: škoda pri društvih in
+ustanovah), tudi društva in ustanove, ki so bili prizadeti v poplavah in
+plazovih.
+71.b člen
+(povrnitev škode društvom in ustanovam)
+Ne glede na 44.f člen ZOPNN se društvom in
+ustanovam iz prejšnjega člena lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode
+zaradi poplav in plazov največ v višini 50 % škode na strojih in opremi
+ter 60 % škode, nastale zaradi poškodovanja ali uničenja zalog, ki jo
+potrdi komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh.
+71.c člen
+(program odprave posledic škode v
+gospodarstvu, ki se nanaša na škodo pri društvih in ustanovah)
+(1) Ocene škod pri društvih in ustanovah iz
+71. člena tega zakona ministrstva posredujejo ministrstvu, pristojnemu za
+delovanje nevladnih organizacij.
+(2) Ne glede na 44.c in drugi odstavek 44.č
+člena ZOPNN za škodo pri društvih in ustanovah za namen odprave posledic poplav
+in plazov, program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo
+pri društvih in ustanovah (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic
+škode pri društvih in ustanovah), predloži vladi ministrstvo, pristojno za
+delovanje nevladnih organizacij, če ga prej potrdi komisija za odpravo posledic
+naravnih nesreč na stvareh in da k njemu soglasje ministrstvo, pristojno za
+finance.
+71.č člen
+(financiranje programa odprave posledic
+škode pri društvih in ustanovah)
+(1) Ne glede na 44.d člen ZOPNN je za
+financiranje izvajanja programa odprave posledic škode pri društvih in
+ustanovah za namen odprave posledic poplav in plazov pristojno ministrstvo,
+pristojno za delovanje nevladnih organizacij.
+(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se
+ministrstvu, pristojnemu za delovanje nevladnih organizacij, zagotovijo v
+okviru sredstev državne proračunske rezerve, v okviru sredstev splošne
+proračunske rezervacije.
+71.d člen
+(potrditev škode pri društvih in
+ustanovah)
+Ne glede na prvi odstavek 44.f člena ZOPNN
+za namen odprave posledic poplav in plazov višino škode pri društvih in
+ustanovah potrdi komisija za odpravo posledic škode na stvareh.
+71.e člen
+(postopek dodelitve sredstev društvom in
+ustanovam)
+(1) Ne glede na 44.g člen ZOPNN za škodo
+pri društvih in ustanovah za namen odprave posledic poplav in plazov:
+-
+upravičenci vloge predložijo ministrstvu, pristojnemu za delovanje
+nevladnih organizacij, v roku, določenem v programu odprave posledic škode pri
+društvih in ustanovah;
+-
+ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, obvesti
+upravičence do sredstev, pripravi predlog višine potrebnih sredstev za
+povračilo škode in ga, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je
+predlog povrnitve škode pri društvu oziroma ustanovi skladen s programom
+odprave posledic škode pri društvih in ustanovah, predloži v sprejetje komisiji
+za odpravo posledic škode na stvareh;
+-
+minister, pristojen za delovanje nevladnih organizacij, določi vsebino
+in obliko obrazca za prijavo škode pri društvih in ustanovah.
+(2) Pri odločanju o višini sredstev za
+odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah je treba zagotoviti, da vsota
+sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo
+zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz proračuna
+Republike Slovenije in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.
+71.f člen
+(izdaja in vsebina odločbe o dodelitvi
+sredstev društvom in ustanovam)
+(1) Ne glede na prvi odstavek
+45. člena ZOPNN o dodelitvi sredstev za odpravo škode pri društvih in
+ustanovah izda odločbo ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih
+organizacij.
+(2) Ne glede na drugi odstavek
+45. člena ZOPNN mora odločba o dodelitvi sredstev za odpravo škode pri
+društvih in ustanovah poleg sestavin, ki jih določata ZOPNN in zakon, ki ureja
+splošni upravni postopek, vsebovati tudi obveznosti v zvezi s poročanjem o
+porabi sredstev.
+71.g člen
+(namenska poraba sredstev in poročanje)
+(1) Ne glede na 46.a člen ZOPNN morajo biti
+sredstva za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah, dodeljena po 71.b
+členu tega zakona, porabljena skladno z namenom njihove uporabe.
+(2) Društvo oziroma ustanova, ki je
+upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah, mora
+predložiti ministrstvu, pristojnemu za delovanje nevladnih organizacij,
+zaključno poročilo o njihovi porabi najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko so mu
+bila skladno z določbami tega zakona dodeljena.
+71.h člen
+(nadzor namenske porabe sredstev in vračilo
+pomoči)
+(1) Če društvo oziroma ustanova, ki je
+upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah, ne
+porabi dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode, je dolžan razliko do
+dodeljenih sredstev vrniti.
+(2) Društvo oziroma ustanova, ki je
+upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah,
+mora neporabljena sredstva za odpravo posledic škode vrniti tudi:
+-
+če škoda ni bila pravilno ocenjena,
+-
+če je društvo oziroma ustanova, ki je upravičenec do sredstev za odpravo
+posledic škode pri društvih in ustanovah, prejel pomoč iz tega zakona v
+nasprotju z drugim odstavkom 71.e člena tega zakona,
+-
+če se je iztekel rok, za katerega je v odločbi o dodelitvi sredstev
+določeno, da se morajo dodeljena sredstva porabiti,
+-
+zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe, prenehanja na podlagi sodne
+odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu,
+-
+če imetnik odločbe o dodelitvi sredstev preneha izvajati svojo
+dejavnost.
+(3) Društvo oziroma ustanova kot
+upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah
+mora neporabljena ali nenamensko uporabljena sredstva vrniti najpozneje v treh
+mesecih po tem, ko ga na vrnitev sredstev pozove ministrstvo, pristojno za
+delovanje nevladnih organizacij. Vrnjena sredstva so izredni prihodek proračuna
+Republike Slovenije.
+(4) Po poteku roka za vračilo prekomerno
+prejete pomoči do vračila se društvu oziroma ustanovi kot upravičencu do
+sredstev za odpravo posledic škode pri društvih in ustanovah obračunavajo
+zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih
+obresti.
+71.i člen
+(poročanje)
+(1) Ne glede na tretji odstavek
+64. člena ZOPNN poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode pri
+društvih in ustanovah za namen odprave posledic poplav in plazov predloži vladi
+v sprejetje ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij.
+(2) Ne glede na četrti odstavek
+64. člena ZOPNN je sestavni del poročila o izvedbi programa odprave
+posledic škode pri društvih in ustanovah tudi poročilo komisije za odpravo
+posledic naravnih nesreč na stvareh.
+71.j člen
+(odstop od ureditve na področju plačane
+odsotnosti prostovoljca)
+(1) Ne glede na 30. člen ZOPNN-F ima
+prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo zaradi odprave posledic poplav in
+plazov v okviru občine, občinskega ali regijskega štaba Civilne zaščite in
+prostovoljnega gasilskega društva, pravico do plačane odsotnosti z dela za
+največ sedem delovnih dni, ki jo lahko izkoristi do 31. decembra 2023.
+(2) Pravica iz prejšnjega odstavka pripada
+tudi prostovoljcu, ki je plačano odsotnost z dela koristil od 11. avgusta
+2023.
+(3) Prostovoljec izkazuje upravičenost do
+odsotnosti iz prvega odstavka tega člena na podlagi potrdila o opravljenem
+prostovoljskem delu občine, občinskega ali regijskega štaba Civilne zaščite,
+prostovoljnega gasilskega društva ali na podlagi delovnega naloga iz aplikacije
+Poplave 2023.
+(4) Izplačana nadomestila plač
+prostovoljcev iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija povrne v
+celoti.
+72. člen
+(predložitev programa odprave posledic
+škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji
+ter sektorju ribištva in akvakulture)
+Ne glede na 44.c in drugi odstavek 44.č
+člena ZOPNN za škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in
+akvakulture za namen odprave posledic poplav in plazov program odprave posledic
+škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji
+ter sektorju ribištva in akvakulture, predloži vladi ministrstvo, pristojno za
+kmetijstvo in ribištvo, če ga prej potrdi komisija za
+odpravo posledic škode v kmetijstvu in da k njemu soglasje ministrstvo,
+pristojno za finance.
+73. člen
+(vsebina programa odprave posledic škode v
+gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter
+sektorju ribištva in akvakulture)
+Ne glede na prvi odstavek 44.č člena ZOPNN
+se za škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in
+akvakulture za namen odprave posledic poplav in plazov določi vsebina programa
+odprave posledic škode v gospodarstvu tudi na kmetijskih strojih in drugi
+opremi za opravljanje kmetijske dejavnosti ter na strojih in opremi za
+opravljanje ribištva in akvakulture, ki je bila poškodovana ali uničena zaradi
+poplav in plazov, na zalogah v kmetijstvu in zalogah v sektorju ribištva in
+akvakulture, ki so bile poškodovane ali uničene zaradi poplav in plazov, ter na
+živalih.
+74. člen
+(financiranje programa odprave posledic
+škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji
+ter sektorju ribištva in akvakulture)
+Ne glede na 44.d člen ZOPNN je za
+financiranje izvajanja programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se
+nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in
+akvakulture, za namen odprave posledic poplav in plazov pristojno ministrstvo,
+pristojno za kmetijstvo in ribištvo.
+75. člen
+(upravičenci do sredstev)
+Ne glede na 44.e člen ZOPNN so za namen
+odprave posledic poplav in plazov upravičenci do sredstev za odpravo posledic
+škode v gospodarstvu tudi nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilnih
+dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ter društva, ki
+opravljajo dejavnosti v sektorju ribištva in akvakulture.
+76. člen
+(potrditev škode)
+Ne glede na prvi odstavek 44.f člen ZOPNN
+za namen odprave posledic poplav in plazov višino škode v gospodarstvu, ki se
+nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in
+akvakulture, potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
+77. člen
+(postopek dodelitve sredstev)
+Ne glede na 44.g člen ZOPNN za škodo v
+gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter
+sektorju ribištva in akvakulture, za namen odprave posledic poplav in plazov:
+-
+upravičenci vloge predložijo ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in
+ribištvo, v roku, določenem v programu odprave posledic škode v kmetijstvu;
+-
+ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, obvesti upravičence do
+sredstev, pripravi predlog višine potrebnih sredstev za povračilo škode in ga,
+če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog povrnitve škode v
+gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter
+sektorju ribištva in akvakulture, skladen s programom odprave posledic škode v
+gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter
+sektorju ribištva in akvakulture, predloži v sprejetje komisiji za odpravo
+posledic škode v kmetijstvu;
+-
+minister, pristojen za kmetijstvo in ribištvo, določi vsebino in obliko
+obrazca za prijavo škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni
+kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture.
+78. člen
+(izdaja in vročanje odločbe o dodelitvi
+sredstev)
+Ne glede na prvi odstavek 46.a člena ZOPNN
+se tudi za škodo v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski
+proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, za namen odprave posledic
+poplav in plazov uporablja postopek iz 46.a člena ZOPNN.
+79. člen
+(poročanje)
+(1) Ne glede na tretji odstavek 64. člena
+ZOPNN je za namen odprave posledic poplav in plazov za poročilo o izvedbi
+programa odprave posledic škode v gospodarstvu za škodo, ki se nanaša na škodo
+v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture,
+pristojno ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo.
+(2) Ne glede na četrti odstavek 64. člena
+ZOPNN je sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode v
+gospodarstvu, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo ter sektor
+ribištva in akvakulture, tudi poročilo komisije za odpravo posledic škode v
+kmetijstvu.
+ČETRTI DEL
+ZAČASNI UKREPI
+1. Začasni ukrepi na področju gradnje cest
+za občine
+80. člen
+(pomoč občinam na področju gradnje cest)
+(1) Direkcija Republike Slovenije za
+infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: direkcija) lahko na podlagi pooblastila
+v imenu in za račun posamezne občine izvaja storitev vodenja celotnih projektov
+gradenj ali vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah, prizadetih v
+poplavah in plazovih. Občina najpozneje do 31. oktobra 2023 direkciji posreduje
+nabor projektov gradenj ali vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah,
+katerih vodenje želi prenesti na direkcijo, ter predlaga prioritetni vrstni red
+posameznih projektov. Predlog mora vsebovati tudi vir financiranja.
+(2) Izmed predlaganih projektov s strani
+prizadetih občin vlada določi projekte in prioritetni vrstni red projektov na
+občinskih cestah v posamezni občini, za katere bo direkcija izvajala storitev
+vodenja projektov.
+(3) Prioritetni vrstni red projektov je
+odvisen od kategorije ceste, povezovalne funkcije ceste, ki jo ima ta v
+prostoru (npr. povezava med občinami, dostop do gospodarskih ali nedostopnih
+poseljenih območij), možnosti obvoza in njegove dolžine, od možne izvedljivosti
+trase ceste (potek po ali izven cestnega zemljišča) ter od organizacijskih
+zmožnosti direkcije.
+(4) Stopnja pripravljenosti projektov na
+občinskih cestah, za katere vodenje prevzame direkcija, mora zagotavljati, da
+bo postopek naročila izvajanja gradnje ali vzdrževalnih del v javno korist
+zaključen najpozneje do 31. marca 2024. Vodenje projekta je zaključeno z
+zaključkom gradnje ali vzdrževalnih del v javno korist in predajo občinske
+ceste v promet.
+(5) Stroški storitve iz prvega odstavka
+tega člena, ki jih direkcija izvaja za občine, bremenijo proračun Republike
+Slovenije.
+81. člen
+(uporaba ukrepa pomoči občinam na področju
+gradnje cest)
+Ukrep se uporablja do zaključka gradnje za
+projekte iz prvega odstavka prejšnjega člena in pri katerih bo postopek javnega
+naročila izvajalca gradnje ali vzdrževalnih del v javno korist zaključen do 31.
+marca 2024.
+2. Začasni ukrepi na področju socialnega
+varstva
+82. člen
+(dodatno sofinanciranje socialnovarstvenih
+programov)
+(1) Izvajalcem javnih socialnovarstvenih
+programov iz 18.s člena ZSV, ki so v letu 2023 sofinancirani na podlagi javnih
+razpisov za sofinanciranje socialnovarstvenih programov, ki jih je objavilo
+ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, se za programe socialne
+rehabilitacije zasvojenih, duševnega zdravja, za brezdomce, starejše, za
+preprečevanje nasilja, za otroke in mladostnike, invalide in Rome ter druge
+programe za pomoč v stiski iz proračuna Republike Slovenije za leti 2023 in
+2024, zagotovijo dodatna sredstva za stroške dela ter stroške materiala in
+storitev, največ do višine 15 % pogodbene vrednosti javnega socialnovarstvenega
+programa za leto 2023, ki ga sofinancira ministrstvo, pristojno za socialne
+zadeve.
+(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se
+namenijo za dodaten obseg izvajanja svetovanja in psihosocialne pomoči
+ranljivim skupinam obstoječih in novih uporabnikov, ki se soočajo s posledicami
+poplav in plazov.
+(3) Izvajalci iz prvega odstavka tega člena
+lahko sredstva iz prvega odstavka tega člena porabijo najpozneje do 30.
+novembra 2024, pri čemer morajo biti storitve iz prejšnjega odstavka opravljene
+v času veljavnosti sklenjene pogodbe o sofinanciranju javnega socialnovarstvenega
+programa iz prvega odstavka tega člena.
+(4) Zahtevki za izplačilo sredstev iz
+prvega odstavka tega člena se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne
+zadeve. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke izplačil določi
+minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec iz prvega odstavka tega
+člena ne more uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega
+člena, če jih je za navedeni namen že prejel iz drugih virov.
+82.a člen
+(sofinanciranje kritja stroškov materiala in
+storitev zaradi posledic poplav in plazov)
+(1) Izvajalcem, ki v mreži javne službe
+opravljajo socialnovarstveno storitev institucionalnega varstva, vodenja,
+varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji oziroma pomoči družini na domu v
+skladu s predpisi s področja socialnega varstva, se iz proračuna Republike
+Slovenije sofinancirajo stroški materiala in storitev, ki so jim v zvezi z
+zagotavljanjem navedenih storitev nastali zaradi odprave posledic poplav in
+plazov od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
+(2) Izvajalce in vrsto stroškov iz
+prejšnjega odstavka s sklepom določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo,
+institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev
+pod posebnimi pogoji.
+(3) Zahtevki za izplačilo sredstev iz tega
+člena se v obliki, kot velja za e-račun prek UJP-net, v elektronski obliki
+vložijo pri ministrstvu, pristojnem za institucionalno varstvo, pomoč družini
+na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, najpozneje do
+29. februarja 2024. Zahtevek, prejet po navedenem datumu, se kot prepozen
+zavrže.
+(4) Priloga zahtevka za izplačilo sredstev
+iz tega člena so preglednice, ki jih ministrstvo, pristojno za institucionalno
+varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi
+pogoji, posreduje izvajalcem in vsebujejo najmanj:
+-
+izvajalca (naziv, naslov, davčna številka, odgovorna oseba, elektronski
+naslov, telefonska številka in transakcijski račun),
+-
+specifikacijo in višino posameznega stroška materiala in storitev, ki so
+izvajalcu nastali zaradi odprave posledic poplav in plazov,
+-
+skupno višino stroškov materiala in storitev, ki so izvajalcu nastali
+zaradi odprave posledic poplav in plazov,
+-
+dokazilo o plačilu računa za material oziroma storitev.
+(5) Ministrstvo, pristojno za
+institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter
+zaposlitev pod posebnimi pogoji, izvrši plačilo zahtevka iz tega člena v
+30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
+(6) Za potrebe inšpekcijskega nadzora se
+dokumentacija, povezana z izplačilom sredstev iz tega člena, hrani najmanj pet
+let.
+(7) Za pravilnost vloženih zahtevkov iz
+tega člena je odgovoren izvajalec iz prvega odstavka tega člena.
+(8) Izvajalec iz prvega odstavka tega člena
+ni upravičen do sredstev za kritje stroškov materiala in storitev iz tega
+člena, če jih je za ta namen že prejel iz drugih virov.
+3. Začasni ukrepi na področju družinske
+politike
+83. člen
+(dodatno financiranje programov v podporo
+družini)
+(1) Programom v podporo družini iz 280.
+člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19,
+67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US in 5/23),
+ki so bili izbrani na podlagi Javnega razpisa za financiranje razpisanih vsebin
+centrov za družine v letih 2021 – 2025, se iz proračuna Republike Slovenije
+zagotovi 15 % od vrednosti programa v podporo družini, ki ga ministrstvo,
+pristojno za družino, financira v letu 2023.
+(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka so
+namenjena za dodatno izvajanje vsebine svetovanja in psihosocialne pomoči
+skupinam obstoječih in novih uporabnikov, ki se soočajo s težavami v duševnem
+zdravju in drugimi psihosocialnimi stiskami kot posledica poplav in plazov.
+(3) Sredstva iz prvega odstavka tega člena
+se lahko porabijo najpozneje do 30. novembra 2024.
+(4) Zahtevki za izplačilo sredstev iz
+prvega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za
+družino. Način izstavitve zahtevkov, roke izplačil in potrebna dokazila določi
+minister, pristojen za družino. Izvajalec programov v podporo družini ne more
+uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če jih
+je za navedeni namen že prejel iz drugih virov.
+4. Začasni ukrepi na področju solidarnostne
+pomoči
+84. člen
+(sredstva solidarnostne pomoči v primeru
+poplav in plazov)
+(1) Sredstva za izplačilo solidarnostne
+pomoči, ki jo izvajalci, ki v javni mreži opravljajo institucionalno varstvo in
+storitev pomoči družini na domu v skladu s predpisi s področja socialnega
+varstva, izplačajo zaposlenim, ki so utrpeli posledice poplave in plazov kot
+elementarne nesreče v skladu s peto alinejo prvega odstavka 101. člena
+Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije
+(Uradni list RS, št. 15/94, 18/94 – ZRPJZ, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 39/99 –
+ZMPUPR, 102/00, 62/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 75/08, 107/11, 40/12, 46/13,
+106/15, 46/17, 80/18, 5/19 – popr., 160/20, 88/21, 181/21, 136/22, 165/22 in
+21/23 – popr.), se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
+(2) Zahtevki za izplačilo sredstev iz
+prejšnjega odstavka se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za
+institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke
+izplačil določi minister, pristojen za institucionalno varstvo.
+(3) Ukrep iz tega člena se nanaša na
+izplačila solidarnostne pomoči, izplačane zaposlenim od 4. avgusta 2023 do 31.
+decembra 2023.
+85. člen
+(zagotovitev sredstev vrtcem za izplačilo
+solidarnostne pomoči zaradi poplav in plazov)
+(1) Javnim vrtcem in zasebnim vrtcem s
+koncesijo se zagotovijo sredstva za izplačilo solidarnostnih pomoči v skladu s
+Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
+(Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 –
+ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11,
+40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22
+in 11/23) zaposlenim, ki so jih prizadele poplave in plazovi, občine
+ustanoviteljice vrtcev oziroma občine, ki so zasebnim vrtcem podelile
+koncesijo. Občine uveljavljajo ta sredstva iz proračuna Republike Slovenije.
+(2) Zasebnim vrtcem brez koncesije se
+zagotovijo sredstva za izplačilo solidarnostne pomoči v višini iz prejšnjega
+odstavka iz proračuna Republike Slovenije. Vrtci ta sredstva uveljavljajo iz
+proračuna Republike Slovenije.
+(3) Ukrep iz tega člena velja od 4. avgusta
+2023 do 31. decembra 2023.
+86. člen
+(enkratna solidarnostna pomoč za zaposlene
+na dejavnosti osebne asistence)
+(1) Osebni asistenti, strokovni vodje,
+usklajevalci osebne asistence in drugi zaposleni pri izvajalcu osebne asistence
+na dejavnosti osebna asistenca zaradi izvajanja storitev osebne asistence, ki
+so jih prizadele poplave in plazovi ter so bili zaposleni pri izvajalcu osebne
+asistence na dan 3. avgust 2023, so upravičeni do enkratnega izplačila
+solidarnostne pomoči za zaposlene na dejavnosti osebne asistence (v nadaljnjem
+besedilu: solidarnostna pomoč za zaposlene) zaradi poplav in plazov v višini
+668,21 eurov neto.
+(2) Zaposleni iz prejšnjega odstavka pri
+svojem delodajalcu vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene
+do 30. septembra 2023. Zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene
+vsebuje podatke zaposlenega, dokazila o nastali škodi ter dokazilo, iz katerega
+je razvidno, da je zaposleni na dan, ko je škoda nastala, na lokaciji, na
+kateri je nastala hujša materialna škoda, dejansko prebival (potrdilo o stalnem
+ali začasnem prebivališču).
+(3) Izvajalec osebne asistence za izplačilo
+solidarnostne pomoči za zaposlene izstavi zahtevek ministrstvu, pristojnemu za
+invalidsko varstvo, skupaj z zahtevo posameznika za izplačilo solidarnostne
+pomoči za zaposlene s prilogami iz prejšnjega odstavka ter kopijo pogodbe o
+zaposlitvi zaposlenega.
+(4) Sredstva za izplačilo solidarnostne
+pomoči za zaposlene iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike
+Slovenije.
+87. člen
+(enkratna solidarnostna pomoč za
+samozaposlene v kulturi, samostojne novinarje in verske uslužbence)
+(1) Do enkratne solidarnostne pomoči v
+višini 668,21 eura, če je v poplavah in plazovih utrpel škodo na svojem
+premoženju, ki ni namenjeno opravljanju dejavnosti, je upravičen:
+-
+samozaposleni v kulturi, vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, in
+ima na podlagi 83. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo
+(Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11,
+111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP; v
+nadaljnjem besedilu: ZUJIK) pravico do plačila prispevkov za socialno varnost
+iz proračuna Republike Slovenije,
+-
+samostojni novinar, vpisan v razvid samostojnih novinarjev, in
+-
+verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki je
+na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko
+zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 in ima na podlagi 27.
+člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US,
+40/12 – ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz
+proračuna Republike Slovenije za pokritje prispevkov za socialno varnost.
+(2) Enkratno solidarnostno pomoč lahko
+posamezni upravičenec iz tega člena prejme samo na podlagi ene alineje
+prejšnjega odstavka.
+(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena
+lahko na ministrstvo, pristojno za kulturo, vloži vlogo za izplačilo enkratne
+solidarnostne pomoči iz tega člena najpozneje do 30. septembra 2023. Vlogi se
+priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek škode iz prvega odstavka tega člena.
+(4) O upravičenosti do izplačila enkratne
+solidarnostne pomoči iz tega člena ministrstvo, pristojno za kulturo, odloči v
+15 dneh od prejema popolne vloge.
+(5) Enkratna solidarnostna pomoč iz tega
+člena je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov ter se ne všteva v
+dohodkovni cenzus iz 85. člena ZUJIK.
+(6) Ukrep iz tega člena se uporablja od 3.
+avgusta 2023.
+(7) Sredstva za izplačilo enkratne
+solidarnostne pomoči iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike
+Slovenije.
+88. člen
+(enkratna solidarnostna pomoč za kmete)
+(1) Kmet, ki je na dan uveljavitve tega
+zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17.
+člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in je zaradi posledic poplav in
+plazov utrpel škodo na svojem premoženju, ki ni namenjeno kmetijski
+proizvodnji, je upravičen do enkratne solidarnostne pomoči v višini 668,21
+eura.
+(2) Kmet iz prejšnjega odstavka lahko na
+ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vloži vlogo za izplačilo enkratne
+solidarnostne pomoči za kmete iz tega člena najpozneje do 3. novembra 2023.
+(3) Vloga za enkratno solidarnostno pomoč
+za kmete se vloži na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva,
+pristojnega za kmetijstvo. Vlogi se priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek
+škode iz prvega odstavka tega člena.
+(4) O upravičenosti do izplačila
+solidarnostne pomoči za kmete odloči organ iz drugega odstavka tega člena v
+skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
+(5) Enkratna solidarnostna pomoč za kmete
+iz tega člena je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.
+(6) Sredstva za izplačilo enkratne
+solidarnostne pomoči za kmete iz tega člena se zagotavljajo v proračunu
+Republike Slovenije.
+5. Začasni ukrepi na področju opravljanja
+dela tujih delavcev v Republiki Sloveniji
+89. člen
+(ukrep zaposlovanja in izvajanja storitev
+tujcev)
+(1) Za namen odprave in preprečitev
+posledic poplav in plazov ZRSZ delavcem, državljanom tretjih držav (v
+nadaljnjem besedilu: tuji delavci), ki za vstop in bivanje v Republiki
+Sloveniji ne potrebujejo vizuma skladno z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje
+tujcev, izdaja dovoljenja na podlagi mednarodnega sporazuma, ki se štejejo kot
+soglasja za izdajo enotnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja vstop in
+prebivanje tujcev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), in podaja soglasja k
+enotnim dovoljenjem v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, ki
+omogočajo zaposlitev (v nadaljnjem besedilu: soglasje). Minister, pristojen za
+delo, določi poklice in dejavnosti, ki so nujni za odpravo in preprečitev
+posledic poplav in plazov in v katerih se lahko zaposlujejo tuji delavci na
+podlagi tega zakona in pri tem upošteva posebne okoliščine in potrebe
+delodajalcev in naročnikov storitev, povezane z odpravo posledic poplav in
+plazov.
+(2) Dovoljenja in soglasja iz prejšnjega
+odstavka ZRSZ obravnava prednostno, in sicer v desetih dneh od prejema popolne
+vloge za izdajo dovoljenja ali zahtevka iz tretjega odstavka tega člena. ZRSZ v
+informativnem listu izrecno navede namen podaje soglasja.
+(3) Upravna enota, ki je pristojna za
+odločanje o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja tujim delavcem, za opravljanje
+poklicev oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena ne glede na popolnost
+vloge nemudoma posreduje zahtevek za podajo soglasja, ki je označen s »Poplave
+2023«, v obravnavo ZRSZ, če je k vlogi priložena veljavna potna listina, katere
+veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki
+Sloveniji, potrdilo iz kazenske evidence matične države tujca, pogodba o
+zaposlitvi za namen odprave in preprečitve posledic poplav in plazov ter druga
+dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih za podajo soglasja določa zakon, ki
+ureja zaposlovanje in delo tujcev. Zahtevek mora biti opremljen z enotno
+matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) tujega državljana. Če
+zahtevek iz prejšnjega stavka ni opremljen z EMŠO tujega državljana, ZRSZ
+zagotovi pridobitev EMŠO tujemu državljanu, za katerega je bila vložena vloga
+za pridobitev enotnega dovoljenja na podlagi tega poglavja.
+(4) Tujec ali njegov delodajalec po izdaji
+dovoljenja iz prvega odstavka tega člena vloži vlogo za izdajo enotnega
+dovoljenja. Če je k vlogi priložena veljavna potna listina, katere veljavnost
+je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji,
+potrdilo iz kazenske evidence matične države tujca, pogodba o zaposlitvi za
+namen odprave in preprečitve posledic poplav in plazov ter dovoljenje, upravna
+enota izda potrdilo iz petega odstavka tega člena.
+(5) Vlogo iz tretjega in četrtega odstavka
+tega člena lahko vloži tujec, ki za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebuje
+vizuma in ki v Republiki Sloveniji prebiva zakonito, ali njegov delodajalec, ki
+je za opravljanje dejavnosti, za katero se zahteva enotno dovoljenje,
+registriran najpozneje na dan 3. avgusta 2023. Upravna enota, pri kateri je
+vložena vloga, vlagatelju izda potrdilo o vloženi vlogi za izdajo enotnega
+dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ki tujcu dovoljuje
+prebivanje v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo
+enotnega dovoljenja.
+(6) Upravna enota vloge obravnava
+prednostno.
+(7) O vlogah iz tretjega in četrtega
+odstavka tega člena odloča Upravna enota Celje. Vloga se lahko vloži na kateri
+koli upravni enoti ne glede na nameravani kraj prebivanja tujca oziroma kraj,
+kjer tujec prebiva, ali sedež delodajalca, ki vlaga vlogo. Upravna enota, pri
+kateri je vložena vloga, to nemudoma odstopi v reševanje Upravni enoti Celje.
+(8) Na obrazcu vloge za enotno dovoljenje
+iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vlagatelj označi, da se vlaga
+zaradi odpravljanja posledic poplav in plazov.
+(9) Kadar je med tujim ponudnikom storitve
+in naročnikom sklenjena pogodba o izvedbi storitve na področju odprave in
+preprečitev posledic poplav in plazov, se za pridobitev soglasja za napotene
+delavce, enotnega dovoljenja za napotene delavce in začetek opravljanja dela
+smiselno uporabljajo določbe tega poglavja.
+90. člen
+(pogoj usposobljenosti in kontrola trga
+dela)
+V postopku izdaje dovoljenj in podaje
+soglasij iz prejšnjega člena se upoštevajo tudi dokazila o neformalno
+pridobljeni poklicni usposobljenosti. Dovoljenje in soglasje iz prejšnjega
+člena se izdata brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da v evidenci
+brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe.
+91. člen
+(omogočanje opravljanja dela v Republiki
+Sloveniji)
+(1) Delodajalec, tuji delodajalec ali
+naročnik storitve lahko tujemu delavcu iz 89. člena tega zakona, omogoči delo
+za tri mesece, če tujec opravlja delo z namenom odprave in preprečitve posledic
+poplav in plazov na ozemlju Republike Slovenije, na podlagi izdanega dovoljenja
+ali podanega soglasja iz 89. člena tega zakona in potrdila o vloženi vlogi iz
+petega odstavka 89. člena tega zakona. Soglasje ZRSZ posreduje upravni enoti,
+ki je pristojna za odločanje o vlogi za enotno dovoljenje, in vlagatelju.
+(2) Delodajalec, tuji delodajalec ali
+naročnik storitve lahko tujemu delavcu iz 89. člena tega zakona omogoči delo
+tudi po poteku roka iz prejšnjega odstavka, in sicer do pravnomočne odločitve o
+vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, če tujec opravlja delo z namenom odprave
+in preprečitve posledic poplav in plazov na ozemlju Republike Slovenije, na
+podlagi izdanega dovoljenja ali podanega soglasja iz 89. člena tega zakona in
+potrdila o vloženi vlogi iz petega odstavka 89. člena tega zakona.
+(3) Naročnik storitve po tem poglavju je
+pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti v Republiki
+Sloveniji oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki
+Sloveniji, za katerega tuji delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja
+zaposlovanje in delo tujcev, ali druga pravna oseba ali posameznik, registriran
+za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma vpisan v register
+kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: izvajalec
+storitve), izvaja določeno storitev zaradi odprave in preprečitve posledic
+poplav in plazov z zaposlenimi tujimi delavci, ki delo opravljajo v skladu z
+določbami tega poglavja.
+(4) Naročnik storitve mora pred začetkom
+izvajanja storitve iz prejšnjega odstavka pri izvajalcu storitve preveriti, da
+ima tuji delavec izdano dovoljenje ali podano soglasje iz devetega odstavka 89.
+člena tega zakona in potrdilo o vloženi vlogi iz petega odstavka 89. člena tega
+zakona ter urejeno obvezno socialno zavarovanje.
+(5) Vse stroške v postopku izdaje enotnih dovoljenj,
+ki so izdana na podlagi soglasja po tem poglavju, krije delodajalec ali tuji
+delodajalec.
+92. člen
+(pogoji in omejitve za opravljanje dela)
+(1) Tuji delavci, ki so pridobili
+dovoljenje ali soglasje iz 89. člena tega zakona, lahko opravljajo le dela, ki
+so povezana z odpravo posledic poplav in plazov, in sicer le na ozemlju
+Republike Slovenije. Ne glede na določbe tega poglavja delodajalec, ki lahko v
+skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela
+delavcev uporabniku, v okviru opravljanja te dejavnosti za namen odprave
+posledic poplav in plazov ne more zaposlovati tujih delavcev.
+(2) Rok za nastop dela tujca in obveznost
+prijave v obvezno socialno zavarovanje je 15 dni od vročitve soglasja iz 89.
+člena tega zakona. Rok za nastop dela tujega delavca z izdanim dovoljenjem je
+15 dni od vročitve potrdila iz petega odstavka 89. člena tega zakona.
+(3) Prijava v obvezno socialno zavarovanje
+je mogoča na podlagi potrdila iz petega odstavka 89. člena tega zakona,
+podanega soglasja ali izdanega dovoljenja.
+93. člen
+(informiranje ZRSZ)
+ZRSZ za potrebe zaposlovanja tujih delavcev
+za namen odpravljanja posledic poplav in plazov izvaja mednarodne zaposlitvene
+sejme v državah izvora tujcev ter oglašuje in promovira prosta delovna mesta. ZRSZ
+izvaja informiranje s predstavitvijo splošnih življenjskih razmer, pogojev
+vstopa, prebivanja in dela v Republiki Sloveniji ter seznanitvijo s pravicami
+in dolžnostmi tujih delavcev v Republiki Sloveniji.
+94. člen
+(vrsta in namen evidenc)
+(1) Za namen podaje ali umika soglasja,
+odločanja o izdaji ali razveljavitvi dovoljenj, spremljanja stanja na trgu dela
+in izvajanja nadzora nad določbami tega poglavja ter za znanstvenoraziskovalne
+in statistične namene ZRSZ upravlja naslednje evidence:
+1.
+evidenca o podanih soglasjih po tem zakonu;
+2.
+evidenca izdanih dovoljenj;
+3.
+evidenca delodajalcev in naročnikov storitve s prepovedjo zaposlovanja
+in dela tujcev in izvajanja storitev iz 97. člena tega zakona.
+(2) Evidenci ZRSZ iz 1. in 2. točke
+prejšnjega odstavka vsebujeta podatke iz 48. člena Zakona o zaposlovanju,
+samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno
+besedilo in 42/23; v nadaljnjem besedilu: ZZSDT). Evidenca iz 3. točke
+prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
+1.
+firmo in sedež oziroma ime in naslov delodajalca, tujega delodajalca ali
+naročnika storitve;
+2.
+matično številko delodajalca, tujega delodajalca ali naročnika storitve;
+3.
+vrsto kršitve iz 161. člena tega zakona;
+4.
+organ, ki je ugotovil kršitev;
+5.
+vrsto akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
+6.
+datum akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
+7.
+pravnomočno izrečeno kazen delodajalcu;
+8.
+obdobje prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev iz 97.
+člena tega zakona.
+(3) Podatki iz 1. in 2. točke prvega
+odstavka tega člena se hranijo tri leta po poteku veljavnosti enotnega
+dovoljenja, soglasja za zamenjavo, prijavi začetka izvajanja storitev oziroma
+dela zastopnika in se nato arhivirajo. Podatki iz 3. točke prvega odstavka tega
+člena se hranijo tri leta po vnosu podatkov in se nato arhivirajo.
+95. člen
+(posredovanje in pridobivanje podatkov)
+(1) ZRSZ za namen inšpekcijskega nadzora
+nad delom tujih delavcev, zaposlenih na podlagi določb tega poglavja, in
+delavcev, napotenih v Republiko Slovenijo za namen odprave in preprečitve
+posledic poplav in plazov, Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, Policiji
+in Finančni upravi Republike Slovenije posreduje vse podatke iz evidenc, ki jih
+vodi na podlagi prejšnjega člena.
+(2) ZRSZ podatke, ki jih potrebuje za
+izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem poglavjem, brezplačno pridobiva iz
+evidenc naslednjih upravljavcev, in sicer:
+1.
+upravnih enot: podatki iz 1., 10., 11. in 14. točke prvega odstavka ter
+1. in 2. točke tretjega odstavka 48. člena ZZSDT;
+2.
+Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve:
+podatki iz 15. in 16. točke prvega odstavka 48. člena ZZSDT;
+3.
+ministrstva, pristojnega za kmetijstvo: podatek iz 17. točke prvega
+odstavka 48. člena ZZSDT;
+4.
+Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: podatki iz 12. in 18. točke
+prvega odstavka 48. člena ZZSDT;
+5.
+Inšpektorata Republike Slovenije za delo: podatki o pravnomočnih sklepih
+in odločbah o prekrških, izdanih delodajalcem ali naročnikom storitve, njihovim
+odgovornim osebam in tujcem, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na
+odločitve ZRSZ v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu in zakonu, ki ureja
+zaposlovanje in delo tujcev;
+6.
+Finančne uprave Republike Slovenije: podatki iz 19., 20. in 21. točke
+prvega odstavka 48. člena ZZSDT ter o pravnomočnih sklepih ali odločbah o
+prekrških, izdanih delodajalcem ali naročnikom storitve, njihovim odgovornim
+osebam ali tujcem, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve
+ZRSZ v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu in zakonu, ki ureja zaposlovanje in
+delo tujcev;
+7.
+ministrstva, pristojnega za pravosodje: podatki o pravnomočno obsojenih
+delodajalcih, tujih delodajalcih in naročnikih storitve zaradi storitve
+kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje,
+trgovine z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev, zaposlovanja na črno ali
+kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki v skladu z določbami tega zakona
+vplivajo na odločitve ZRSZ v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu in zakonu, ki
+ureja zaposlovanje in delo tujcev.
+(3) ZRSZ lahko evidence, ki jih upravlja po
+tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka, razen z
+evidencama Inšpektorata Republike Slovenije za delo in Finančne uprave
+Republike Slovenije o pravnomočnih sklepih in odločbah o prekrških ter evidenco
+ministrstva, pristojnega za pravosodje.
+(4) ZRSZ lahko podatke o pravnomočnih
+sklepih in odločbah o prekrških, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo
+na odločitve ZRSZ v posamičnih postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, pridobi iz
+evidenc Inšpektorata Republike Slovenije za delo z neposrednim vpogledom in iz
+evidenc Finančne uprave Republike Slovenije na podlagi vsakokratnega zahtevka.
+(5) ZRSZ lahko podatke iz 7. točke drugega
+odstavka tega člena, ki jih potrebuje za namene odločanja v posamičnih
+postopkih, pridobi iz kazenske evidence na podlagi vsakokratnega elektronskega
+zahtevka.
+(6) Za obdelavo osebnih podatkov v skladu s
+tem poglavjem se uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, za
+zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki
+predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni
+postopek.
+96. člen
+(uporaba drugih predpisov)
+Če v tem poglavju ni določeno drugače, se
+glede zaposlovanja in dela, vstopa in prebivanja v Republiki Sloveniji,
+postopka in pogojev za pridobitev enotnega dovoljenja ter drugih vprašanj
+zaposlovanja in dela ter vstopa in prebivanja tujih delavcev uporabljata zakon,
+ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, in zakon, ki ureja vstop in prebivanje
+tujcev.
+97. člen
+(prepoved zaposlovanja)
+Delodajalcu, tujemu delodajalcu ali
+naročniku storitve je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanje
+storitev, če mu je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek iz 161. člena
+tega zakona, in sicer tri leta od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
+98. člen
+(omejitev ustanavljanja družb in
+podjetnikov ter pridobitve status družbenika)
+(1) V zvezi s pravnomočno odločbo, s katero
+je bila izrečena globa po 161. členu tega zakona, se smiselno uporabljajo
+določbe o preverjanju omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter
+pridobitve statusa družbenika iz 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah
+(Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12,
+57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C,
+18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23).
+(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka preneha
+v treh letih od dneva pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe, zaradi katere je
+nastopila.
+99. člen
+(nadzor)
+(1) Za nadzor nad izvajanjem 89. do 98.
+člena tega zakona je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
+(2) Inšpektorat Republike Slovenije za delo
+ima zaradi nadzora nad izvajanjem določb tega poglavja neposreden vpogled v
+elektronske evidence ZRSZ in upravnih enot glede podatkov o dovoljenjih,
+soglasjih, informativnih listih in enotnih dovoljenjih, izdanih na podlagi
+določb tega poglavja.
+(3) Nadzor nad kršitvami določb tega
+poglavja v okviru nadzora nad zakonitostjo bivanja, ki ga določa zakon, ki
+ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, izvaja tudi Policija. O
+sumih in ugotovljenih kršitvah določb tega poglavja, Policija nemudoma obvesti
+organ iz prvega odstavka tega člena.
+(4) Policija ima zaradi izvajanja nadzora v
+skladu s prejšnjim odstavkom neposreden vpogled v elektronske evidence ZRSZ
+glede podatkov o dovoljenjih in soglasjih, ki jih ZRSZ na podlagi določb tega
+poglavja poda v postopku izdaje enotnega dovoljenja, in o opravljenih prijavah
+začetka izvajanja storitev.
+(5) Če organ iz prvega odstavka tega člena
+pri izvajanju nadzora po tem zakonu ugotovi sum nezakonitega prebivanja tujcev,
+o tem nemudoma obvesti Policijo, ki v zvezi z navedenim postopa v skladu s
+pooblastili.
+100. člen
+(trajanje ukrepa)
+Ukrepi iz 89. do 99. člena tega zakona se
+uporabljajo do 31. avgusta 2024, razen če ni v tem poglavju določeno drugače.
+6. Začasni ukrep solidarnostne delovne
+sobote in prispevek
+101. člen
+(solidarnostna delovna sobota in prispevek)
+(1) Za zagotovitev dela sredstev za
+omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, lahko delodajalec po
+posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če
+tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno
+soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna
+sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu
+oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.
+(2) Ne glede na zakon, ki ureja delovna
+razmerja, delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja opravlja delo na
+solidarnostno delovno soboto v skladu s prejšnjim odstavkom preko polnega
+oziroma dogovorjenega delovnega časa ter prispeva znesek plače iz petega
+odstavka tega člena.
+(3) Z izjemo dela preko polnega oziroma
+dogovorjenega delovnega časa v skladu s prejšnjim odstavkom mora delodajalec
+pri organizaciji delovnega procesa na solidarnostno delovno soboto upoštevati
+določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o delovnem času, odmorih in
+počitkih.
+(4) Sredstva za omilitev škode, nastale
+zaradi poplav in plazov avgusta 2023, prispevajo delavci, ki so v delovnem
+razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji.
+(5) Prispevek delavca za Sklad za obnovo
+Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne
+delovne sobote. Od plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne
+delovne sobote se ne plača dohodnine in obveznih prispevkov za socialno
+varnost.
+(6) Delodajalec izračuna prispevek delavca
+za Sklad za obnovo Slovenije v obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije,
+ki se šteje za obračun davka. Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije
+vsebuje podatke, potrebne za identifikacijo delodajalca (firma ali ime, sedež,
+davčna številka) in posameznega delavca (ime in priimek, naslov, davčna
+številka), ter podatke o skupnem prispevku delavcev ter prispevku posameznega
+delavca za posamezno solidarnostno delovno soboto. Obračun prispevka
+delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po mesecu, v
+katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji
+spletni strani objavi Finančna uprava Republike Slovenije, plača pa v desetih
+dneh po predložitvi obračuna.
+(7) Finančna uprava Republike Slovenije je
+pristojna za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov delavcev za
+Sklad za obnovo Slovenije in davčno izvršbo po zakonu, ki ureja davčni
+postopek.
+(8) Prispevki iz petega odstavka tega člena
+se zbirajo na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike
+Slovenije in so vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije.
+102. člen
+(črtan)
+7. Začasni ukrep na področju začasne porabe
+sredstev
+103. člen
+(poraba javnih sredstev, ki jih imajo
+delodajalci, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidska podjetja in
+zaposlitveni centri in jih vodijo na posebnem kontu)
+(1) Javna sredstva, pridobljena iz naslova
+zaposlovanja invalidov, skladno z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo
+in zaposlovanje invalidov in ki jih delodajalci, ki presegajo kvoto zaposlenih
+invalidov, invalidska podjetja in zaposlitveni centri (v nadaljnjem besedilu:
+upravičenci) vodijo na posebnem kontu (konto 96), lahko do 31. decembra 2023
+porabijo tudi za sanacijo nastale škode zaradi poplav in plazov, in sicer za
+nakup opreme, ki je bila poškodovana do višine stanja neamortizirane vrednosti
+in nakup materiala ter rezervnih delov, ki so bili poškodovani in se
+uporabljajo v proizvodnji.
+(2) Javna sredstva iz prejšnjega odstavka
+lahko upravičenci porabljajo skladno s 50. členom Uredbe Komisije (EU) št.
+651/2014 z dne 12. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za
+združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št.
+187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU)
+2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o
+razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi
+členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih
+vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem
+ribiških proizvodov in proizvodov 50/180 iz akvakulture, za združljive z
+notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6.
+2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
+(3) Pristojni organ za izvajanje tega
+ukrepa je ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
+(4) Upravičenci morajo za porabo javnih
+sredstev o vseh namenih iz prvega odstavka tega člena hraniti dokazila v obliki
+računov in knjigovodskih listin za nedoločen čas in jih na zahtevo kadarkoli
+dati na vpogled organu iz prejšnjega odstavka, ki preverja skladnost porabe
+državnih pomoči v skladu z veljavnimi predpisi.
+104. člen
+(pogoji dodelitve javnih sredstev
+delodajalcem, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidskim podjetjem in
+zaposlitvenim centrom)
+(1) Upravičenec lahko sredstva za odpravo
+posledic škode po poplavah in plazovih iz prvega odstavka prejšnjega člena
+porabi za odpravo posledic škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec, v skladu s
+50. členom Uredbe 651/2014/EU.
+(2) Pri porabi sredstev iz prejšnjega
+odstavka mora upravičenec zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih v skladu s
+tem zakonom, sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih
+donacij in sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih
+proračunov, ni večja od dejanske škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec.
+(3) Če pristojni organ iz tretjega odstavka
+prejšnjega člena ugotovi, da je upravičenec predložil neresnične podatke, da
+škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec porabil sredstva za odpravo
+posledic škode v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravičencu določi rok za
+vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete
+pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po
+zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
+(4) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč po
+tem zakonu, mora, če je pri njem ali pri osebah, ki skupaj z upravičencem
+delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3.
+člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU ali tretjega odstavka 3. člena Priloge I k
+Uredbi 2022/2472/EU z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči
+v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim
+trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št.
+327 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU), od
+uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma v naslednjih letih za leto 2023
+prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih
+deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost
+poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ iz tretjega odstavka prejšnjega
+člena najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30
+dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ iz tretjega odstavka
+prejšnjega člena, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja
+predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za
+vračilo prejete pomoči do dneva vračila.
+8. Začasni ukrepi na področju energetske
+gospodarske javne infrastrukture in občinske javne infrastrukture
+105. člen
+(obnova energetske gospodarske javne
+infrastrukture)
+(1) Za vzpostavitev osnovne oskrbe in
+zagotovitev nemotene, varne ter zanesljive oskrbe s toploto, plinom in
+električno energijo, se obnova energetske gospodarske javne infrastrukture (v
+nadaljnjem besedilu: energetska GJI), ki je potrebna za izvajanje gospodarskih
+javnih služb, in ki je bila uničena ali poškodovana v poplavah in plazovih
+izvede kot:
+-
+vzdrževalna dela v javno korist ali
+-
+gradnja nadomestitvene energetske GJI.
+(2) Obnova iz prejšnjega odstavka obsega
+vsa dela, ki omogočajo vzpostavitev energetske GJI v stanje, v katerem se lahko
+varno uporablja in obratuje.
+(3) Obnova energetske GJI iz prvega
+odstavka tega člena ter prevzem objektov in zemljišč, potrebnih za zagotovitev
+oskrbe uporabnikov z električno energijo, toploto in plinom sta v javno korist,
+izvajajo pa jo podjetja, ki imajo v lasti ali ki upravljajo s plinskim ali z
+elektroenergetskim sistemom, ali pravne osebe, na katere je elektroenergetsko
+podjetje skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, preneslo
+izvajanje nalog (v nadaljnjem besedilu: operaterji).
+(4) Ne glede na četrti odstavek 2. člena
+GZ-1 se obnova energetske GJI lahko izvaja v neskladju s prostorskimi akti.
+(5) Obnova energetske GJI, za katero je
+bila izvedena prijava začetka gradnje do 1. marca 2024, se konča v skladu s tem
+zakonom. Ukrepi iz tega poglavja se uporabljajo do 1. marca 2024, če v tem
+zakonu ni drugače določeno.
+106. člen
+(vzdrževalna dela v javno korist)
+Za vzdrževalna dela v javno korist se šteje
+tudi uporaba drugačne tehnične rešitve, kot je bila uporabljena pri gradnji
+prvotne energetske GJI, če taka rešitev sega izven obstoječih gabaritov naprav
+in objektov energetske GJI, vendar ne več kot je potrebno za zagotavljanje
+varnosti, ki temelji na izvedbi tehničnih varnostnih ukrepov v skladu s
+tehničnimi predpisi.
+107. člen
+(gradnja nadomestitvene energetske GJI)
+(1) Če obnova energetske GJI z
+vzdrževalnimi deli v javno korist na obstoječi trasi oziroma v varovalnem pasu
+prvotne energetske GJI zaradi podrtih premostitvenih objektov, sprememb
+reliefa, npr. plazu, ali strukture zemljišča ali zaradi plazenja terena ni
+mogoča, se energetska GJI lahko umesti po nadomestni trasi, ki je čim bliže
+trasi prvotne energetske GJI (v nadaljnjem besedilu: gradnja nadomestitvene
+energetske GJI). Nadomestna trasa je od prvotne trase lahko oddaljena toliko,
+kot je potrebno za zagotavljanje varnosti, ki temelji na izvedbi tehničnih
+varnostnih ukrepov v skladu s tehničnimi predpisi.
+(2) Investitor mora za gradnjo
+nadomestitvene energetske GJI izdelati dokumentacijo, ki jo za fazo izvedbe
+gradnje glede na zahtevnost gradnje predvideva GZ-1 oziroma dokumentacijo, ki
+jo je treba izdelati v skladu z uredbo, ki ureja vzdrževalna dela v javno
+korist na področju energetike.
+(3) Ne glede na 5. člen GZ-1 se gradnja
+nadomestitvene energetske GJI po tem zakonu šteje za dela, za katera se
+gradbeno dovoljenje ne pridobiva, potrebna pa je prijava začetka gradnje, ki se
+ji priloži:
+-
+zakoličbeni zapisnik, kadar je ta zahtevan,
+-
+dokumentacijo, ki jo za fazo izvedbe gradnje glede na zahtevnost gradnje
+predvideva zakon, ki ureja graditev, in
+-
+podatke o nadzorniku ter osebno ime in identifikacijsko številko vodje
+nadzora.
+108. člen
+(poseg v lastninsko pravico)
+(1) Za namen obnove energetske GJI lahko
+prevzame investitor posest na zemljiščih, potrebnih za izvedbo gradenj iz 106.
+člena in prvega odstavka 107. člena tega zakona, z dnem, ko pri notarju ali
+sodišču položi znesek v višini ocenjene odškodnine za ta zemljišča in varščino
+v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo, če pred tem
+vlada oziroma občinski svet s sklepom ugotovi, da je na teh zemljiščih
+ugotovljena javna korist za izvedbo obnove energetske GJI po tem zakonu.
+Predlagatelj sklepa za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, pristojno za
+energijo.
+(2) V notarskem zapisu ali zapisniku o
+prevzemu zneska iz prejšnjega odstavka v hrambo mora biti določen rok hrambe do
+izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj pet let, kar nastopi
+prej. Kot pogoj za izplačilo upravičeni osebi mora biti določena predložitev
+sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi ali omejitvi
+lastninske pravice.
+(3) Položeni znesek iz prvega odstavka tega
+člena je neprerekani del odškodnine. Oceno odškodnine izdela pooblaščeni
+ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan po predpisih, ki urejajo
+revidiranje in ocenjevanje vrednosti, sodni cenilec nepremičnin, sodni cenilec
+kmetijske stroke ali sodni cenilec gozdarske stroke, imenovan po predpisih, ki
+urejajo delovanje sodišč.
+(4) Investitor obnove energetske GJI, ki je
+prevzel posest po prvem odstavku tega člena, mora nemudoma, najpozneje pa v
+šestih mesecih po položitvi zneska iz prvega odstavka tega člena, sprožiti
+postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo
+razlastitev in omejitev lastninske pravice. Če je za pridobitev stvarnih pravic
+na teh zemljiščih treba izvesti postopek razlastitve ali pridobitve služnosti v
+javno korist, se ne glede na prvi odstavek 204. člena ZUreP-3 šteje, da je
+javna korist izkazana s sklepom vlade ali občinskega sveta iz prvega odstavka
+tega člena, s položitvijo zneska iz prvega odstavka tega člena pa se šteje, da
+je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 215. člena ZUreP-3 glede prenosa
+lastninske pravice kljub vloženi pritožbi zoper odločbo o razlastitvi.
+(5) Če investitor prevzame posest na
+zemljišču v skladu s prvim odstavkom tega člena, pripada njegovemu lastniku
+denarno nadomestilo zaradi omejitve njegove uporabe za čas od prevzema posesti
+do takrat, ko investitor pridobi lastninsko ali drugo stvarno pravico na
+zadevnemu zemljišču.
+(6) Denarno nadomestilo iz prejšnjega
+odstavka se dogovori s pogodbo za odkup ali ustanovitev služnosti, če se
+nepremičnina pridobi ali obremeni sporazumno, ali kot del odškodnine v skladu s
+predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice, če se
+nepremičnina razlasti ali obremeni s služnostjo v javno korist, pri čemer to
+nadomestilo ne more presegati višine te odškodnine. Glede izdelovalcev ocene
+nadomestila se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka tega člena glede
+izdelovalcev ocene odškodnine.
+(7) Investitor pred položitvijo zneska iz
+prvega odstavka tega člena lastnika zemljišča obvesti o nameravanem prevzemu
+posesti ter o tem, da bo najpozneje v šestih mesecih po začetku gradnje začet
+postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo
+razlastitev in omejitev lastninske pravice, in da mu za čas uporabe njegovega
+zemljišča pripada nadomestilo iz petega odstavka tega člena.
+(8) Pogodbe za omejitev lastninske pravice
+iz tega člena se sklepajo za čas obratovanja infrastrukture in v korist
+vsakokratnega investitorja ali lastnika posamezne infrastrukture ali v korist
+gospodujočega zemljišča, katerega lastnik je investitor ali lastnik
+infrastrukture.
+(9) V primerih, ko pri notarju ali sodišču
+pologa ocenjene odškodnine ali varščine ni mogoče izvesti, se kot dokazilo
+pravice graditi za sisteme električne energije z nazivno napetostjo 20 kV in
+več ali prenosne sisteme zemeljskega plina poleg dokazil po zakonu, ki ureja
+graditev objektov, štejejo tudi listine iz prvega odstavka odstavek 475. člena
+Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo,
+65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 –
+ZOTDS).
+109. člen
+(izdelava investicijske dokumentacije)
+Če je za izvedbo del na energetski GJI s
+posebnimi predpisi obvezna izdelava investicijske dokumentacije, se v letu 2023
+in 2024 za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav in plazov izdela dokument
+identifikacije investicijskega projekta, ki vsebuje bistvene elemente, ki
+omogočajo ustrezno načrtovanje, izvedbo in nadzor nad projektom, ter poročilo o
+izvedbi projekta.
+110. člen
+(projektni pogoji za dela na energetski GJI)
+(1) Izvajalci gospodarskih javnih služb
+oziroma upravljavci gospodarske javne infrastrukture, ki leži na območju
+energetske GJI, ki se obnavlja, podajo le projektne pogoje za dela v zvezi z
+obnovo energetske GJI.
+(2) Investitor najmanj 14 dni pred začetkom
+obnove energetske GJI o tem obvesti izvajalce oziroma upravljavce iz prejšnjega
+odstavka, ki mu nemudoma, najpozneje pa v petih dneh od prejema obvestila o
+začetku del, izdajo projektne pogoje.
+(3) Če se med obnovo energetske GJI
+ugotovi, da je na vplivnem območju del tudi druga vrsta infrastrukture, se za
+obveščanje izvajalca oziroma upravljavca te infrastrukture smiselno uporablja
+prejšnji odstavek.
+111. člen
+(vpis v kataster javne infrastrukture)
+Po končanju vseh del, potrebnih za obnovo
+energetske GJI na zaključenem delu omrežja, operater posreduje podatke o
+spremembah objektov, naprav in omrežij energetske GJI organu, pristojnemu za
+geodetske zadeve, zaradi evidentiranja v katastru gospodarske javne
+infrastrukture.
+112. člen
+(uporabno dovoljenje)
+(1) Za obnovo energetske GJI se v delu, ki
+se nanaša na uporabno dovoljenje, uporabljajo določbe zakona, ki ureja
+graditev, razen če ta zakon določa drugače.
+(2) Po dokončanju del, potrebnih za obnovo
+energetske GJI po tem zakonu, je za gradnjo nadomestitvene GJI, razvrščene med
+manj zahtevne in zahtevne objekte, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
+treba pridobiti uporabno dovoljenje.
+(3) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja
+iz prejšnjega odstavka se priložijo:
+-
+projektna dokumentacija izvedenih del z označenimi odstopanji od
+dokumentacije za izvedbo gradnje,
+-
+projektni pogoji iz 110. člena tega zakona in
+-
+dokazilo o vloženi zahtevi za vpis objekta v kataster nepremičnin
+oziroma v kataster gospodarske javne infrastrukture, če je to predpisano.
+(4) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja
+je stranka investitor.
+(5) Uporabno dovoljenje za objekte,
+zgrajene po tem zakonu, se izda brez posebnega ugotovitvenega postopka in
+opravljenega tehničnega pregleda ter brez okoljevarstvenega in
+naravovarstvenega soglasja, razen če ga zahteva investitor ali izvajalec del.
+113. člen
+(razvrstitev odjemalcev v podatkovnih
+bazah operaterjev)
+(1) Distribucijski operater električne
+energije za namen znižanja plačila tarifne postavke elektrooperaterjev za
+obračunsko moč in prevzeto delovno energijo in cen dobavljene energije za
+določeno obdobje ter sklepanja služnostnih pogodb zaradi obnove energetske GJI
+pridobi podatke o povzročeni škodi na posameznih objektih iz centralne zbirke
+podatkov, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
+(2) Na podlagi ocenjene škode za vsak
+objekt distribucijski operater električne energije končne odjemalce razvrsti v
+naslednje skupine:
+-
+odjemalci, katerim je nastala blaga škoda na objektu,
+-
+prizadeti odjemalci, katerim je nastala huda škoda na objektu in
+-
+zelo prizadeti odjemalci, katerih objekt je popolnoma uničen, tako da ni
+odjema oziroma odjem ni mogoč.
+(3) Distribucijski operater električne
+energije razvrsti končne odjemalce v skupine iz prejšnjega odstavka v osmih
+dneh od prejema podatkov iz centralne zbirke podatkov. Osebni podatki končnih
+odjemalcev, ki se zbirajo in obdelujejo na podlagi tega člena, so: osebno ime,
+naslov in davčna številka. Zbrani podatki se hranijo tri leta od njihovega
+prejema.
+(4) Distribucijski operater električne
+energije mora podatke iz prejšnjega odstavka dopolniti s številko merilnega
+mesta in jih brezplačno zagotoviti pravnim osebam, na katere je
+elektroenergetsko podjetje skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno
+energijo, preneslo izvajanje nalog, in dobaviteljem električne energije.
+(5) Obdelava osebnih podatkov odjemalcev,
+ki so vključeni v podatkovne baze operaterjev, je dovoljena izključno za namen
+izvajanja ukrepov, povezanih s porabo energije in pomočjo prizadetim v poplavah
+in plazovih. Operaterji so odgovorni za zagotavljanje ustreznega varstva
+osebnih podatkov ter spoštovanje veljavne zakonodaje o varstvu osebnih
+podatkov.
+(6) Obdelavo osebnih podatkov lahko
+izvajajo le za to pooblaščene osebe ali organizacije (obdelovalci), ki so sklenili
+ustrezne pogodbe o obdelavi osebnih podatkov z operaterji. Obdelovalci so
+dolžni spoštovati varnostne zahteve in določbe v zvezi z obdelavo osebnih
+podatkov ter delovati skladno z navodili operaterjev.
+(7) Minister, pristojen za energijo,
+predpiše metodologijo za razvrščanje odjemalcev.
+114. člen
+(sprememba obračuna postavk na računu za
+električno energijo)
+(1) Odjemalci, pri katerih zaradi posledic
+poplav in plazov odjem električne energije tehnično ni mogoč oziroma ni odjema,
+ne plačujejo:
+-
+akontacije za porabo električne energije v primeru letnega obračunavanja
+energije,
+-
+prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z
+visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije iz a) točke tretjega
+odstavka 16. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni
+list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE),
+-
+prispevka za energetsko učinkovitost iz 8. člena Zakona o učinkoviti
+rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) in
+-
+prispevka za delovanje operaterja trga iz 95. člena Zakona o oskrbi z
+električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21).
+(2) Vsem odjemnim skupinam odjemalcev iz
+prejšnjega odstavka se tarifne postavke elektrooperaterjev za obračunsko moč in
+prevzeto delovno energijo znižajo na nič.
+(3) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4.
+avgusta 2023 do ponovne priključitve oziroma oskrbe.
+115. člen
+(sprememba obračuna postavk na računu za
+plin)
+(1) Odjemalci, pri katerih je zaradi
+posledic poplav in plazov prekinjena oskrba s plinom na območju, kjer se izvaja
+gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema, ne
+plačujejo:
+-
+prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z
+visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki bremeni trda in tekoča
+fosilna goriva, utekočinjeni naftni plin ter utekočinjeni zemeljski plin iz b)
+točke tretjega odstavka 16. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov
+energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE),
+-
+prispevka za energetsko učinkovitost iz 8. člena Zakona o učinkoviti
+rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) in
+-
+okoljske dajatve za onesnaževanje okolja iz 172. člena ZVO-2.
+(2) Vsem odjemnim skupinam odjemalcev iz
+prejšnjega odstavka se tarifne postavke operaterjev sistema plina znižajo na
+nič.
+(3) Odjemalci, ki na dan uveljavitve tega
+zakona še nimajo zagotovljene oskrbe s plinom, ne plačujejo postavk iz prvega
+odstavka tega člena od 4. avgusta 2023 do ponovne priključitve oziroma oskrbe.
+116. člen
+(odstop od pogodb)
+(1) Odjemalci plina in daljinske toplote,
+ki jim zaradi poškodb na energetski GJI zaradi poplav ali plazov na podlagi
+pogodb o odjemu ni možno dobaviti oziroma zagotoviti plina ali toplote do 1.
+oktobra 2023, imajo pravico do uporabe drugega energenta, ne glede na določbe o
+prioritetni rabi energentov o obvezni priključitvi na omrežje in o obvezni
+uporabi energenta za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode, ki so
+določene v lokalnih energetskih konceptih, občinskih prostorskih načrtih ali
+drugih aktih lokalnih skupnosti.
+(2) Odjemalci plina in daljinske toplote,
+ki jim zaradi poškodb na energetski GJI zaradi poplav ali plazov ni možno
+dobaviti oziroma zagotoviti oskrbe z energijo, niso dolžni plačati pogodbene
+kazni, niso odškodninsko odgovorni zaradi nezmožnosti izvajanja pogodb o dobavi
+in dostopu oziroma nimajo drugih obveznosti, ki izhajajo iz obstoječega
+pogodbenega razmerja.
+(3) Dobavitelji morajo odjemalce, ki jim
+zaradi poškodb na energetski GJI zaradi poplav ali plazov ni možno dobaviti
+oziroma zagotoviti plina oziroma toplote do 1. oktobra 2023, v 15. dneh od
+uveljavitve tega zakona obvestiti, kdaj bodo energent odjemalcem lahko
+dobavili.
+117. člen
+(obračun električne energije za dan 14.
+avgust 2023)
+(1) Omrežnina in električna energija, ki je
+bila dobavljena končnim odjemalcem na dela prost dan 14. avgust 2023 v skladu s
+15. členom ZOPNN-F, se obračuna po nižji dnevni tarifni postavki (v nadaljnjem
+besedilu: MT).
+(2) Obračun porabljene električne energije
+iz prejšnjega odstavka se na odjemnih mestih, kjer so nameščeni napredni merilni
+sistemi, opravi na podlagi merilnih podatkov po dejanski porabi.
+(3) Na odjemnih mestih, kjer ni nameščenega
+naprednega merilnega sistema oziroma če ni nameščene naprave, ki bi omogočala
+evidentiranje porabe električne energije za dan 14. avgust 2023 po MT, operater
+izvede korekcijo porabe za dan 14. avgust 2023 na osnovi zadnje evidentirane
+povprečne dnevne porabe. Tako izračunano korekcijo upošteva na prvem obračunu
+po stanju, katerega datum konca obračunskega obdobja je od 14. avgusta 2023
+dalje.
+118. člen
+(oprostitev plačila stroškov občinske
+javne infrastrukture)
+(1) Uporabniku občinske gospodarske javne
+službe varstva okolja iz prvega odstavka 233. člena ZVO-2, ki se mu zaradi
+posledic poplav in plazov javna služba ne more izvajati zaradi razlogov na
+strani izvajalca javne službe, ker je objekt uporabnika javne službe tako
+poškodovan, da ni primeren za bivanje, ali zaradi poškodb druge javne
+infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje javne službe, se ne zaračuna
+stroškov občinske javne infrastrukture tiste javne službe, ki se ne izvaja.
+(2) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4.
+avgusta 2023 do odprave razlogov, ki so privedli do neizvajanja storitev.
+9. Začasni ukrepi na področju javnega
+naročanja
+119. člen
+(označitev postopkov javnih naročil, povezanih
+z odpravo posledic poplav in plazov)
+Naročnik mora v dokumentaciji v zvezi z
+oddajo javnega naročila v skladu s tem zakonom, na vidnem mestu označiti, da
+gre za javno naročilo, povezano za odpravo posledic poplav in plazov.
+10. Začasni ukrepi na področju davčne
+politike
+120. člen
+(nadomestilo za uporabo stavbnega
+zemljišča)
+(1) Občina lahko davčnemu zavezancu, ki mu
+je kot posledica poplav in plazov na nepremičnini nastala hujša škoda, ki
+ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje ali ki
+onemogoča izvajanje dejavnosti, na podlagi njegove vloge in potrdila o plačilu
+odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023, z odločbo
+določi izplačilo v celotni ali delni višini nadomestila za uporabo stavbnega
+zemljišča za leto 2023 za to nepremičnino na podlagi kriterijev, ki jih sama
+določi.
+(2) Upravičenec, ki pridobi sredstva po tem
+členu v zvezi z opravljanjem dejavnosti, lahko ta sredstva kot del sredstev za
+odpravo posledic škode po poplavah in plazovih porabi za odpravo posledic
+škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec, v skladu s 50. členom Uredbe
+651/2014/EU.
+(3) Pri porabi sredstev iz prejšnjega
+odstavka mora upravičenec zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih v skladu s
+tem zakonom, sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih
+donacij in sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih
+proračunov, ni večja od dejanske škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec.
+(4) Če občina ugotovi, da je upravičenec
+predložil neresnične podatke, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je
+upravičenec porabil sredstva za odpravo posledic škode v nasprotju s prejšnjim
+odstavkom, upravičencu določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po
+poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu
+obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno
+mero zamudnih obresti.
+(5) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč po
+tem zakonu, mora, če je pri njem ali pri osebah, ki skupaj z upravičencem
+delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3.
+člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU in tretjega odstavka 3. člena Priloge I k
+Uredbi 2022/2472/EU, od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma v
+naslednjih letih za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih
+delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela
+plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti občino najpozneje v
+dveh mesecih po izplačilu.
+(6) Izplačila fizičnim osebam po tem členu,
+razen izplačil povezanih z opravljanjem dejavnosti, so oproščena plačila davkov
+in prispevkov.
+121. člen
+(stopnja DDV za gasilsko opremo)
+(1) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
+davek na dodano vrednost, se v skladu z Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5.
+aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj
+davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. 4. 2022, str. 1) davek na
+dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5 % od davčne
+osnove za dobavo tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne
+opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za
+uporabo pri intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim službam ali
+prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih.
+(2) Seznam tipiziranih gasilskih vozil,
+posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva
+iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za finance, v soglasju z
+ministrom, pristojnim za gasilstvo.
+122. člen
+(davčna obravnava nastanitev in z njimi
+povezanih odhodkov)
+(1) Dohodek v obliki brezplačne uporabe
+nastanitvenih zmogljivosti ali v obliki zagotovitve nastanitve s plačilom
+znižane najemnine, ki ga prejmejo osebe, ki so bile zaradi utrpljene hujše
+škode na osebnem premoženju zaradi poplav in plazov primorane poiskati novo ali
+začasno nastanitev, se do konca leta 2024 ne šteje za dohodek po ZDoh-2.
+(2) Zavezancu po ZDDPO-2 ali zavezancu po
+ZDoh-2, ki opravlja dejavnost in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih
+prihodkov in dejanskih odhodkov, ki osebam zagotovi nastanitev po prejšnjem
+odstavku, se pri ugotavljanju davčne osnove, ne glede na določbe ZDDPO-2 in
+ZDoh-2, ki urejajo priznavanje odhodkov, priznajo odhodki, ki nastanejo v zvezi
+s to nastanitvijo do konca leta 2024.
+11. Začasni ukrepi na področju digitalne
+preobrazbe
+123. člen
+(zagotavljanje računalniške opreme)
+(1) Pravnim osebam javnega prava, ki
+izkažejo, da jim je bila v poplavah in plazovih uničena ali poškodovana osnovna
+računalniška oprema, ki jo potrebujejo za delo oziroma izvajanje svoje
+dejavnosti (namizni računalnik s pripadajočo opremo ali prenosni računalnik),
+ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo, zagotovi prenosne računalnike.
+(2) Samoupravne lokalne skupnosti
+ministrstvu, pristojnemu za digitalno preobrazbo, zase in za pravne osebe
+javnega prava, katerih ustanoviteljice so, posredujejo seznam uničene ali
+poškodovane računalniške opreme iz prejšnjega odstavka do 30. septembra 2023.
+(3) Druge pravne osebe javnega prava
+ministrstvu, pristojnemu za digitalno preobrazbo, posredujejo seznam uničene
+ali poškodovane računalniške opreme iz prvega odstavka tega člena do 30.
+septembra 2023.
+(4) Ministrstvo, pristojno za digitalno
+preobrazbo, zagotovi prenosne računalnike upravičencem iz prvega odstavka tega
+člena najpozneje do 31. decembra 2023.
+12. Začasni ukrepi na področju kulture in
+medijev
+124. člen
+(izredna finančna pomoč filmskim in
+avdiovizualnim projektom)
+(1) Producent filmskega ali avdiovizualnega
+projekta, ki ga sofinancira Slovenski filmski center, javna agencija Republike
+Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SFC), je v primeru nastanka škode, kot so
+odpoved snemalnih dni in uničenje filmske lokacije, v času snemanja pri
+realizaciji filmskega ali avdiovizualnega projekta zaradi posledic poplav in
+plazov, upravičen do izredne finančne pomoči.
+(2) Izredna finančna pomoč iz prejšnjega
+odstavka za posamičen projekt znaša največ 10.000,00 eurov na snemalni dan in
+skupaj največ za pet snemalnih dni.
+(3) Producent iz prvega odstavka tega člena
+lahko na SFC vloži vlogo za izplačilo izredne finančne pomoči v 60 dneh od
+nastanka škode iz prvega odstavka tega člena oziroma od trenutka, ko je bil
+vlogo zmožen vložiti. Vlogi se priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek in
+višino navedene nastale škode.
+(4) O upravičenosti do izplačila in višini
+izredne finančne pomoči odloči posebna strokovna komisija SFC v 15 dneh od
+prejema popolne vloge z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na
+ministrstvo, pristojno za kulturo.
+(5) Sredstva za izplačilo izredne finančne
+pomoči iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
+125. člen
+(pogoji dodelitve izredne finančne pomoči
+filmskim in avdiovizualnim projektom)
+(1) Izredna finančna pomoč iz prejšnjega
+člena se izvaja v skladu s 50. členom Uredbe 651/2014/EU.
+(2) Upravičenec iz prejšnjega člena vlogi
+priloži:
+-
+dokazilo o višini škode, ki ga potrdi SFC, v skladu s 50. členom Uredbe
+651/2014/EU,
+-
+izjavo, da sredstva, prejeta v skladu s prejšnjim členom, skupaj z
+izplačilom zavarovalnega zneska, prejetimi donacijami in sredstvi, dodeljenimi
+iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ne bodo presegla
+višine dejanske škode, ki jo potrdi posebna strokovna komisija SFC.
+(3) Pri odločanju o višini izredne finančne
+pomoči je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih na podlagi tega
+zakona, sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih
+donacij in sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih
+proračunov, ni večja od dejanske škode, ki jo potrdi posebna strokovna skupina
+SFC.
+(4) Če inšpektorat ministrstva, pristojnega
+za kulturo, ugotovi, da je upravičenec predložil neresnične podatke, da škoda
+ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel izredno finančno pomoč na
+podlagi tega zakona v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravičencu z odločbo
+določi rok za vračilo nedovoljene prejete izredne finančne pomoči z zakonskimi
+zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero
+zamudnih obresti, od dneva nakazila sredstev, prejetih na podlagi tega zakona.
+13. Začasni ukrepi na področju zakonodaje,
+ki ureja javne uslužbence
+126. člen
+(začasna premestitev zaradi nujnih
+delovnih potreb)
+(1) Javnega uslužbenca ali uslužbenko (v
+nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) je zaradi odprave posledic poplav in
+plazov dopustno začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega
+delodajalca (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev v okviru istega
+delodajalca) ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu v
+javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev k drugemu
+delodajalcu).
+(2) Začasna premestitev je dopustna s
+soglasjem ali brez soglasja javnega uslužbenca, in sicer na ustrezno delovno
+mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se
+zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za
+katero ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter je delo na tem
+delovnem mestu sposoben opravljati.
+(3) Začasna premestitev javnega uslužbenca
+ni dopustna, če:
+1.
+gre za starejšega delavca v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
+2.
+gre za javno uslužbenko med nosečnostjo ali če doji otroka,
+3.
+je javni uslužbenec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe
+ali je odsoten zaradi nege družinskega člana,
+4.
+je javni uslužbenec na materinskem, očetovskem ali starševskem dopustu,
+5.
+je javni uslužbenec začasno odsoten zaradi zagotavljanja varstva otrok,
+6.
+gre za javnega uslužbenca, ki v skladu z zakonom, ki ureja starševsko
+varstvo in družinske prejemke, dela s krajšim delovnim časom od polnega,
+7.
+gre za javnega uslužbenca, za katerega zakon, ki ureja delovna razmerja,
+določa varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim
+delom,
+8.
+je javni uslužbenec invalid.
+(4) Začasna premestitev ni dopustna tudi,
+če je kraj začasnega opravljanja dela od kraja bivališča, s katerega javni
+uslužbenec prihaja na delo, oddaljen več kot 70 km v eno smer.
+(5) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne
+velja za javnega uslužbenca, zaposlenega pri izvajalcu, ki zagotavlja
+socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali storitve pomoč na domu v
+skladu s predpisi s področja socialnega varstva.
+127. člen
+(trajanje začasne premestitve)
+(1) Začasna premestitev začne učinkovati z
+dnem, ki je določen v sklepu o začasni premestitvi, in preneha s potekom
+datuma, določenega v sklepu o začasni premestitvi, in lahko traja najdlje do
+31. decembra 2023.
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek začasna
+premestitev javnega uslužbenca preneha tudi z dnem nastopa katere izmed
+okoliščin iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
+128. člen
+(sklep o začasni premestitvi)
+(1) Javni uslužbenec je začasno premeščen s
+pisnim sklepom.
+(2) Sklep o začasni premestitvi v okviru
+istega delodajalca izda predstojnik delodajalca, s katerim ima javni uslužbenec
+sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, sklep o začasni premestitvi k drugemu
+delodajalcu pa sporazumno izdata predstojnika obeh delodajalcev.
+(3) Če ne more več organizirati delovnega
+procesa, delodajalec, pri katerem ima javni uslužbenec, ki je začasno premeščen,
+sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na prejšnji člen pisno sporoči
+delodajalcu, h kateremu je javni uslužbenec začasno premeščen, da se mora javni
+uslužbenec vrniti na svoje delovno mesto. V takem primeru se javni uslužbenec
+vrne k svojemu delodajalcu v treh delovnih dneh od oddaje pisnega sporočila.
+(4) V sklepu o začasni premestitvi se
+določi:
+-
+datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu in datum
+prenehanja začasne premestitve,
+-
+delovno mesto, na katerem bo javni uslužbenec opravljal delo, s kratkim
+opisom nalog,
+-
+plača, povračila stroškov in drugi prejemki, ki jih javni uslužbenec
+prejema v času začasne premestitve,
+-
+kraj opravljanja dela.
+(5) Zoper sklep o začasni premestitvi ni
+pritožbe.
+129. člen
+(plača, povračila stroškov in drugi
+prejemki iz delovnega razmerja ter pravice javnega uslužbenca)
+(1) Javni uslužbenec, ki na podlagi sklepa
+o začasni premestitvi začasno opravlja drugo delo, ima pravico do plače za
+delo, ki ga opravlja, in druge pravice iz delovnega razmerja, razen če so
+plača, ki bi jo prejemal, in druge pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi
+opravljal svoje delo brez premestitve, zanj ugodnejše. V tem primeru mu
+pripadajo pravice, ki so zanj ugodnejše.
+(2) Javni uslužbenec v času začasne
+premestitve k drugemu delodajalcu prejema plačo, povračila stroškov in druge
+prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem ima sklenjeno
+pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec, h kateremu je javni uslužbenec začasno
+premeščen, na podlagi zahteve povrne izplačane plačo, povračila stroškov in
+druge prejemke iz tega člena delodajalcu javnega uslužbenca, pri katerem ima ta
+sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
+(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
+glede pravic, ki so vezane na delovno dobo javnega uslužbenca ali na
+opravljanje dela na delovnem mestu pred začasno premestitvijo, šteje, da javni
+uslužbenec v času začasne premestitve opravlja delo na delovnem mestu, za
+katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
+130. člen
+(vrnitev na delovno mesto)
+(1) Javnemu uslužbencu v primeru začasne
+premestitve k drugemu delodajalcu delovno razmerje pri delodajalcu, s katerim
+ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne preneha.
+(2) Javni uslužbenec se vrne na delovno
+mesto, na katerem je delo opravljal pred začasno premestitvijo, naslednji dan
+po poteku datuma, določenega v sklepu o začasni premestitvi.
+131. člen
+(dodatek za začasno premestitev zaradi
+nujnih delovnih potreb)
+(1) Javnemu uslužbencu, ki je v skladu s
+tem zakonom začasno premeščen k drugemu delodajalcu za več kot 20 delovnih dni,
+pripada dodatek za začasno premestitev v višini 20 % urne postavke osnovne
+plače javnega uslužbenca, ki jo bo prejemal v skladu s prvim odstavkom 129.
+člena tega zakona. Dodatek pripada javnemu uslužbencu od 21. delovnega dne
+začasne premestitve dalje.
+(2) Ne glede na določbe zakonov in
+kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z
+dela, se dodatek iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače
+za čas odsotnosti z dela.
+(3) Sredstva za financiranje dodatka iz
+prvega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike
+Slovenije. Delodajalec, ki javnemu uslužbencu izplača plačo, pošlje zahtevek za
+povrnitev izplačanega dodatka na ministrstvo, v katerega pristojnost sodi
+delovno področje tega delodajalca. To ministrstvo, na podlagi presoje
+upravičenosti, zahtevek posreduje v izplačilo ministrstvu, pristojnemu za
+finance. Organi, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, določeni
+kot drugi državni organi, pošljejo zahtevek za povrnitev izplačanega dodatka na
+ministrstvo, pristojno za finance. Način vložitve zahtevkov, obvezne priloge k
+zahtevku za izplačilo in roke izplačil določi minister, pristojen za finance.
+(4) Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega
+člena izvajajo inšpektorji za plače v javnem sektorju v skladu z zakonom, ki
+ureja sistem plač v javnem sektorju. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri
+izplačilu dodatka iz tega člena inšpektor izreče ukrep za odpravo
+nepravilnosti.
+14. Začasni ukrepi na področju urejanja
+vodotokov
+132. člen
+(vzdrževalna dela v javno korist na
+področju voda)
+(1) Izvedba ukrepov iz 96.a člena in
+izvedba sanacije iz 97. člena ZV-1 z namenom obnove poškodovane obstoječe vodne
+infrastrukture, drugih vodnih objektov in naprav ali ureditev v upravljanju
+ministrstva ter vodotokov, prizadetih v poplavah in plazovih, ali njihove
+nadomestitve z novogradnjami, vključno z vsemi spremljajočimi ureditvami, so
+vzdrževalna dela v javno korist. Dela, ki spadajo v okvir rednih vzdrževalnih
+del obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda, se izvajajo na
+podlagi izdelanega programa del javne službe, vsa ostala dela pa se izvajajo na
+podlagi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (izvedbeni načrt).
+(2) Kot obnova zaradi poplav in plazov
+poškodovanih objektov vodne infrastrukture, drugih vodnih objektov in naprav
+ali ureditev v upravljanju ministrstva ter vodnih in priobalnih zemljišč v
+upravljanju ministrstva se šteje tudi zagotavljanje dodatnih razlivnih površin,
+pretočnosti strug obstoječih ali v poplavah novonastalih vodotokov, tudi za
+visoke vode s 100 ali več-letno povratno dobo, najmanj pa za visoke vode z
+20-letno povratno dobo.
+(3) Pri delih, ki predstavljajo sanacijo,
+se šteje, da so potrebna dela izvedena v skladu s prostorskimi akti tudi, če so
+izvedena na vodnem in priobalnem zemljišču prvotnega objekta vodne
+infrastrukture, drugih vodnih objektov in naprav ali ureditev v upravljanju
+ministrstva ter vodotokov, oziroma če se pri obnovi uporabi drugačna tehnična
+rešitev, kot je bila uporabljena pri gradnji prvotnega objekta. Če se ukrepi
+izvajajo na območju ali objektu, ki je varovan s posebnim predpisom, in je za
+njihovo opravljanje predpisana pridobitev soglasja pristojnega soglasodajalca,
+se pred izvedbo potrebnih del za obnovo predpisano soglasje ne pridobiva. Pred
+izvedbo del se pridobi presoja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki
+se jo upošteva v največji možni meri. Zavod Republike Slovenije za varstvo
+narave presojo izda v petih dneh od prejema obvestila o začetku del.
+(4) Pri obnovi zaradi poplav in plazov
+poškodovane vodne infrastrukture, drugih objektov, namenjenih za varstvo pred
+škodljivim delovanjem voda, in vodotokov je potrebno zagotoviti ustrezno
+velikost in zmogljivost objekta na način, da objekti na vodotokih I. reda
+prevajajo visoke vode pri pretoku Q100 in zagotavljajo varnostno višino ter
+upoštevajo vpliv podnebnih sprememb.
+(5) Pri dograditvi, nadvišanju ali
+podaljšanju vodne infrastrukture se smiselno uporablja 108. člen tega zakona.
+(6) Eden izmed virov finančnih sredstev za
+vzdrževalna dela v javno korist obnovo vodne infrastrukture so lahko tudi
+sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer pa se uporabe na
+naravi temelječih rešitev ne sme določiti kot pogoja za uporabo teh sredstev.
+133. člen
+(odstranjevanje naplavin in plavja)
+(1) Pri odstranjevanju naplavin in plavja v
+okviru izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda, ki so
+posledica poplav in plazov, se lahko uporaben les za obdobje šestih mesecev od
+uveljavitve tega zakona deponira in se ga nameni za potrebe občin. Po preteku
+tega obdobja se z njim ravna kot z odpadkom.
+(2) Ne glede na 3. točko tretjega odstavka
+22. člena ZVO-2 se naplavine, ki so odvzete v okviru izvajanja obvezne državne
+gospodarske javne službe urejanja voda, in niso onesnažene z nevarnimi snovmi,
+lahko uporabijo v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, kot so
+bile odvzete, kjer je investitor projekta država ali občina, če gre za
+izvajanje projekta za intervencijo in sanacijo območja, prizadetega zaradi
+poplav in plazov, za gradnjo protipoplavnih ukrepov ali za gradnjo poškodovane
+gospodarske javne infrastrukture v poplavah in plazovih na istem porečju in je
+investitor tega projekta občina ali država.
+15. Začasni ukrepi na področju oprostitve
+plačila tiskovin
+134. člen
+(oprostitev plačila tiskovin)
+(1) Pri zamenjavi ali nadomestitvi javne
+listine, ki je bila uničena ali poškodovana v poplavah in plazovih, je imetnik
+javne listine oproščen plačila stroškov tiskovine za naslednje javne listine:
+1.
+osebna izkaznica,
+2.
+potni list,
+3.
+potni list za tujca,
+4.
+potni list za begunca,
+5.
+potrdilo o pravicah obmejnega delavca,
+6.
+potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU,
+7.
+potrdilo o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU,
+8.
+dovoljenje za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana,
+9.
+dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana slovenskega
+državljana,
+10.
+dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EU,
+11.
+dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU,
+12.
+enotno dovoljenje,
+13.
+dovoljenje za začasno prebivanje,
+14.
+dovoljenje za stalno prebivanje,
+15.
+orožna listina,
+16.
+vozniško dovoljenje,
+17.
+prometno dovoljenje,
+18.
+dovoljenje za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo
+šole vožnje,
+19.
+potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna,
+20.
+potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna in o
+usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo,
+21.
+vpisni list za čoln na celinskih vodah.
+(2) Sredstva za tiskovine iz prejšnjega
+odstavka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
+16. Začasni ukrepi na področjih pravosodja
+in davčne izvršbe
+135. člen
+(izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne
+mase)
+(1) Prejemki, izplačani dolžniku na podlagi
+tega zakona, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za
+opravljene storitve, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju
+(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1,
+45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14,
+58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 –
+ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US in 81/22 – odl. US) in iz
+davčne izvršbe po ZDavP-2.
+(2) Prejemki iz prejšnjega odstavka so
+izvzeti tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem
+poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni
+list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl.
+US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US in 57/23 – odl. US).
+(3) Ne glede na 137. člen Zakona o
+izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
+besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 –
+odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US,
+11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US
+in 81/22 – odl. US) in drugi odstavek 166. člena ZDavP-2 se na prejemke iz
+prvega odstavka tega člena, ki bodo dolžniku izplačani po tem zakonu ali po
+ZOPNN, lahko poseže po treh mesecih od priliva.
+136. člen
+(oprostitev sodnih taks v zemljiškoknjižnih
+postopkih)
+Stranke so oproščene plačila sodnih taks v
+postopkih o predlogih za vpis v zemljiško knjigo, vloženih v zvezi s poplavami
+in plazovi. Obstoj okoliščin iz prejšnjega stavka ugotovi notar pred vložitvijo
+predloga za vpis v zemljiško knjigo.
+17. Začasni ukrep na področju sprejemanja
+donacij
+137. člen
+(donacije preko predstavništev Republike
+Slovenije v tujini)
+Predstavništva Republike Slovenije izven
+Evropske unije oziroma območja SEPA lahko do 31. decembra 2023 sprejemajo
+donacije za namen omilitve škode, nastale po poplavah in plazovih. Zbrana
+sredstva se v valutah EUR, CHF, GBP in USD mesečno prenakažejo na poseben
+podračun proračuna Republike Slovenije številka SI56 0110 0600 0077 526, odprt
+pri Upravi za javna plačila, kjer se zbirajo donacije iz tujine. Pri
+prenakazilu sredstev se navede koda namena CHAR.
+18. Začasni ukrep povračila izplačanih plač
+delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu
+138. člen
+(namen ukrepa in upravičenci)
+(1) Pravico do povračila izplačanih plač
+delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu,
+lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje
+na dan 2. avgust 2023, ki je odredil delavcem obveznost opravljanja drugega
+dela zaradi posledice poplav in plazov, razen:
+-
+neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
+proračuna občine,
+-
+delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada
+v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, in ima na dan 2.
+avgust 2023 več kot deset zaposlenih,
+-
+tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
+predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije
+Evropske unije v Republiki Sloveniji.
+(2) Kot odpravljanje posledic poplav in
+plazov se šteje odreditev obveznosti opravljanja drugega dela zaradi izjemnih
+okoliščin v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z namenom ponovne
+zmožnosti zagotavljanja dela delavcem iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi pri delodajalcu.
+139. člen
+(upravičeno obdobje)
+(1) Delodajalec je upravičen do povračila
+izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri svojem
+delodajalcu, dokler trajajo okoliščine, ki upravičujejo odreditev obveznosti
+opravljanja drugega dela v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, vendar
+najdlje do 3. septembra 2023.
+(2) Na podlagi vloge, ki je vložena na
+podlagi tega zakona, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih plač tudi
+za obdobje od 3. avgusta 2023, če je odredil delavcem obveznost opravljanja
+drugega dela zaradi posledice poplav in plazov.
+140. člen
+(pravice in obveznosti delavcev)
+Začasni ukrep povračila izplačanih plač
+delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu, ne
+posega v pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v primeru odreditve
+obveznosti opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin na podlagi 169.
+člena ZDR-1.
+141. člen
+(višina in izplačilo povračila plače)
+(1) Izplačane plače delavcem, ki jim je
+delodajalec odredil obveznost opravljanja drugega dela odpravljanja posledic
+poplav in plazov, Republika Slovenija povrne v celoti, vendar največ do višine
+povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 2023.
+(2) Povračilo izplačane plače iz prejšnjega
+odstavka se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti,
+zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila plače na podlagi tega zakona.
+(3) ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih
+plač, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
+142. člen
+(postopek in način uveljavljanja povračila
+izplačanih plač)
+(1) Delodajalec uveljavi pravico do
+povračila izplačanih plač z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v
+15 dneh od odreditve obveznosti opravljanja drugega dela zaradi posledice
+poplav in plazov.
+(2) Če je delodajalec odredil obveznost
+opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov pri svojem
+delodajalcu že pred uveljavitvijo tega zakona, lahko vloži vlogo iz prejšnjega
+odstavka v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
+(3) Pravice do povračila izplačanih plač iz
+prvega odstavka tega člena ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim je
+uveden postopek stečaja ali je v likvidacijskem postopku.
+(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena
+delodajalec priloži:
+-
+izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da je v
+obdobju, za katerega uveljavlja povračilo izplačanih plač, delavcem odredil
+obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov pri svojem
+delodajalcu,
+-
+pisno odredbo iz 143. člena tega zakona ter dokazila, ki izkazujejo
+resničnost opravljanja drugega dela odpravljanja posledic poplav in plazov pri
+svojem delodajalcu,
+-
+izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa
+nadomestila plače.
+(5) ZRSZ odloči v vlogi v 15 dneh od
+prejema popolne vloge z odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni
+spor.
+(6) Odločba o povračilu izplačane plače
+mora vsebovati predmet, način izračuna plače, višino povračila plače, vsebino
+zahtevkov za povračilo izplačane plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev
+zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje
+in poročanje, sankcije za kršitev odločbe in nadzor nad njenim izvajanjem.
+(7) Delodajalec mora zahtevek za povračilo
+izplačane plače na podlagi predhodno izdane odločbe o povračilu izplačane plače
+vložiti najpozneje do 30. junija 2024.
+143. člen
+(obveznosti delodajalca)
+(1) V obdobju prejemanja povračila
+izplačanih plač v skladu s 141. členom tega zakona mora delodajalec delavcem
+zagotavljati delo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja,
+izplačevati neto plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna
+zavarovanja.
+(2) Če delodajalec ravna v nasprotju s
+prejšnjim odstavkom, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
+(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna
+razmerja, mora delodajalec pisno odrediti obveznost opravljanja drugega dela
+zaradi posledice poplav in plazov. Če je delodajalec že pred uveljavitvijo tega
+zakona odredil obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledic poplav in
+plazov, mora obveznost opravljanja drugega dela iz prejšnjega stavka odrediti v
+pisni obliki najpozneje v petih dneh po uveljavitvi tega zakona.
+(4) Pisna odredba iz prejšnjega odstavka
+mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, naziv delovnega mesta oziroma
+vrste dela, s kratkim opisom dela, ki ga delavec opravlja po pogodbi o
+zaposlitvi, opis drugega dela, ki se odreja delavcu, ter razloge za odreditev
+obveznosti opravljanja drugega dela.
+(5) O vračilu prejetih sredstev iz drugega
+odstavka tega člena odloči ZRSZ z odločbo. Delodajalec mora prejeta sredstva
+vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z obrestmi v višini zakonsko
+določenih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila
+plače do dneva vračila.
+143.a člen
+(obročno vračilo)
+(1) Ne glede na zakon, ki ureja javne
+finance, lahko Finančna uprava Republike Slovenije in ZRSZ, ki sta pristojna za
+ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi tega
+podpoglavja, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih
+mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev.
+(2) Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo
+v skladu s tem podpoglavjem, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi)
+ne zaračunajo obresti.
+(3) Če je organ dovolil obročno plačilo,
+prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti
+neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v
+odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na
+posledice zamude.
+(4) Organ pod pogoji, ki jih določa zakon,
+ki ureja davčni postopek, zavaruje izpolnitev in plačilo obveznosti.
+(5) Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem
+členu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
+144. člen
+(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in
+izplačevanjem plače ter izvajanjem pogodbe)
+(1) Delodajalec,
+ki uveljavi povračilo izplačanih plač, mora omogočiti ZRSZ administrativni in
+finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz odločbe iz petega odstavka
+142. člena tega zakona. V primeru nadzora na kraju samem, mora ZRSZ
+omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z
+izvajanjem tega zakona.
+(2) Za potrebe izplačevanja povračila plače
+in izvajanja nadzora ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o
+delavcih, ki jim je delodajalec odredil opravljanje drugega dela odpravljanja
+posledic poplav in plazov pri svojem delodajalcu, iz zbirk podatkov od Zavoda
+za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko
+zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva in
+Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
+-
+osebno ime,
+-
+EMŠO,
+-
+zavarovalno podlago ter
+-
+podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
+(3) Za namen izvajanja nadzora nad
+izpolnjevanjem obveznosti iz prejšnjega člena ima ZRSZ pravico tudi neposredno
+od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način
+uveljavljanja pravic na podlagi tega zakona, na katerih mora delodajalec
+prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za
+izvedbo nadzora.
+(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi
+tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po
+pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
+(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega
+odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki
+urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva
+oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
+(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim
+odstavkom se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
+145. člen
+(inšpekcijski nadzor)
+Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 138. do
+144. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
+146. člen
+(trajanje ukrepa in pristojni organ)
+(1) Ukrep povračila izplačanih plač
+delavcem, ki odpravljajo posledice poplav pri svojem delodajalcu, traja od 3.
+avgusta 2023 do 3. septembra 2023.
+(2) Pristojni organ za izvajanje tega
+ukrepa je ministrstvo, pristojno za delo.
+147. člen
+(pogoji dodelitve državne pomoči)
+(1) Ukrepi iz tega poglavja se izvajajo v
+skladu s 50. členom Uredbe 651/2014/EU.
+(2) Pri odločanju o višini povračila
+izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav pri delodajalcu je
+treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev,
+dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev,
+dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ni večja
+od dejanske škode. Prejemnik državne pomoči na zahtevo pristojnega organa predloži
+dokazila o višini dejanske škode.
+(3) Če pristojni organ ugotovi, da škoda ni
+bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč v nasprotju s prejšnjim
+odstavkom, v odločbi določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku
+roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu
+obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno
+mero zamudnih obresti.
+(4) Upravičenec,
+ki je uveljavil pomoč v skladu s tem zakonom, mora, če je pri njem ali pri
+osebah, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom
+nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU
+ali tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 2022/2472/EU, od
+uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma v naslednjih letih za leto 2023
+prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih
+deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost
+poslovodstvu, o tem obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije najpozneje v
+dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi
+odločbe, ki jo izda Finančna uprava Republike Slovenije, skupaj z zakonskimi
+zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih
+obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva
+vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz tega
+odstavka izvaja Finančna uprava Republike Slovenije, ki za postopek nadzora
+uporabi zakon, ki ureja davčni postopek. Če obveznost vračila sredstev iz tega
+odstavka ni plačana v roku, določenem v prejšnjem stavku, se prisilno izterja.
+Izvršbo opravi Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja
+davčni postopek.
+19. Začasna ukrepa na področju vzgoje in
+izobraževanja
+148. člen
+(vzgojno-izobraževalno delo na daljavo)
+(1) Šola lahko za zagotovitev nemotenega
+poteka vzgojno-izobraževalnega dela organizira in izvaja vzgojno-izobraževalno
+delo na daljavo, če je to potrebno zaradi preprečevanja ali blažitev posledic
+poplav in plazov. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo odloči na
+obrazložen predlog ravnatelja minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom,
+ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O izvajanju
+vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo šola nemudoma obvesti starše.
+(2) Takoj, ko so odpravljeni razlogi,
+zaradi katerih je bilo odločeno o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na
+daljavo, učenci, dijaki in študentje višjih strokovnih šol nadaljujejo
+izobraževanje v šoli.
+(3) Ravnatelj vsaj vsakih 15 delovnih dni
+preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje
+vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo,
+pristojno za izobraževanje. Če so odpravljeni razlogi, mora ravnatelj takoj
+predlagati prenehanje izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo.
+(4) Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega
+dela na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji,
+določeni s predmetnikom in učnimi načrti ali študijskimi programi. Šola mora s
+tehničnimi sredstvi ali na drug način zagotoviti izvajanje pouka za vse učence
+in posebno pomoč tistim učencem, ki imajo posebne učne potrebe.
+(5) Ta člen se ne uporablja za šole, ki
+izvajajo prilagojene in posebne programe vzgoje in izobraževanja.
+149. člen
+(sklepi ministra, pristojnega za vzgojo in
+izobraževanje)
+(1) Ne glede na določbe predpisov, ki
+urejajo predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko, osnovno glasbeno, srednješolsko in
+višješolsko izobraževanje, lahko minister, pristojen za vzgojo in
+izobraževanje, v šolskem letu 2023/2024, če je to potrebno za omilitev in
+odpravo posledic poplav in plazov, s sklepom začasno drugače določi:
+1.
+normative in standarde za izvajanje javno veljavnih
+vzgojno-izobraževalnih programov,
+2.
+izvedbo šolskega koledarja,
+3.
+trajanje šolskega in študijskega leta,
+4.
+načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja ocen,
+5.
+odločanje o napredovanju učencev in dijakov,
+6.
+načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti,
+7.
+roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin,
+8.
+možnost podaljšanja statusa študentom in napredovanja v višji letnik, če
+niso opravili praktičnega izobraževanja.
+(2) Minister, pristojen za vzgojo in
+izobraževanje, lahko s sklepom določi tudi druge ukrepe, ki so nujni za
+nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in
+pravnih koristi udeležencev izobraževanja.
+(3) Minister, pristojen za vzgojo in
+izobraževanje, lahko na podlagi obrazloženega zahtevka javnega
+vzgojno-izobraževalnega zavoda, zagotovi iz proračuna Republike Slovenije v šolskem
+letu 2023/2024 sredstva za nabavo gradiva učbeniškega sklada, učil in učnih
+pripomočkov, uničenih v poplavah oziroma plazovih.
+20. Začasni ukrepi na področju sanacije in
+odprave posledic plazov in poplav
+150. člen
+(nujni geotehnični ukrepi ter ukrep mokrega
+čiščenja površin)
+(1) Nujni geotehnični ukrepi, kot so
+izvedba drenaž, drugih objektov odvajanja podzemnih voda, gradnja podpornih
+konstrukcij, kot npr. pilotne stene ali težnostni zidovi, ki so v skladu z
+ugotovitvami geotehnične stroke potrebni zaradi sanacije plazov in preprečitve
+plazenja določenega področja kot posledica poplav in plazov, se izvedejo za
+zavarovanje stvari v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih
+nesreč.
+(2) Za namen izvedbe nujnih geotehničnih
+ukrepov iz prejšnjega odstavka lahko prevzame investitor posest na zemljiščih,
+potrebnih za izvedbo teh ukrepov z dnem, ko pri notarju ali sodišču položi
+znesek v višini ocenjene odškodnine za ta zemljišča in varščino v višini ene
+polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo, če pred tem vlada
+oziroma občinski svet s sklepom ugotovi, da je na teh zemljiščih ugotovljena
+javna korist za izvedbo nujnih geotehničnih ukrepov po tem zakonu. Predlagatelj
+sklepa za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, pristojno za vode.
+(3) V notarskem zapisu ali zapisniku o
+prevzemu zneska iz prejšnjega odstavka v hrambo mora biti določen rok hrambe do
+izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj deset let, kar nastopi
+prej. Kot pogoj za izplačilo upravičeni osebi mora biti določena predložitev
+sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi ali omejitvi
+lastninske pravice.
+(4) Položeni znesek iz prvega odstavka tega
+člena je neprerekani del odškodnine. Oceno odškodnine izdela pooblaščeni
+ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan po predpisih, ki urejajo
+revidiranje in ocenjevanje vrednosti, sodni cenilec nepremičnin, sodni cenilec
+kmetijske stroke ali sodni cenilec gozdarske stroke, imenovan po predpisih, ki
+urejajo delovanje sodišč.
+(5) Investitor izvedbe nujnih geotehničnih
+ukrepov, ki je prevzel posest po prvem odstavku tega člena, mora nemudoma,
+najpozneje pa v šestih mesecih po položitvi zneska iz prvega odstavka tega
+člena, sprožiti postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki
+urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice. Če je za pridobitev
+stvarnih pravic na teh zemljiščih treba izvesti postopek razlastitve ali
+pridobitve služnosti v javno korist, se ne glede na prvi odstavek 204. člena
+ZUreP-3 šteje, da je javna korist izkazana s sklepom vlade ali občinskega sveta
+iz prvega odstavka tega člena, s položitvijo zneska iz prvega odstavka tega
+člena pa se šteje, da je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 215. člena
+ZUreP-3 glede prenosa lastninske pravice kljub vloženi pritožbi zoper odločbo o
+razlastitvi.
+(6) Če investitor prevzame posest na
+zemljišču v skladu s prvim odstavkom tega člena, pripada njegovemu lastniku
+denarno nadomestilo zaradi omejitve njegove uporabe za čas od prevzema posesti
+do takrat, ko investitor pridobi lastninsko ali drugo stvarno pravico na
+zadevnemu zemljišču.
+(7) Denarno nadomestilo iz prejšnjega
+odstavka se dogovori s pogodbo za odkup ali ustanovitev služnosti, če se
+nepremičnina pridobi ali obremeni sporazumno, ali kot del odškodnine v skladu s
+predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice, če se
+nepremičnina razlasti ali obremeni s služnostjo v javno korist, pri čemer to
+nadomestilo ne more presegati višine te odškodnine. Glede izdelovalcev ocene
+nadomestila se smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka tega člena glede
+izdelovalcev ocene odškodnine.
+(8) Investitor pred položitvijo zneska iz
+prvega odstavka tega člena lastnika zemljišča obvesti o nameravanem prevzemu
+posesti ter o tem, da bo najpozneje v šestih mesecih po začetku gradnje začet
+postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo
+razlastitev in omejitev lastninske pravice, in da mu za čas uporabe njegovega
+zemljišča pripada nadomestilo iz šestega odstavka tega člena.
+(9) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4.
+avgusta 2023 do 30. aprila 2024.
+(10) V letu 2023 se sredstva za izvajanje
+ukrepa mokrega čiščenja javnih površin za namene preprečevanja prašenja za
+občine Črna na Koroškem, Mežica, Ravne na Koroškem, Prevalje in Dravograd, kjer
+je ta ukrep zaradi posledic poplav ali plazov nujno potreben za varovanje
+zdravja ljudi, zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
+151. člen
+(obnova objektov in naprav, potrebnih za
+izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja)
+(1) Za vzpostavitev in nemoteno oskrbo
+prebivalstva s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
+odpadne vode se obnova objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarskih
+javnih služb varstva okolja, ki so bili uničeni ali poškodovani v poplavah in
+plazovih, izvede kot vzdrževalna dela v javno korist.
+(2) Ukrep iz tega člena se uporablja do 30.
+aprila 2024.
+151.a člen
+(objekti za odstranitev)
+(1) Zaradi visoke ogroženosti zaradi
+poplav, erozije, zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledice poplav in
+plazov in s tem povezano visoko nevarnostjo porušitve ali znatnega poškodovanja
+objektov, s čimer bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje
+ljudi, se takšni objekti nujno odstranijo.
+(2) Za visoko ogroženost objekta iz prejšnjega
+odstavka se šteje, da:
+-
+se objekt nahaja v razredu velike poplavne ali plazovite nevarnosti, v
+skladu z zakonom, ki ureja vode, in
+-
+so ogrožena življenja ali zdravje ljudi.
+(3) Znatno poškodovani objekti iz prvega
+odstavka tega člena so objekti, katerih obnova ni mogoča ali ekonomsko smiselna.
+151.b člen
+(strokovno mnenje)
+(1) Vladna služba za obnovo izdela
+strokovno mnenje, v katerem se opredelijo objekti iz prejšnjega člena. V mnenju
+se po pravilih stroke ugotovijo in izkažejo razlogi za nujno odstranitev
+objektov v skladu s prvim odstavkom 151.a členom tega zakona.
+(2) V strokovnem mnenju se opredelijo tudi
+nepremičnine z objekti iz prejšnjega člena.
+151.c člen
+(javna korist)
+(1) Nepremičnine z objekti za odstranitev
+iz 151.a člena tega zakona se določijo s sklepom vlade, v katerem se opredeli
+in utemelji, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev
+objektov nujno potrebna in v javno korist. Sklep temelji na strokovnem mnenju
+iz prejšnjega člena, ki ga predhodno potrdi Svet Vlade Republike Slovenije za
+obnovo.
+(2) Predlagatelj sklepa za vlado je vladna
+služba za obnovo. Pred sprejetjem se predlog sklepa javno razgrne za najmanj 15
+dni. O kraju in času javne razgrnitve se javnost obvesti z javnim naznanilom na
+osrednjem spletnem mestu državne uprave in na krajevno običajen način. V okviru
+javne razgrnitve ima javnost možnost dajati pripombe in predloge, o katerih
+mora predlagatelj sklepa zavzeti stališče, nato pa o tem obvestiti dajalca
+pripomb in predlogov.
+151.č člen
+(nadomestitev nepremičnine z objektom za
+odstranitev)
+Država lastniku nepremičnine z objektom za
+odstranitev zagotovi lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini, razen če
+lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev zahteva odškodnino. Če lastnik
+nepremičnine z objektom za odstranitev sam predlaga nadomestno nepremičnino, to
+nepremičnino država odkupi in prenese na tega lastnika, če je s cenitvijo obeh
+nepremičnin ugotovljena njuna enakovrednost. Če je vrednost ocenjene nadomestne
+nepremičnine nižja od vrednosti ocenjene nepremičnine z objektom za odstranitev,
+in lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev pristane na tako nadomestilo,
+država temu lastniku plača razliko v vrednosti med nepremičninama v denarju. Če
+je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine z objektom za odstranitev višja od
+vrednosti ocenjene nepremičnine z objektom za odstranitev, država nadomestno
+nepremičnino odkupi, če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev plača
+razliko v vrednosti med nepremičninama.
+21. Začasni ukrep na področju bančnih
+posojil
+152. člen
+(odlog)
+(1) Banka ali hranilnica, ki ima sedež v
+Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v
+Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko
+opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
+banka), odobri kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali
+plazov, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe (v nadaljnjem besedilu:
+odlog plačila) za obdobje 12 mesecev, če posamezna obveznost iz kreditne
+pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še
+ni zapadla v plačilo.
+(2) Za kreditojemalca iz prejšnjega
+odstavka se šteje:
+1.
+gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
+ki ima sedež v Republiki Sloveniji, in ki utrpi škodo iz prejšnjega odstavka v
+višini najmanj 100.000 eurov;
+2.
+zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v
+skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima
+sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, in ki utrpi škodo iz
+prejšnjega odstavka v višini najmanj 10.000 eurov;
+3.
+nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja
+kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki
+ureja kmetijstvo, in ki utrpi škodo iz prejšnjega odstavka v višini najmanj
+10.000 eurov;
+4.
+fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno
+prebivališče v Republiki Sloveniji, in ki utrpi škodo iz prejšnjega odstavka v
+višini najmanj 10.000 eurov.
+(3) Kreditojemalec iz prejšnjega odstavka
+naslovi na banko vlogo za odlog plačila najpozneje do 31. decembra 2023.
+(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka:
+1.
+gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
+družbe, razvršča med velike družbe, utemelji, da izpolnjuje davčne obveznosti,
+da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami poplav ali plazov, ne
+more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi
+takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila
+ogrožena solventnost družbe ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja
+zaradi posledic poplav ali plazov in izjavo, da na dan 31. julij 2023 nima
+neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z
+zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, višjih od 50
+eurov. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega
+stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke
+iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let;
+2.
+gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
+družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga,
+društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z
+zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec
+dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, utemelji, da
+izpolnjuje davčne obveznosti, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s
+posledicami poplav ali plazov, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni
+pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi
+posledic poplav ali plazov in izjavo, da na dan 31. julij 2023 nima neplačanih
+obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki
+ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, višjih od 50 eurov. Šteje
+se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi,
+če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega
+razmerja za obdobje zadnjih petih let;
+3.
+fizična oseba iz 4. točke drugega odstavka tega člena utemelji, da
+zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav ali plazov, začasno ne more
+zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen
+predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami poplav ali plazov,
+ki so vplivale na njen finančni položaj.
+(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
+lahko banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita za rok glede plačila
+obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.
+(6) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na
+odlog plačila, se uporabljajo tudi za obveznosti iz kreditne pogodbe, na katero
+učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem
+prestrukturiranju.
+153. člen
+(posledice odloga)
+(1) Odlog plačila pomeni prekinitev
+zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni
+datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila,
+enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe.
+Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z
+določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice lahko
+obračunavajo obresti največ v višini 12-mesečni EURIBOR + 0 % oziroma po redni
+obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, če je ta
+za kreditojemalca ugodnejša. Kot merilo za določitev ugodnejše višine obrestne
+mere se upošteva vrednost 12-mesečnega EURIBOR in višina obrestne mere,
+dogovorjene s kreditno pogodbo, veljavni na dan oddaje vloge za odlog plačila
+in se upošteva za celotno obdobje odloga plačila.
+(2) Banka in kreditojemalec o odlogu
+plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga
+plačila iz prejšnjega odstavka. Za odobritev odloga plačila banka
+kreditojemalcu ne zaračunava stroškov.
+(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
+lahko banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.
+(4) Za veljavnost in učinke odloga plačila
+se razen sklenitve aneksa iz drugega odstavka tega člena ne zahteva nobeno
+dodatno dejanje banke, kreditojemalca ali njegovih porokov, ne glede na
+drugačne določbe v kreditni pogodbi ali predpisih, ki se uporabljajo v zvezi s
+plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.
+154. člen
+(prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga)
+Banka lahko prekine ali skrajša obdobje
+odloga plačila, če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke,
+in mu natečene obresti za pretečeno obdobje odloga obračuna po pogodbeni
+obrestni meri.
+155. člen
+(nadzor)
+Nadzor nad izvajanjem 152. do 154. člena
+tega zakona opravlja Banka Slovenije.
+21.a Začasni ukrep na področju kmetijstva
+155.a člen
+(prevoz donirane krme)
+(1) Povračilo stroškov za prevoz donirane
+krme nosilcem kmetijskih gospodarstev iz zakona, ki ureja kmetijstvo, ki so
+utrpeli škodo v poplavah in plazovih, se zagotavlja iz proračuna Republike
+Slovenije.
+(2) Stroški prevoza donirane krme iz tega
+člena so zlasti stroški aktivnosti izvedbe javnega naročila izbire prevoznikov
+donirane krme, priprave in koordinacije izvedbe prevoza donirane krme, strošek
+prevoza donirane krme, vključno z davkom na dodano vrednost (v nadaljnjem
+besedilu: DDV), če DDV ni izterljiv na podlagi predpisov, ki urejajo DDV.
+(3) Izvajanje prevoza donirane krme po tem
+členu zagotavlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki v ta namen sklene
+dogovor z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo.
+(4) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
+po izvedenem prevozu krme pošlje na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,
+zahtevek za povračilo stroškov, ki mu priloži račune. Podrobnejša dinamika
+izplačil se določi v dogovoru iz prejšnjega odstavka.
+(5) Ukrep iz tega člena se izvaja do
+31. decembra 2024.
+22. Sklad za obnovo Slovenije
+156. člen
+(Sklad za obnovo Slovenije)
+Za sofinanciranje izvedbe ukrepov in
+projektov, povezanih s poplavami in plazovi, se ustanovi Sklad za obnovo
+Slovenije, v katerem se zbirajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije,
+evropska sredstva in sredstva iz drugih virov.
+23. Koordinacijsko-organizacijski ukrepi
+157. člen
+(vladna služba za obnovo po poplavah in
+plazovih)
+(1) Vlada ustanovi vladno službo za obnovo
+z namenom koordiniranja delovanja vlade, ministrstev in občin v povezavi s
+poplavami in plazovi.
+(2) Predstojnika vladne službe za obnovo
+imenuje in razreši vlada na predlog predsednika vlade. Predstojnik vladne
+službe za obnovo je odgovoren predsedniku vlade.
+(3) Naloge vladne službe za obnovo so:
+a) organizacijska, strokovna in druga pomoč pri delovanju vlade in
+usklajevanju dela ministrstev v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov;
+b) koordinacija dela nevladnih in humanitarnih organizacij, občin in
+drugih subjektov v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov;
+c) naloge, povezane s svetovanjem, sodelovanjem, nudenjem pomoči v zvezi z odpravo posledic poplav in
+plazov pri načrtovanju in projektiranju obnove
+poškodovanih in uničenih objektov, usklajevanjem in usmerjanjem ter se nanašajo
+zlasti na:
+1.
+svetovanje pri odločitvah glede načina obnove in nudenje druge strokovne
+pomoči v zvezi z obnovo objektov,
+2.
+koordiniranje priprave dokumentov, potrebnih za izdelavo programov
+odprave posledic nesreče,
+3.
+pomoč pri pripravi dokumentacije osebam zasebnega prava za pripravo vlog
+za pridobitev javnofinančnih sredstev,
+4.
+nudenje pravnega in finančnega svetovanja prizadetim občinam in osebam
+zasebnega prava v zvezi z obnovo,
+5.
+koordiniranje izdelave projektne dokumentacije za gradnjo, razen za
+gradnjo državne infrastrukture in obnovo energetske GJI z izjemo obveznosti
+obveščanja,
+6.
+sodelovanje pri nadzoru smotrne in namenske rabe javnofinančnih sredstev
+in drugih virov financiranja obnove in
+7.
+pomoč pri organizaciji strokovnega nadzora nad gradnjo v skladu s
+predpisi, ki urejajo graditev;
+č) priprava strokovnih mnenj o projektni dokumentaciji za izvedbo
+gradnje in projektni dokumentaciji izvedenih del ter priprava strokovnih mnenj
+o dokazilih o zanesljivosti objekta, izdelanih za gradnjo in uporabo objektov,
+zgrajenih z namenom odprave posledic poplav in plazov;
+d) izdelava strokovnega mnenja iz 151.b člena tega zakona;
+e) priprava metodologije in izvedba javnih naročil iz 157.a člena tega
+zakona in naloge iz 157.b člena tega zakona.
+(4) Za izvajanje nalog iz točk c), č), d) in e) prejšnjega odstavka
+se v okviru vladne službe za obnovo kot notranja organizacijska enota z
+izpostavami oblikuje Državna tehnična pisarna za odpravo posledic poplav in
+plazov.
+(5) Za izvajanje nalog iz točk c), č), d)
+in e) tretjega odstavka tega člena vladna služba za obnovo zaposli ali sodeluje
+s strokovnjaki, ki so gradbeni inženirji – statiki, gradbeni inženirji –
+strokovnjaki s področja prometnic, geologi – geotehniki – strokovnjaki s
+področja geotehničnih ukrepov, arhitekti, inženirji strojništva, inženirji
+elektrotehnike, strokovnjaki za trajnostno gradnjo, inženirji gradbeništva –
+projektanti, kalkulanti, pravniki, ekonomisti in drugimi strokovnjaki, če je to
+potrebno za izvajanje nalog vladne službe za obnovo.
+(6) Vlada
+podrobneje uredi naloge iz tretjega odstavka tega člena ter način delovanja in
+organizacije vladne službe za obnovo ter čas njenega delovanja v povezavi s
+poplavami in plazovi.
+157.a člen
+(določitev metodologije in normativov za
+določanje cen)
+(1) Pri javnih naročilih, katerih predmet
+se nanaša na nadomestne in nadomestitvene gradnje v zvezi z odpravo posledic
+poplav in plazov, se pri izračunu ocenjene vrednosti za projektantske storitve
+in izvajanje novogradenj ter rekonstrukcije stanovanjskih objektov, kmetijskih
+in drugih gospodarskih objektov, ki po specifikaciji v skladu s predpisi, ki
+urejajo graditev objektov, ne spadajo med zahtevne objekte, upoštevajo cene
+kalkulativnih postavk, ki so določene z metodologijo in normativi za določanje
+cen, ki jih na predlog vladne službe za obnovo in ministrstva, pristojnega za
+odpravo posledic naravnih nesreč, določi vlada.
+(2) Vladna služba za obnovo izvede javno
+naročilo za izbor izvajalcev za projektiranje in izvedbo gradbenih del pri
+nadomestnih in nadomestitvenih gradnjah iz prejšnjega odstavka.
+(3) Medsebojne pravice in obveznosti glede
+izvedbe nadomestne oziroma nadomestitvene gradnje za upravičence se uredijo s
+pogodbo, ki jo vladna služba za obnovo sklene s posameznim upravičencem in
+izvajalcem, ki ga upravičenec izbere izmed izvajalcev, izbranih v skladu s
+prejšnjim odstavkom.
+(4) Vladna služba za obnovo pri potrjevanju
+tehnične dokumentacije in obračunskih situacij za izvedena dela za objekte iz
+drugega odstavka tega člena upošteva metodologijo iz prvega odstavka tega
+člena.
+157.b člen
+(omejitev vrednosti)
+(1) Za javna naročila, ki se izvajajo na
+podlagi 26. člena tega zakona in katerih predmet se nanaša na izvajanje
+vzdrževalnih del v javno korist na cestni in komunalni infrastrukturi ali
+izvajanje geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari, naročnik, ki je organ
+samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organ), pri izračunu
+ocenjene vrednosti upošteva cene kalkulativnih postavk, ki se uporabljajo za
+vzdrževalna dela v javno korist in so objavljene na spletni strani Direkcije
+Republike Slovenije za infrastrukturo. Organ javnega naročila ne sme oddati
+ponudniku, katerega ponudba presega ocenjeno vrednost, izračunano na podlagi
+tega člena, razen če vladna služba za obnovo na podlagi pisnega zaprosila
+organa odobri odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila. V zaprosilu
+mora organ navesti utemeljene razloge za odstopanje od ocenjene vrednosti
+javnega naročila.
+(2) Utemeljeni razlogi za odobritev
+odstopanja so:
+-
+nujnost izvedbe posameznih del ali storitev,
+-
+potreba po posebnih znanjih ali izkušnjah izvajalca javnega naročila
+zaradi kompleksnosti predmeta javnega naročila.
+(3) Vladna služba za obnovo organ o
+odločitvi obvesti v 15 dneh od prejema zaprosila. Če odobritev odstopanja
+zavrne, organ izvede predmetno javno naročilo skladno z zakonom, ki ureja javno
+naročanje.
+(4) Za javna naročila, katerih predmet se
+nanaša na izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na cestni in komunalni
+infrastrukturi ali izvajanje geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari
+namenjenih odpravi posledic poplav in plazov in se ne izvajajo na podlagi
+26. člena tega zakona, mora organu način izračuna ocenjene vrednosti,
+vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri ter njeno višino, pred
+začetkom postopka javnega naročila potrditi vladna služba za obnovo.
+24. Javna objava podatkov
+158. člen
+(javna objava podatkov)
+(1) Zaradi zagotavljanja preglednosti
+porabe javnofinančnih sredstev izplačevalci teh sredstev po dokončnosti
+odločitve o dodelitvi sredstev za dve leti na osrednjem spletnem mestu državne
+uprave pri vladni službi za obnovo objavijo osebno ime, kraj prebivališča
+oziroma firmo in sedež prejemnika ter znesek izplačanih javnofinančnih sredstev
+po tem zakonu in poglavju prehodnih določb ZOPNN-F, ki ureja interventne ukrepe
+po poplavah in zemeljskih plazovih v avgustu 2023.
+(2) Na način iz prejšnjega odstavka podatke
+iz prejšnjega odstavka objavijo tudi humanitarne organizacije, ki so prejele
+sredstva iz proračuna Republike Slovenije za namen izvajanja odprave posledic
+poplav in plazov na katerikoli pravni podlagi ali po odločitvi vlade in so jih
+izplačale prejemnikom.
+(3) Samoupravne lokalne skupnosti morajo
+vsake tri mesece vladni službi za obnovo predložiti poročilo o porabi
+javnofinančnih sredstev, ki so jih prejele iz proračuna Republike Slovenije za
+namen izvajanja odprave posledic poplav in plazov. Obvezna sestavina poročila
+so podatki o prejemnikih iz prvega odstavka tega člena. Vladna služba za obnovo
+lahko prejete podatke javno objavi.
+PETI DEL
+KAZENSKE DOLOČBE
+159. člen
+(kazenske določbe na področju odloga
+plačila obveznosti iz potrošniške kreditne pogodbe)
+(1) Z globo od 50.000 do 125.000 eurov se
+za prekršek kaznuje dajalec kredita, ki:
+-
+kreditojemalcu, ki v vlogi navede razloge iz četrtega odstavka 54. člena
+tega zakona, v osmih dneh brezplačno ne odobri odloga plačila (peti odstavek
+54. člena);
+-
+v obdobju odloga plačila zaračuna obrestno mero v nasprotju z osmim
+odstavkom 54. člena tega zakona (osmi odstavek 54. člena).
+(2) Odgovorna oseba dajalca kredita se za
+prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 3.500 do 4.000 eurov.
+(3) Z globo do 400 eurov se za prekršek
+kaznuje kreditojemalec, ki navaja neresnične podatke v vlogi iz četrtega
+odstavka 54. člena tega zakona (četrti odstavek 54. člena).
+160. člen
+(kazenske določbe na področju uporabe
+viškov izkopanega materiala)
+(1) Z globo od 100.000 do 150.000 eurov se
+kaznuje pravna oseba, če uporabi del tal, drug naravno prisoten material ali
+viške mineralnih surovin v nasprotju s 65. členom tega zakona.
+(2) Z globo od 75.000 do 100.000 se za
+prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali
+posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
+(3) Z globo od 3.500 do 4.100 eurov se za
+prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe,
+odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba
+posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba samoupravne
+lokalne skupnosti.
+161. člen
+(kazenske določbe na področju opravljanja
+dela tujih delavcev v Republiki Sloveniji)
+(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za
+prekršek kaznuje delodajalec, tuji delodajalec ali naročnik storitve, ki tujcu
+omogoči opravljanje dela, za katerega dovoljenje ni bilo izdano ali soglasje k
+enotnemu dovoljenju ni bilo podano skladno z namenom tega zakona (prvi oziroma
+drugi odstavek 91. člena).
+(2) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za
+prekršek kaznuje delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
+opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ki ravna v nasprotju
+s prvim odstavkom 92. člena tega zakona.
+(3) Z globo od 500 do 5.000 eurov se
+kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, tujega delodajalca, subjekta gostitelja
+ali naročnika storitve, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega
+člena.
+(4) Za prekršek iz tega člena se sme v
+hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
+globe, določene s tem členom.
+162. člen
+(črtan)
+163. člen
+(kazenske določbe za nepravilno porabo
+javnih sredstev, ki jih imajo delodajalci, ki presegajo kvoto zaposlenih
+invalidov, invalidska podjetja in zaposlitveni centri in jih vodijo na posebnem
+kontu)
+(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za
+prekršek kaznuje upravičenec, to je pravna oseba ali podjetnik posameznik ali
+posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 103. ali
+104. členom tega zakona.
+(2) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se za
+prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba upravičenca.
+164. člen
+(kazenske določbe na področju izredne
+pomoči filmu in avdiovizualni dejavnosti)
+(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za
+prekršek kaznuje producent filmskega ali avdiovizualnega projekta, ki predloži
+lažno izjavo iz drugega odstavka 125. člena tega zakona.
+(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
+prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba producenta filmskega
+ali avdiovizualnega projekta.
+(3) Za prekršek iz tega člena se sme v
+hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
+globe, določene v tem členu.
+165. člen
+(kazenske določbe na področju povračila
+izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri
+delodajalcu)
+(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje
+delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki
+samostojno opravlja dejavnost, ki:
+-
+izplača plačo v nasprotju s prvim odstavkom 143. člena tega zakona,
+-
+delavcem zagotavlja delo v nasprotju s pisno odredbo (tretji odstavek
+143. člena),
+-
+ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora ZRSZ v skladu s 144.
+členom tega zakona.
+(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se
+kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma
+posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega
+odstavka.
+(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se
+kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika
+oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter odgovorna oseba v
+državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega
+odstavka tega člena.
+(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se
+kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
+člena.
+(5) Za prekršek iz tega člena se sme v
+hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
+globe, določene v tem členu.
+166. člen
+(kazenske določbe za začasni ukrep glede
+solidarnostne delovne sobote in prispevka)
+(1) Z globo od 1.600 do 20.000 eurov se
+kaznuje za prekršek delodajalec – samostojni podjetnik posameznik ali
+posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.400 do 30.000 eurov
+se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, če pa se delodajalec –
+pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali
+veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 6.400 do 60.000
+eurov, če ne predloži obračuna prispevka za Sklad za obnovo Slovenije na
+predpisan način, v predpisanih rokih oziroma ne izračuna, odtegne ali ne plača
+prispevka (šesti odstavek 101. člena).
+(2) Z globo v višini od 800 do 8.000 eurov
+se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega
+podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
+dejavnost, in odgovorna oseba pravne osebe.
+167. člen
+(kazenske določbe glede bančnih posojil)
+(1) Z globo od 160.000 do 500.000 eurov se
+za prekršek kaznuje banka, ki:
+1.
+kreditojemalcu, ki utemelji razloge iz četrtega odstavka 152. člena tega
+zakona, ne odobri odloga plačila (prvi odstavek 152. člena);
+2.
+v obdobju odloga plačila zaračuna obrestno mero v nasprotju s prvim
+odstavkom 153. člena tega zakona (prvi odstavek 153. člena);
+3.
+zaračuna stroške odobritve odloga plačila (drugi odstavek 153. člena).
+(2) Član uprave, ki krši dolžnosti člana
+uprave, določene z zakonom, ki ureja bančništvo, ki stori prekršek iz
+prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo v višini od 5.000 do 20.000 eurov.
+(3) Odgovorna oseba banke, ki ni član
+uprave, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.600
+do 20.000 eurov.
+168. člen
+(kazenske določbe glede kreditojemalcev)
+(1) Z globo od 5.000 do 40.000 eurov se za
+prekršek kaznuje kreditojemalec, ki je gospodarska družba, ki se v skladu z
+zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro ali majhne družbe, ter
+zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu
+z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec
+dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, če v opisu poslovnega
+položaja navaja neresnične podatke (četrti odstavek 152. člena).
+(2) Kreditojemalec, ki po zakonu, ki ureja
+gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za
+prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 50.000 do 500.000 eurov.
+(3) Odgovorna oseba kreditojemalca se za
+prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov.
+
+Zakon o interventnih ukrepih za odpravo
+posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 – ZIUOPZP (Uradni list RS,
+št. 95/23) vsebuje naslednje prehodne in
+končne določbe:
+»ŠESTI DEL
+PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
+169. člen
+(način
+dokončanja postopkov za pridobitev subvencije tržne najemnine)
+Postopki za uveljavljanje pravice do
+subvencije tržne najemnine, ki so se začeli pred 4. avgustom 2023, se končajo
+po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10,
+40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk), Zakona o
+uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11,
+40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO,
+57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17,
+77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B) in
+Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN,
+45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF,
+14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 –
+odl. US).
+170. člen
+(izjemna
+dodelitev neprofitnih stanovanj v najem zaradi poplav in plazov)
+(1) Postopki za izjemno dodelitev
+neprofitnih stanovanj v najem, začeti pred uveljavitvijo tega zakona v skladu s
+Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št.
+14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14, 153/21 in 62/23), se končajo v skladu
+s tem zakonom, če upravičenec do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v
+najem izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 59. člena tega zakona.
+(2) Z najemniki, ki so imeli na dan
+uveljavitve tega zakona sklenjeno najemno pogodbo na podlagi 29. člena
+Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št.
+14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14, 153/21 in 62/23) in izpolnjujejo
+pogoje iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, se sklene aneks k najemni
+pogodbi, s katerim se dogovori način plačevanja najemnine v skladu z osmim
+oziroma devetim odstavkom 59. člena tega zakona.
+171. člen
+(rok za izdajo
+in pripravo predpisov)
+(1) Vlada izda predpis iz 64. in 157. člena
+tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
+(2) Vlada pripravi akt o ustanovitvi,
+upravljanju in delovanju Sklada za obnovo Slovenje iz 156. člena tega zakona
+ter zbiranju, upravljanju in porabi sredstev v dveh mesecih od uveljavitve tega
+zakona.
+172. člen
+(rok za izdajo
+predpisov)
+(1) Pristojni ministri izdajo predpise iz
+35., 44., 51., 56., 77., 82., 83., 84., 89., 113. in 131. člena tega zakona v
+15 dneh od uveljavitve tega zakona.
+(2) Minister, pristojen za finance, določi
+seznam iz drugega odstavka 121. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega
+zakona.
+173. člen
+(začetek
+veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
+Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih
+ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 –
+ZIUOPZP-A (Uradni list RS, št. 117/23) vsebuje naslednje prehodne in
+končno določbo:
+»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
+22. člen
+(prehodna
+ureditev ukrepa solidarnostne sobote in solidarnostnega prispevka)
+(1) Če je bila solidarnostna delovna sobota
+opravljena do uveljavitve tega zakona, se obračunan in plačan prispevek delavca
+oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije na podlagi zahtevka delavca
+oziroma delodajalca, ki se vloži pri Finančni upravi Republike Slovenije, vrne,
+če je zahtevek vložen najpozneje do 31. decembra 2023.
+(2) Če zahtevek iz prejšnjega odstavka ni
+vložen do 31. decembra 2023, se za prispevke za Sklad za obnovo Slovenije
+na podlagi solidarnostne delovne sobote, opravljene do uveljavitve tega zakona,
+uporablja 101. člen Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic
+poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23).
+23. člen
+(prehodna
+ureditev glede obveznega solidarnostnega prispevka)
+(1) 11. člen tega zakona se uporablja
+od 2. septembra 2023.
+(2) Davčni zavezanci, ki so do uveljavitve
+tega zakona že predložili davčni obračun, v katerem so v skladu s
+102. členom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in
+zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23) obračunali
+tudi obvezni solidarnostni prispevek, predložijo popravek obračuna v skladu s
+54. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 –
+uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 –
+odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H,
+36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl.
+US, 87/22 – odl. US, 163/22 in 109/23 – odl. US, v nadaljnjem besedilu:
+ZDavP-2). Za popravek obračuna iz prejšnjega stavka ne velja omejitev iz
+drugega odstavka 54. člena ZDavP-2.
+24. člen
+(podzakonski
+predpisi)
+(1) Vlada izda predpis iz prvega odstavka
+novega 157.a člena zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
+(2) Vlada Odlok o ustanovitvi, nalogah in
+organizaciji Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih
+(Uradni list RS, št. 96/23) z določbami tega zakona uskladi v 15 dneh od
+uveljavitve tega zakona.
+(3) Minister, pristojen za nevladne
+organizacije, izda predpis iz tretje alineje prvega odstavka novega 71.e člena
+zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
+(4) Navodilo o določitvi načina izstavitve
+zahtevkov, potrebnih dokazilih in rokih izplačil za kritje stroškov kriznih
+namestitev in nenujnih reševalnih prevozov v ali iz krizne namestitve (Uradni
+list RS, št. 99/23) se uskladi s tem zakonom najpozneje do
+29. februarja 2024.
+25. člen
+(sprememba
+Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč)
+V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona
+o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23 in 95/23 –
+ZIUOPZP) se besedilo 56. člena spremeni tako, da se glasi:
+»(1) V pogodbah o dobavi blaga ali
+izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti, ki so
+bili prizadeti v poplavah in plazovih v avgustu 2023 ali sodelujejo v odpravi
+posledic poplav in plazov, sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi
+lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in
+javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni
+uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na
+podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo,
+potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se v obdobju do
+31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne
+uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za najdlje šest mesecev.
+(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
+določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni
+roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana
+oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU
+regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. decembra 2023, ter pri
+projektih, ki se sofinancirajo iz Načrta za okrevanje in odpornost«.«.
+26. člen
+(začetek
+veljavnosti)
+Ta zakon začne veljati naslednji dan po
+objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
\ No newline at end of file
diff --git a/podatki/zakoni/ZAKO8875.yaml b/podatki/zakoni/ZAKO8875.yaml
new file mode 100644
index 0000000000..5241604777
--- /dev/null
+++ b/podatki/zakoni/ZAKO8875.yaml
@@ -0,0 +1,12 @@
+Text file: ZAKO8875.txt
+datumZacetkaUpor: null
+datumZacetkaVelj: 2023-11-20 23:00:00
+idPredpisa: ZAKO8875
+idPredpisaChng: ZAKO8875
+naslov: "ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV
+ IZ AVGUSTA 2023 (ZIUOPZP) (neuradno pre\u010Di\u0161\u010Deno besedilo \u0161t.
+ 1)"
+npbNum: 1
+path: /2023/34/2023-01-3410-2023-01-2670-npb1
+sopPredpisa: 2023-01-3410
+sopPredpisaChng: 2023-01-2670
diff --git a/podatki/zakoni/index.html b/podatki/zakoni/index.html
deleted file mode 100644
index 0926117b98..0000000000
--- a/podatki/zakoni/index.html
+++ /dev/null
@@ -1,2093 +0,0 @@
-
-
-
-
-
- Text semantic
-
-
- text-semantics/podatki/zakoni
-
-
-ZAKO10.txt
-ZAKO10.yaml
-ZAKO100.txt
-ZAKO100.yaml
-ZAKO1007.txt
-ZAKO1007.yaml
-ZAKO1008.txt
-ZAKO1008.yaml
-ZAKO1011.txt
-ZAKO1011.yaml
-ZAKO1014.txt
-ZAKO1014.yaml
-ZAKO1016.txt
-ZAKO1016.yaml
-ZAKO1017.txt
-ZAKO1017.yaml
-ZAKO1018.txt
-ZAKO1018.yaml
-ZAKO103.txt
-ZAKO103.yaml
-ZAKO1031.txt
-ZAKO1031.yaml
-ZAKO104.txt
-ZAKO104.yaml
-ZAKO107.txt
-ZAKO107.yaml
-ZAKO1090.txt
-ZAKO1090.yaml
-ZAKO11.txt
-ZAKO11.yaml
-ZAKO1123.txt
-ZAKO1123.yaml
-ZAKO1153.txt
-ZAKO1153.yaml
-ZAKO1155.txt
-ZAKO1155.yaml
-ZAKO116.txt
-ZAKO116.yaml
-ZAKO1167.txt
-ZAKO1167.yaml
-ZAKO120.txt
-ZAKO120.yaml
-ZAKO1212.txt
-ZAKO1212.yaml
-ZAKO1223.txt
-ZAKO1223.yaml
-ZAKO1227.txt
-ZAKO1227.yaml
-ZAKO123.txt
-ZAKO123.yaml
-ZAKO1239.txt
-ZAKO1239.yaml
-ZAKO1243.txt
-ZAKO1243.yaml
-ZAKO1244.txt
-ZAKO1244.yaml
-ZAKO125.txt
-ZAKO125.yaml
-ZAKO1257.txt
-ZAKO1257.yaml
-ZAKO1258.txt
-ZAKO1258.yaml
-ZAKO1259.txt
-ZAKO1259.yaml
-ZAKO1263.txt
-ZAKO1263.yaml
-ZAKO1265.txt
-ZAKO1265.yaml
-ZAKO127.txt
-ZAKO127.yaml
-ZAKO1274.txt
-ZAKO1274.yaml
-ZAKO1275.txt
-ZAKO1275.yaml
-ZAKO1276.txt
-ZAKO1276.yaml
-ZAKO13.txt
-ZAKO13.yaml
-ZAKO130.txt
-ZAKO130.yaml
-ZAKO1300.txt
-ZAKO1300.yaml
-ZAKO132.txt
-ZAKO132.yaml
-ZAKO1329.txt
-ZAKO1329.yaml
-ZAKO1342.txt
-ZAKO1342.yaml
-ZAKO1353.txt
-ZAKO1353.yaml
-ZAKO1364.txt
-ZAKO1364.yaml
-ZAKO1366.txt
-ZAKO1366.yaml
-ZAKO1373.txt
-ZAKO1373.yaml
-ZAKO1375.txt
-ZAKO1375.yaml
-ZAKO1376.txt
-ZAKO1376.yaml
-ZAKO1378.txt
-ZAKO1378.yaml
-ZAKO138.txt
-ZAKO138.yaml
-ZAKO1381.txt
-ZAKO1381.yaml
-ZAKO1388.txt
-ZAKO1388.yaml
-ZAKO1391.txt
-ZAKO1391.yaml
-ZAKO1395.txt
-ZAKO1395.yaml
-ZAKO1401.txt
-ZAKO1401.yaml
-ZAKO1406.txt
-ZAKO1406.yaml
-ZAKO1419.txt
-ZAKO1419.yaml
-ZAKO1420.txt
-ZAKO1420.yaml
-ZAKO1430.txt
-ZAKO1430.yaml
-ZAKO1431.txt
-ZAKO1431.yaml
-ZAKO1440.txt
-ZAKO1440.yaml
-ZAKO1445.txt
-ZAKO1445.yaml
-ZAKO1455.txt
-ZAKO1455.yaml
-ZAKO1460.txt
-ZAKO1460.yaml
-ZAKO1481.txt
-ZAKO1481.yaml
-ZAKO1514.txt
-ZAKO1514.yaml
-ZAKO1515.txt
-ZAKO1515.yaml
-ZAKO1520.txt
-ZAKO1520.yaml
-ZAKO1544.txt
-ZAKO1544.yaml
-ZAKO1545.txt
-ZAKO1545.yaml
-ZAKO1548.txt
-ZAKO1548.yaml
-ZAKO1550.txt
-ZAKO1550.yaml
-ZAKO1551.txt
-ZAKO1551.yaml
-ZAKO1555.txt
-ZAKO1555.yaml
-ZAKO157.txt
-ZAKO157.yaml
-ZAKO1577.txt
-ZAKO1577.yaml
-ZAKO1581.txt
-ZAKO1581.yaml
-ZAKO1586.txt
-ZAKO1586.yaml
-ZAKO1596.txt
-ZAKO1596.yaml
-ZAKO1597.txt
-ZAKO1597.yaml
-ZAKO1598.txt
-ZAKO1598.yaml
-ZAKO1600.txt
-ZAKO1600.yaml
-ZAKO1603.txt
-ZAKO1603.yaml
-ZAKO1608.txt
-ZAKO1608.yaml
-ZAKO1611.txt
-ZAKO1611.yaml
-ZAKO1612.txt
-ZAKO1612.yaml
-ZAKO1614.txt
-ZAKO1614.yaml
-ZAKO1615.txt
-ZAKO1615.yaml
-ZAKO1618.txt
-ZAKO1618.yaml
-ZAKO1620.txt
-ZAKO1620.yaml
-ZAKO1622.txt
-ZAKO1622.yaml
-ZAKO1626.txt
-ZAKO1626.yaml
-ZAKO1627.txt
-ZAKO1627.yaml
-ZAKO1633.txt
-ZAKO1633.yaml
-ZAKO1636.txt
-ZAKO1636.yaml
-ZAKO1647.txt
-ZAKO1647.yaml
-ZAKO1649.txt
-ZAKO1649.yaml
-ZAKO1660.txt
-ZAKO1660.yaml
-ZAKO1668.txt
-ZAKO1668.yaml
-ZAKO1676.txt
-ZAKO1676.yaml
-ZAKO1690.txt
-ZAKO1690.yaml
-ZAKO1694.txt
-ZAKO1694.yaml
-ZAKO170.txt
-ZAKO170.yaml
-ZAKO1705.txt
-ZAKO1705.yaml
-ZAKO1707.txt
-ZAKO1707.yaml
-ZAKO1708.txt
-ZAKO1708.yaml
-ZAKO1713.txt
-ZAKO1713.yaml
-ZAKO172.txt
-ZAKO172.yaml
-ZAKO1741.txt
-ZAKO1741.yaml
-ZAKO1744.txt
-ZAKO1744.yaml
-ZAKO1778.txt
-ZAKO1778.yaml
-ZAKO179.txt
-ZAKO179.yaml
-ZAKO1826.txt
-ZAKO1826.yaml
-ZAKO1844.txt
-ZAKO1844.yaml
-ZAKO1848.txt
-ZAKO1848.yaml
-ZAKO1849.txt
-ZAKO1849.yaml
-ZAKO185.txt
-ZAKO185.yaml
-ZAKO1851.txt
-ZAKO1851.yaml
-ZAKO1855.txt
-ZAKO1855.yaml
-ZAKO1856.txt
-ZAKO1856.yaml
-ZAKO1857.txt
-ZAKO1857.yaml
-ZAKO1858.txt
-ZAKO1858.yaml
-ZAKO1859.txt
-ZAKO1859.yaml
-ZAKO1865.txt
-ZAKO1865.yaml
-ZAKO1866.txt
-ZAKO1866.yaml
-ZAKO1868.txt
-ZAKO1868.yaml
-ZAKO187.txt
-ZAKO187.yaml
-ZAKO1875.txt
-ZAKO1875.yaml
-ZAKO1876.txt
-ZAKO1876.yaml
-ZAKO1877.txt
-ZAKO1877.yaml
-ZAKO1884.txt
-ZAKO1884.yaml
-ZAKO1886.txt
-ZAKO1886.yaml
-ZAKO1888.txt
-ZAKO1888.yaml
-ZAKO1889.txt
-ZAKO1889.yaml
-ZAKO190.txt
-ZAKO190.yaml
-ZAKO1948.txt
-ZAKO1948.yaml
-ZAKO1949.txt
-ZAKO1949.yaml
-ZAKO1950.txt
-ZAKO1950.yaml
-ZAKO197.txt
-ZAKO197.yaml
-ZAKO1973.txt
-ZAKO1973.yaml
-ZAKO1985.txt
-ZAKO1985.yaml
-ZAKO1988.txt
-ZAKO1988.yaml
-ZAKO1989.txt
-ZAKO1989.yaml
-ZAKO199.txt
-ZAKO199.yaml
-ZAKO200.txt
-ZAKO200.yaml
-ZAKO2007.txt
-ZAKO2007.yaml
-ZAKO2008.txt
-ZAKO2008.yaml
-ZAKO2015.txt
-ZAKO2015.yaml
-ZAKO2024.txt
-ZAKO2024.yaml
-ZAKO203.txt
-ZAKO203.yaml
-ZAKO2040.txt
-ZAKO2040.yaml
-ZAKO2042.txt
-ZAKO2042.yaml
-ZAKO205.txt
-ZAKO205.yaml
-ZAKO2053.txt
-ZAKO2053.yaml
-ZAKO2062.txt
-ZAKO2062.yaml
-ZAKO2063.txt
-ZAKO2063.yaml
-ZAKO2064.txt
-ZAKO2064.yaml
-ZAKO2065.txt
-ZAKO2065.yaml
-ZAKO2066.txt
-ZAKO2066.yaml
-ZAKO2067.txt
-ZAKO2067.yaml
-ZAKO2068.txt
-ZAKO2068.yaml
-ZAKO207.txt
-ZAKO207.yaml
-ZAKO2071.txt
-ZAKO2071.yaml
-ZAKO2073.txt
-ZAKO2073.yaml
-ZAKO2077.txt
-ZAKO2077.yaml
-ZAKO2078.txt
-ZAKO2078.yaml
-ZAKO2079.txt
-ZAKO2079.yaml
-ZAKO2082.txt
-ZAKO2082.yaml
-ZAKO2088.txt
-ZAKO2088.yaml
-ZAKO2092.txt
-ZAKO2092.yaml
-ZAKO2098.txt
-ZAKO2098.yaml
-ZAKO2103.txt
-ZAKO2103.yaml
-ZAKO2117.txt
-ZAKO2117.yaml
-ZAKO2118.txt
-ZAKO2118.yaml
-ZAKO2119.txt
-ZAKO2119.yaml
-ZAKO2122.txt
-ZAKO2122.yaml
-ZAKO2133.txt
-ZAKO2133.yaml
-ZAKO214.txt
-ZAKO214.yaml
-ZAKO215.txt
-ZAKO215.yaml
-ZAKO2157.txt
-ZAKO2157.yaml
-ZAKO216.txt
-ZAKO216.yaml
-ZAKO217.txt
-ZAKO217.yaml
-ZAKO218.txt
-ZAKO218.yaml
-ZAKO220.txt
-ZAKO220.yaml
-ZAKO2205.txt
-ZAKO2205.yaml
-ZAKO221.txt
-ZAKO221.yaml
-ZAKO2221.txt
-ZAKO2221.yaml
-ZAKO2236.txt
-ZAKO2236.yaml
-ZAKO2247.txt
-ZAKO2247.yaml
-ZAKO2255.txt
-ZAKO2255.yaml
-ZAKO2265.txt
-ZAKO2265.yaml
-ZAKO2267.txt
-ZAKO2267.yaml
-ZAKO227.txt
-ZAKO227.yaml
-ZAKO228.txt
-ZAKO228.yaml
-ZAKO229.txt
-ZAKO229.yaml
-ZAKO2290.txt
-ZAKO2290.yaml
-ZAKO2299.txt
-ZAKO2299.yaml
-ZAKO23.txt
-ZAKO23.yaml
-ZAKO230.txt
-ZAKO230.yaml
-ZAKO2300.txt
-ZAKO2300.yaml
-ZAKO2305.txt
-ZAKO2305.yaml
-ZAKO231.txt
-ZAKO231.yaml
-ZAKO232.txt
-ZAKO232.yaml
-ZAKO2322.txt
-ZAKO2322.yaml
-ZAKO2327.txt
-ZAKO2327.yaml
-ZAKO235.txt
-ZAKO235.yaml
-ZAKO236.txt
-ZAKO236.yaml
-ZAKO2366.txt
-ZAKO2366.yaml
-ZAKO237.txt
-ZAKO237.yaml
-ZAKO2370.txt
-ZAKO2370.yaml
-ZAKO2373.txt
-ZAKO2373.yaml
-ZAKO2380.txt
-ZAKO2380.yaml
-ZAKO2401.txt
-ZAKO2401.yaml
-ZAKO241.txt
-ZAKO241.yaml
-ZAKO242.txt
-ZAKO242.yaml
-ZAKO2420.txt
-ZAKO2420.yaml
-ZAKO2442.txt
-ZAKO2442.yaml
-ZAKO245.txt
-ZAKO245.yaml
-ZAKO2459.txt
-ZAKO2459.yaml
-ZAKO246.txt
-ZAKO246.yaml
-ZAKO2460.txt
-ZAKO2460.yaml
-ZAKO248.txt
-ZAKO248.yaml
-ZAKO249.txt
-ZAKO249.yaml
-ZAKO250.txt
-ZAKO250.yaml
-ZAKO2503.txt
-ZAKO2503.yaml
-ZAKO2518.txt
-ZAKO2518.yaml
-ZAKO252.txt
-ZAKO252.yaml
-ZAKO253.txt
-ZAKO253.yaml
-ZAKO2537.txt
-ZAKO2537.yaml
-ZAKO2550.txt
-ZAKO2550.yaml
-ZAKO2554.txt
-ZAKO2554.yaml
-ZAKO256.txt
-ZAKO256.yaml
-ZAKO257.txt
-ZAKO257.yaml
-ZAKO258.txt
-ZAKO258.yaml
-ZAKO260.txt
-ZAKO260.yaml
-ZAKO2611.txt
-ZAKO2611.yaml
-ZAKO2614.txt
-ZAKO2614.yaml
-ZAKO262.txt
-ZAKO262.yaml
-ZAKO263.txt
-ZAKO263.yaml
-ZAKO265.txt
-ZAKO265.yaml
-ZAKO2652.txt
-ZAKO2652.yaml
-ZAKO2656.txt
-ZAKO2656.yaml
-ZAKO266.txt
-ZAKO266.yaml
-ZAKO2681.txt
-ZAKO2681.yaml
-ZAKO2697.txt
-ZAKO2697.yaml
-ZAKO270.txt
-ZAKO270.yaml
-ZAKO2702.txt
-ZAKO2702.yaml
-ZAKO272.txt
-ZAKO272.yaml
-ZAKO273.txt
-ZAKO273.yaml
-ZAKO277.txt
-ZAKO277.yaml
-ZAKO278.txt
-ZAKO278.yaml
-ZAKO280.txt
-ZAKO280.yaml
-ZAKO281.txt
-ZAKO281.yaml
-ZAKO2810.txt
-ZAKO2810.yaml
-ZAKO282.txt
-ZAKO282.yaml
-ZAKO283.txt
-ZAKO283.yaml
-ZAKO284.txt
-ZAKO284.yaml
-ZAKO2868.txt
-ZAKO2868.yaml
-ZAKO289.txt
-ZAKO289.yaml
-ZAKO290.txt
-ZAKO290.yaml
-ZAKO292.txt
-ZAKO292.yaml
-ZAKO2955.txt
-ZAKO2955.yaml
-ZAKO2962.txt
-ZAKO2962.yaml
-ZAKO2966.txt
-ZAKO2966.yaml
-ZAKO2987.txt
-ZAKO2987.yaml
-ZAKO2988.txt
-ZAKO2988.yaml
-ZAKO300.txt
-ZAKO300.yaml
-ZAKO301.txt
-ZAKO301.yaml
-ZAKO302.txt
-ZAKO302.yaml
-ZAKO3052.txt
-ZAKO3052.yaml
-ZAKO307.txt
-ZAKO307.yaml
-ZAKO3074.txt
-ZAKO3074.yaml
-ZAKO308.txt
-ZAKO308.yaml
-ZAKO3085.txt
-ZAKO3085.yaml
-ZAKO3090.txt
-ZAKO3090.yaml
-ZAKO31.txt
-ZAKO31.yaml
-ZAKO310.txt
-ZAKO310.yaml
-ZAKO311.txt
-ZAKO311.yaml
-ZAKO3111.txt
-ZAKO3111.yaml
-ZAKO3113.txt
-ZAKO3113.yaml
-ZAKO3118.txt
-ZAKO3118.yaml
-ZAKO3130.txt
-ZAKO3130.yaml
-ZAKO315.txt
-ZAKO315.yaml
-ZAKO3156.txt
-ZAKO3156.yaml
-ZAKO3157.txt
-ZAKO3157.yaml
-ZAKO3162.txt
-ZAKO3162.yaml
-ZAKO317.txt
-ZAKO317.yaml
-ZAKO3177.txt
-ZAKO3177.yaml
-ZAKO3189.txt
-ZAKO3189.yaml
-ZAKO319.txt
-ZAKO319.yaml
-ZAKO3194.txt
-ZAKO3194.yaml
-ZAKO320.txt
-ZAKO320.yaml
-ZAKO3209.txt
-ZAKO3209.yaml
-ZAKO322.txt
-ZAKO322.yaml
-ZAKO3225.txt
-ZAKO3225.yaml
-ZAKO323.txt
-ZAKO323.yaml
-ZAKO3239.txt
-ZAKO3239.yaml
-ZAKO324.txt
-ZAKO324.yaml
-ZAKO3242.txt
-ZAKO3242.yaml
-ZAKO3248.txt
-ZAKO3248.yaml
-ZAKO325.txt
-ZAKO325.yaml
-ZAKO3250.txt
-ZAKO3250.yaml
-ZAKO3255.txt
-ZAKO3255.yaml
-ZAKO3259.txt
-ZAKO3259.yaml
-ZAKO3261.txt
-ZAKO3261.yaml
-ZAKO3295.txt
-ZAKO3295.yaml
-ZAKO3300.txt
-ZAKO3300.yaml
-ZAKO3301.txt
-ZAKO3301.yaml
-ZAKO3316.txt
-ZAKO3316.yaml
-ZAKO332.txt
-ZAKO332.yaml
-ZAKO3328.txt
-ZAKO3328.yaml
-ZAKO3336.txt
-ZAKO3336.yaml
-ZAKO3338.txt
-ZAKO3338.yaml
-ZAKO334.txt
-ZAKO334.yaml
-ZAKO3342.txt
-ZAKO3342.yaml
-ZAKO335.txt
-ZAKO335.yaml
-ZAKO3354.txt
-ZAKO3354.yaml
-ZAKO336.txt
-ZAKO336.yaml
-ZAKO3367.txt
-ZAKO3367.yaml
-ZAKO337.txt
-ZAKO337.yaml
-ZAKO3370.txt
-ZAKO3370.yaml
-ZAKO3376.txt
-ZAKO3376.yaml
-ZAKO3387.txt
-ZAKO3387.yaml
-ZAKO340.txt
-ZAKO340.yaml
-ZAKO3400.txt
-ZAKO3400.yaml
-ZAKO3401.txt
-ZAKO3401.yaml
-ZAKO3406.txt
-ZAKO3406.yaml
-ZAKO341.txt
-ZAKO341.yaml
-ZAKO3410.txt
-ZAKO3410.yaml
-ZAKO3418.txt
-ZAKO3418.yaml
-ZAKO3426.txt
-ZAKO3426.yaml
-ZAKO343.txt
-ZAKO343.yaml
-ZAKO3430.txt
-ZAKO3430.yaml
-ZAKO3433.txt
-ZAKO3433.yaml
-ZAKO3437.txt
-ZAKO3437.yaml
-ZAKO345.txt
-ZAKO345.yaml
-ZAKO3455.txt
-ZAKO3455.yaml
-ZAKO3457.txt
-ZAKO3457.yaml
-ZAKO346.txt
-ZAKO346.yaml
-ZAKO347.txt
-ZAKO347.yaml
-ZAKO3470.txt
-ZAKO3470.yaml
-ZAKO349.txt
-ZAKO349.yaml
-ZAKO3490.txt
-ZAKO3490.yaml
-ZAKO3496.txt
-ZAKO3496.yaml
-ZAKO3498.txt
-ZAKO3498.yaml
-ZAKO350.txt
-ZAKO350.yaml
-ZAKO351.txt
-ZAKO351.yaml
-ZAKO3512.txt
-ZAKO3512.yaml
-ZAKO3517.txt
-ZAKO3517.yaml
-ZAKO352.txt
-ZAKO352.yaml
-ZAKO3549.txt
-ZAKO3549.yaml
-ZAKO355.txt
-ZAKO355.yaml
-ZAKO3554.txt
-ZAKO3554.yaml
-ZAKO356.txt
-ZAKO356.yaml
-ZAKO357.txt
-ZAKO357.yaml
-ZAKO359.txt
-ZAKO359.yaml
-ZAKO3600.txt
-ZAKO3600.yaml
-ZAKO3603.txt
-ZAKO3603.yaml
-ZAKO3606.txt
-ZAKO3606.yaml
-ZAKO361.txt
-ZAKO361.yaml
-ZAKO362.txt
-ZAKO362.yaml
-ZAKO3622.txt
-ZAKO3622.yaml
-ZAKO3629.txt
-ZAKO3629.yaml
-ZAKO364.txt
-ZAKO364.yaml
-ZAKO365.txt
-ZAKO365.yaml
-ZAKO3657.txt
-ZAKO3657.yaml
-ZAKO3679.txt
-ZAKO3679.yaml
-ZAKO368.txt
-ZAKO368.yaml
-ZAKO3684.txt
-ZAKO3684.yaml
-ZAKO369.txt
-ZAKO369.yaml
-ZAKO3692.txt
-ZAKO3692.yaml
-ZAKO3695.txt
-ZAKO3695.yaml
-ZAKO3697.txt
-ZAKO3697.yaml
-ZAKO370.txt
-ZAKO370.yaml
-ZAKO3707.txt
-ZAKO3707.yaml
-ZAKO372.txt
-ZAKO372.yaml
-ZAKO3721.txt
-ZAKO3721.yaml
-ZAKO3724.txt
-ZAKO3724.yaml
-ZAKO3725.txt
-ZAKO3725.yaml
-ZAKO3726.txt
-ZAKO3726.yaml
-ZAKO373.txt
-ZAKO373.yaml
-ZAKO3734.txt
-ZAKO3734.yaml
-ZAKO3738.txt
-ZAKO3738.yaml
-ZAKO3743.txt
-ZAKO3743.yaml
-ZAKO3745.txt
-ZAKO3745.yaml
-ZAKO375.txt
-ZAKO375.yaml
-ZAKO377.txt
-ZAKO377.yaml
-ZAKO3780.txt
-ZAKO3780.yaml
-ZAKO3781.txt
-ZAKO3781.yaml
-ZAKO3784.txt
-ZAKO3784.yaml
-ZAKO3787.txt
-ZAKO3787.yaml
-ZAKO3789.txt
-ZAKO3789.yaml
-ZAKO379.txt
-ZAKO379.yaml
-ZAKO38.txt
-ZAKO38.yaml
-ZAKO381.txt
-ZAKO381.yaml
-ZAKO382.txt
-ZAKO382.yaml
-ZAKO3822.txt
-ZAKO3822.yaml
-ZAKO383.txt
-ZAKO383.yaml
-ZAKO3840.txt
-ZAKO3840.yaml
-ZAKO3841.txt
-ZAKO3841.yaml
-ZAKO3847.txt
-ZAKO3847.yaml
-ZAKO3849.txt
-ZAKO3849.yaml
-ZAKO385.txt
-ZAKO385.yaml
-ZAKO386.txt
-ZAKO386.yaml
-ZAKO3864.txt
-ZAKO3864.yaml
-ZAKO3890.txt
-ZAKO3890.yaml
-ZAKO3891.txt
-ZAKO3891.yaml
-ZAKO3906.txt
-ZAKO3906.yaml
-ZAKO3908.txt
-ZAKO3908.yaml
-ZAKO392.txt
-ZAKO392.yaml
-ZAKO3924.txt
-ZAKO3924.yaml
-ZAKO3925.txt
-ZAKO3925.yaml
-ZAKO393.txt
-ZAKO393.yaml
-ZAKO394.txt
-ZAKO394.yaml
-ZAKO397.txt
-ZAKO397.yaml
-ZAKO399.txt
-ZAKO399.yaml
-ZAKO40.txt
-ZAKO40.yaml
-ZAKO400.txt
-ZAKO400.yaml
-ZAKO4007.txt
-ZAKO4007.yaml
-ZAKO4008.txt
-ZAKO4008.yaml
-ZAKO401.txt
-ZAKO401.yaml
-ZAKO402.txt
-ZAKO402.yaml
-ZAKO403.txt
-ZAKO403.yaml
-ZAKO404.txt
-ZAKO404.yaml
-ZAKO4058.txt
-ZAKO4058.yaml
-ZAKO4060.txt
-ZAKO4060.yaml
-ZAKO4063.txt
-ZAKO4063.yaml
-ZAKO408.txt
-ZAKO408.yaml
-ZAKO4086.txt
-ZAKO4086.yaml
-ZAKO409.txt
-ZAKO409.yaml
-ZAKO4093.txt
-ZAKO4093.yaml
-ZAKO410.txt
-ZAKO410.yaml
-ZAKO4106.txt
-ZAKO4106.yaml
-ZAKO4107.txt
-ZAKO4107.yaml
-ZAKO4109.txt
-ZAKO4109.yaml
-ZAKO4112.txt
-ZAKO4112.yaml
-ZAKO4114.txt
-ZAKO4114.yaml
-ZAKO412.txt
-ZAKO412.yaml
-ZAKO4121.txt
-ZAKO4121.yaml
-ZAKO414.txt
-ZAKO414.yaml
-ZAKO4144.txt
-ZAKO4144.yaml
-ZAKO415.txt
-ZAKO415.yaml
-ZAKO417.txt
-ZAKO417.yaml
-ZAKO4176.txt
-ZAKO4176.yaml
-ZAKO420.txt
-ZAKO420.yaml
-ZAKO421.txt
-ZAKO421.yaml
-ZAKO4227.txt
-ZAKO4227.yaml
-ZAKO4228.txt
-ZAKO4228.yaml
-ZAKO4230.txt
-ZAKO4230.yaml
-ZAKO4232.txt
-ZAKO4232.yaml
-ZAKO4236.txt
-ZAKO4236.yaml
-ZAKO4238.txt
-ZAKO4238.yaml
-ZAKO424.txt
-ZAKO424.yaml
-ZAKO4240.txt
-ZAKO4240.yaml
-ZAKO4242.txt
-ZAKO4242.yaml
-ZAKO425.txt
-ZAKO425.yaml
-ZAKO4251.txt
-ZAKO4251.yaml
-ZAKO4253.txt
-ZAKO4253.yaml
-ZAKO4255.txt
-ZAKO4255.yaml
-ZAKO426.txt
-ZAKO426.yaml
-ZAKO4264.txt
-ZAKO4264.yaml
-ZAKO4265.txt
-ZAKO4265.yaml
-ZAKO427.txt
-ZAKO427.yaml
-ZAKO4274.txt
-ZAKO4274.yaml
-ZAKO428.txt
-ZAKO428.yaml
-ZAKO4280.txt
-ZAKO4280.yaml
-ZAKO4281.txt
-ZAKO4281.yaml
-ZAKO4283.txt
-ZAKO4283.yaml
-ZAKO4284.txt
-ZAKO4284.yaml
-ZAKO4291.txt
-ZAKO4291.yaml
-ZAKO4294.txt
-ZAKO4294.yaml
-ZAKO4297.txt
-ZAKO4297.yaml
-ZAKO4298.txt
-ZAKO4298.yaml
-ZAKO4299.txt
-ZAKO4299.yaml
-ZAKO430.txt
-ZAKO430.yaml
-ZAKO4300.txt
-ZAKO4300.yaml
-ZAKO4312.txt
-ZAKO4312.yaml
-ZAKO4323.txt
-ZAKO4323.yaml
-ZAKO4325.txt
-ZAKO4325.yaml
-ZAKO433.txt
-ZAKO433.yaml
-ZAKO4335.txt
-ZAKO4335.yaml
-ZAKO4337.txt
-ZAKO4337.yaml
-ZAKO4342.txt
-ZAKO4342.yaml
-ZAKO436.txt
-ZAKO436.yaml
-ZAKO4362.txt
-ZAKO4362.yaml
-ZAKO4367.txt
-ZAKO4367.yaml
-ZAKO4368.txt
-ZAKO4368.yaml
-ZAKO437.txt
-ZAKO437.yaml
-ZAKO4370.txt
-ZAKO4370.yaml
-ZAKO438.txt
-ZAKO438.yaml
-ZAKO4387.txt
-ZAKO4387.yaml
-ZAKO4396.txt
-ZAKO4396.yaml
-ZAKO4399.txt
-ZAKO4399.yaml
-ZAKO4400.txt
-ZAKO4400.yaml
-ZAKO4402.txt
-ZAKO4402.yaml
-ZAKO4405.txt
-ZAKO4405.yaml
-ZAKO442.txt
-ZAKO442.yaml
-ZAKO443.txt
-ZAKO443.yaml
-ZAKO445.txt
-ZAKO445.yaml
-ZAKO4461.txt
-ZAKO4461.yaml
-ZAKO447.txt
-ZAKO447.yaml
-ZAKO4475.txt
-ZAKO4475.yaml
-ZAKO448.txt
-ZAKO448.yaml
-ZAKO4481.txt
-ZAKO4481.yaml
-ZAKO4483.txt
-ZAKO4483.yaml
-ZAKO4486.txt
-ZAKO4486.yaml
-ZAKO449.txt
-ZAKO449.yaml
-ZAKO4491.txt
-ZAKO4491.yaml
-ZAKO4494.txt
-ZAKO4494.yaml
-ZAKO4498.txt
-ZAKO4498.yaml
-ZAKO450.txt
-ZAKO450.yaml
-ZAKO451.txt
-ZAKO451.yaml
-ZAKO4519.txt
-ZAKO4519.yaml
-ZAKO452.txt
-ZAKO452.yaml
-ZAKO4522.txt
-ZAKO4522.yaml
-ZAKO453.txt
-ZAKO453.yaml
-ZAKO454.txt
-ZAKO454.yaml
-ZAKO4544.txt
-ZAKO4544.yaml
-ZAKO455.txt
-ZAKO455.yaml
-ZAKO4562.txt
-ZAKO4562.yaml
-ZAKO4568.txt
-ZAKO4568.yaml
-ZAKO458.txt
-ZAKO458.yaml
-ZAKO460.txt
-ZAKO460.yaml
-ZAKO4600.txt
-ZAKO4600.yaml
-ZAKO461.txt
-ZAKO461.yaml
-ZAKO4610.txt
-ZAKO4610.yaml
-ZAKO4612.txt
-ZAKO4612.yaml
-ZAKO4615.txt
-ZAKO4615.yaml
-ZAKO4619.txt
-ZAKO4619.yaml
-ZAKO462.txt
-ZAKO462.yaml
-ZAKO463.txt
-ZAKO463.yaml
-ZAKO4649.txt
-ZAKO4649.yaml
-ZAKO465.txt
-ZAKO465.yaml
-ZAKO4651.txt
-ZAKO4651.yaml
-ZAKO4653.txt
-ZAKO4653.yaml
-ZAKO4654.txt
-ZAKO4654.yaml
-ZAKO466.txt
-ZAKO466.yaml
-ZAKO4664.txt
-ZAKO4664.yaml
-ZAKO4666.txt
-ZAKO4666.yaml
-ZAKO4667.txt
-ZAKO4667.yaml
-ZAKO4675.txt
-ZAKO4675.yaml
-ZAKO4677.txt
-ZAKO4677.yaml
-ZAKO4682.txt
-ZAKO4682.yaml
-ZAKO4684.txt
-ZAKO4684.yaml
-ZAKO4687.txt
-ZAKO4687.yaml
-ZAKO4688.txt
-ZAKO4688.yaml
-ZAKO469.txt
-ZAKO469.yaml
-ZAKO4690.txt
-ZAKO4690.yaml
-ZAKO4697.txt
-ZAKO4697.yaml
-ZAKO470.txt
-ZAKO470.yaml
-ZAKO4701.txt
-ZAKO4701.yaml
-ZAKO4703.txt
-ZAKO4703.yaml
-ZAKO4705.txt
-ZAKO4705.yaml
-ZAKO4706.txt
-ZAKO4706.yaml
-ZAKO4709.txt
-ZAKO4709.yaml
-ZAKO471.txt
-ZAKO471.yaml
-ZAKO4710.txt
-ZAKO4710.yaml
-ZAKO4711.txt
-ZAKO4711.yaml
-ZAKO4716.txt
-ZAKO4716.yaml
-ZAKO472.txt
-ZAKO472.yaml
-ZAKO4726.txt
-ZAKO4726.yaml
-ZAKO4729.txt
-ZAKO4729.yaml
-ZAKO473.txt
-ZAKO473.yaml
-ZAKO4732.txt
-ZAKO4732.yaml
-ZAKO4733.txt
-ZAKO4733.yaml
-ZAKO4735.txt
-ZAKO4735.yaml
-ZAKO474.txt
-ZAKO474.yaml
-ZAKO4744.txt
-ZAKO4744.yaml
-ZAKO4749.txt
-ZAKO4749.yaml
-ZAKO475.txt
-ZAKO475.yaml
-ZAKO476.txt
-ZAKO476.yaml
-ZAKO4767.txt
-ZAKO4767.yaml
-ZAKO478.txt
-ZAKO478.yaml
-ZAKO4780.txt
-ZAKO4780.yaml
-ZAKO479.txt
-ZAKO479.yaml
-ZAKO4790.txt
-ZAKO4790.yaml
-ZAKO480.txt
-ZAKO480.yaml
-ZAKO481.txt
-ZAKO481.yaml
-ZAKO4816.txt
-ZAKO4816.yaml
-ZAKO4817.txt
-ZAKO4817.yaml
-ZAKO483.txt
-ZAKO483.yaml
-ZAKO4836.txt
-ZAKO4836.yaml
-ZAKO4847.txt
-ZAKO4847.yaml
-ZAKO4849.txt
-ZAKO4849.yaml
-ZAKO485.txt
-ZAKO485.yaml
-ZAKO489.txt
-ZAKO489.yaml
-ZAKO49.txt
-ZAKO49.yaml
-ZAKO490.txt
-ZAKO490.yaml
-ZAKO491.txt
-ZAKO491.yaml
-ZAKO4911.txt
-ZAKO4911.yaml
-ZAKO492.txt
-ZAKO492.yaml
-ZAKO493.txt
-ZAKO493.yaml
-ZAKO4932.txt
-ZAKO4932.yaml
-ZAKO495.txt
-ZAKO495.yaml
-ZAKO4964.txt
-ZAKO4964.yaml
-ZAKO4970.txt
-ZAKO4970.yaml
-ZAKO4983.txt
-ZAKO4983.yaml
-ZAKO499.txt
-ZAKO499.yaml
-ZAKO5005.txt
-ZAKO5005.yaml
-ZAKO5008.txt
-ZAKO5008.yaml
-ZAKO501.txt
-ZAKO501.yaml
-ZAKO5012.txt
-ZAKO5012.yaml
-ZAKO5019.txt
-ZAKO5019.yaml
-ZAKO502.txt
-ZAKO502.yaml
-ZAKO5028.txt
-ZAKO5028.yaml
-ZAKO504.txt
-ZAKO504.yaml
-ZAKO5050.txt
-ZAKO5050.yaml
-ZAKO5056.txt
-ZAKO5056.yaml
-ZAKO506.txt
-ZAKO506.yaml
-ZAKO5064.txt
-ZAKO5064.yaml
-ZAKO5071.txt
-ZAKO5071.yaml
-ZAKO5073.txt
-ZAKO5073.yaml
-ZAKO508.txt
-ZAKO508.yaml
-ZAKO5084.txt
-ZAKO5084.yaml
-ZAKO509.txt
-ZAKO509.yaml
-ZAKO5094.txt
-ZAKO5094.yaml
-ZAKO510.txt
-ZAKO510.yaml
-ZAKO511.txt
-ZAKO511.yaml
-ZAKO5114.txt
-ZAKO5114.yaml
-ZAKO513.txt
-ZAKO513.yaml
-ZAKO514.txt
-ZAKO514.yaml
-ZAKO515.txt
-ZAKO515.yaml
-ZAKO5151.txt
-ZAKO5151.yaml
-ZAKO516.txt
-ZAKO516.yaml
-ZAKO517.txt
-ZAKO517.yaml
-ZAKO518.txt
-ZAKO518.yaml
-ZAKO5198.txt
-ZAKO5198.yaml
-ZAKO520.txt
-ZAKO520.yaml
-ZAKO5207.txt
-ZAKO5207.yaml
-ZAKO5262.txt
-ZAKO5262.yaml
-ZAKO5273.txt
-ZAKO5273.yaml
-ZAKO5281.txt
-ZAKO5281.yaml
-ZAKO5284.txt
-ZAKO5284.yaml
-ZAKO5285.txt
-ZAKO5285.yaml
-ZAKO5288.txt
-ZAKO5288.yaml
-ZAKO5289.txt
-ZAKO5289.yaml
-ZAKO530.txt
-ZAKO530.yaml
-ZAKO532.txt
-ZAKO532.yaml
-ZAKO5327.txt
-ZAKO5327.yaml
-ZAKO533.txt
-ZAKO533.yaml
-ZAKO5336.txt
-ZAKO5336.yaml
-ZAKO5338.txt
-ZAKO5338.yaml
-ZAKO538.txt
-ZAKO538.yaml
-ZAKO5385.txt
-ZAKO5385.yaml
-ZAKO539.txt
-ZAKO539.yaml
-ZAKO5393.txt
-ZAKO5393.yaml
-ZAKO5400.txt
-ZAKO5400.yaml
-ZAKO541.txt
-ZAKO541.yaml
-ZAKO548.txt
-ZAKO548.yaml
-ZAKO5485.txt
-ZAKO5485.yaml
-ZAKO5487.txt
-ZAKO5487.yaml
-ZAKO5490.txt
-ZAKO5490.yaml
-ZAKO5494.txt
-ZAKO5494.yaml
-ZAKO5503.txt
-ZAKO5503.yaml
-ZAKO5508.txt
-ZAKO5508.yaml
-ZAKO5523.txt
-ZAKO5523.yaml
-ZAKO5532.txt
-ZAKO5532.yaml
-ZAKO5537.txt
-ZAKO5537.yaml
-ZAKO5546.txt
-ZAKO5546.yaml
-ZAKO5556.txt
-ZAKO5556.yaml
-ZAKO557.txt
-ZAKO557.yaml
-ZAKO558.txt
-ZAKO558.yaml
-ZAKO5602.txt
-ZAKO5602.yaml
-ZAKO5609.txt
-ZAKO5609.yaml
-ZAKO5618.txt
-ZAKO5618.yaml
-ZAKO5625.txt
-ZAKO5625.yaml
-ZAKO5643.txt
-ZAKO5643.yaml
-ZAKO5648.txt
-ZAKO5648.yaml
-ZAKO5652.txt
-ZAKO5652.yaml
-ZAKO5656.txt
-ZAKO5656.yaml
-ZAKO5657.txt
-ZAKO5657.yaml
-ZAKO5660.txt
-ZAKO5660.yaml
-ZAKO5664.txt
-ZAKO5664.yaml
-ZAKO5665.txt
-ZAKO5665.yaml
-ZAKO5667.txt
-ZAKO5667.yaml
-ZAKO567.txt
-ZAKO567.yaml
-ZAKO5706.txt
-ZAKO5706.yaml
-ZAKO5707.txt
-ZAKO5707.yaml
-ZAKO5710.txt
-ZAKO5710.yaml
-ZAKO5730.txt
-ZAKO5730.yaml
-ZAKO5744.txt
-ZAKO5744.yaml
-ZAKO5747.txt
-ZAKO5747.yaml
-ZAKO5754.txt
-ZAKO5754.yaml
-ZAKO5758.txt
-ZAKO5758.yaml
-ZAKO5759.txt
-ZAKO5759.yaml
-ZAKO5760.txt
-ZAKO5760.yaml
-ZAKO5761.txt
-ZAKO5761.yaml
-ZAKO5764.txt
-ZAKO5764.yaml
-ZAKO5770.txt
-ZAKO5770.yaml
-ZAKO5783.txt
-ZAKO5783.yaml
-ZAKO5784.txt
-ZAKO5784.yaml
-ZAKO5787.txt
-ZAKO5787.yaml
-ZAKO5788.txt
-ZAKO5788.yaml
-ZAKO5791.txt
-ZAKO5791.yaml
-ZAKO5793.txt
-ZAKO5793.yaml
-ZAKO5801.txt
-ZAKO5801.yaml
-ZAKO5804.txt
-ZAKO5804.yaml
-ZAKO5812.txt
-ZAKO5812.yaml
-ZAKO5827.txt
-ZAKO5827.yaml
-ZAKO5830.txt
-ZAKO5830.yaml
-ZAKO5834.txt
-ZAKO5834.yaml
-ZAKO5835.txt
-ZAKO5835.yaml
-ZAKO5837.txt
-ZAKO5837.yaml
-ZAKO5840.txt
-ZAKO5840.yaml
-ZAKO5861.txt
-ZAKO5861.yaml
-ZAKO5863.txt
-ZAKO5863.yaml
-ZAKO5868.txt
-ZAKO5868.yaml
-ZAKO5896.txt
-ZAKO5896.yaml
-ZAKO5936.txt
-ZAKO5936.yaml
-ZAKO5937.txt
-ZAKO5937.yaml
-ZAKO5944.txt
-ZAKO5944.yaml
-ZAKO5960.txt
-ZAKO5960.yaml
-ZAKO5972.txt
-ZAKO5972.yaml
-ZAKO5974.txt
-ZAKO5974.yaml
-ZAKO5975.txt
-ZAKO5975.yaml
-ZAKO5977.txt
-ZAKO5977.yaml
-ZAKO5985.txt
-ZAKO5985.yaml
-ZAKO5990.txt
-ZAKO5990.yaml
-ZAKO6002.txt
-ZAKO6002.yaml
-ZAKO6008.txt
-ZAKO6008.yaml
-ZAKO6009.txt
-ZAKO6009.yaml
-ZAKO6020.txt
-ZAKO6020.yaml
-ZAKO6021.txt
-ZAKO6021.yaml
-ZAKO6036.txt
-ZAKO6036.yaml
-ZAKO6046.txt
-ZAKO6046.yaml
-ZAKO6145.txt
-ZAKO6145.yaml
-ZAKO6161.txt
-ZAKO6161.yaml
-ZAKO6175.txt
-ZAKO6175.yaml
-ZAKO6183.txt
-ZAKO6183.yaml
-ZAKO6206.txt
-ZAKO6206.yaml
-ZAKO6225.txt
-ZAKO6225.yaml
-ZAKO6266.txt
-ZAKO6266.yaml
-ZAKO6267.txt
-ZAKO6267.yaml
-ZAKO6271.txt
-ZAKO6271.yaml
-ZAKO6280.txt
-ZAKO6280.yaml
-ZAKO6295.txt
-ZAKO6295.yaml
-ZAKO6297.txt
-ZAKO6297.yaml
-ZAKO6309.txt
-ZAKO6309.yaml
-ZAKO6313.txt
-ZAKO6313.yaml
-ZAKO6314.txt
-ZAKO6314.yaml
-ZAKO6315.txt
-ZAKO6315.yaml
-ZAKO6355.txt
-ZAKO6355.yaml
-ZAKO6373.txt
-ZAKO6373.yaml
-ZAKO6388.txt
-ZAKO6388.yaml
-ZAKO6401.txt
-ZAKO6401.yaml
-ZAKO6405.txt
-ZAKO6405.yaml
-ZAKO6412.txt
-ZAKO6412.yaml
-ZAKO6437.txt
-ZAKO6437.yaml
-ZAKO6446.txt
-ZAKO6446.yaml
-ZAKO6452.txt
-ZAKO6452.yaml
-ZAKO6457.txt
-ZAKO6457.yaml
-ZAKO6485.txt
-ZAKO6485.yaml
-ZAKO6513.txt
-ZAKO6513.yaml
-ZAKO6521.txt
-ZAKO6521.yaml
-ZAKO6527.txt
-ZAKO6527.yaml
-ZAKO6535.txt
-ZAKO6535.yaml
-ZAKO6564.txt
-ZAKO6564.yaml
-ZAKO6571.txt
-ZAKO6571.yaml
-ZAKO6580.txt
-ZAKO6580.yaml
-ZAKO6582.txt
-ZAKO6582.yaml
-ZAKO6591.txt
-ZAKO6591.yaml
-ZAKO6607.txt
-ZAKO6607.yaml
-ZAKO6609.txt
-ZAKO6609.yaml
-ZAKO6621.txt
-ZAKO6621.yaml
-ZAKO6623.txt
-ZAKO6623.yaml
-ZAKO6624.txt
-ZAKO6624.yaml
-ZAKO6642.txt
-ZAKO6642.yaml
-ZAKO6654.txt
-ZAKO6654.yaml
-ZAKO6655.txt
-ZAKO6655.yaml
-ZAKO6665.txt
-ZAKO6665.yaml
-ZAKO6666.txt
-ZAKO6666.yaml
-ZAKO6671.txt
-ZAKO6671.yaml
-ZAKO6677.txt
-ZAKO6677.yaml
-ZAKO6688.txt
-ZAKO6688.yaml
-ZAKO6697.txt
-ZAKO6697.yaml
-ZAKO67.txt
-ZAKO67.yaml
-ZAKO6711.txt
-ZAKO6711.yaml
-ZAKO6715.txt
-ZAKO6715.yaml
-ZAKO6716.txt
-ZAKO6716.yaml
-ZAKO6717.txt
-ZAKO6717.yaml
-ZAKO6723.txt
-ZAKO6723.yaml
-ZAKO6765.txt
-ZAKO6765.yaml
-ZAKO6780.txt
-ZAKO6780.yaml
-ZAKO6784.txt
-ZAKO6784.yaml
-ZAKO6792.txt
-ZAKO6792.yaml
-ZAKO6798.txt
-ZAKO6798.yaml
-ZAKO6820.txt
-ZAKO6820.yaml
-ZAKO6843.txt
-ZAKO6843.yaml
-ZAKO6853.txt
-ZAKO6853.yaml
-ZAKO6861.txt
-ZAKO6861.yaml
-ZAKO6869.txt
-ZAKO6869.yaml
-ZAKO6923.txt
-ZAKO6923.yaml
-ZAKO6935.txt
-ZAKO6935.yaml
-ZAKO6938.txt
-ZAKO6938.yaml
-ZAKO6945.txt
-ZAKO6945.yaml
-ZAKO6958.txt
-ZAKO6958.yaml
-ZAKO6988.txt
-ZAKO6988.yaml
-ZAKO7054.txt
-ZAKO7054.yaml
-ZAKO7056.txt
-ZAKO7056.yaml
-ZAKO7059.txt
-ZAKO7059.yaml
-ZAKO7060.txt
-ZAKO7060.yaml
-ZAKO7074.txt
-ZAKO7074.yaml
-ZAKO7077.txt
-ZAKO7077.yaml
-ZAKO7086.txt
-ZAKO7086.yaml
-ZAKO7090.txt
-ZAKO7090.yaml
-ZAKO7103.txt
-ZAKO7103.yaml
-ZAKO7106.txt
-ZAKO7106.yaml
-ZAKO7108.txt
-ZAKO7108.yaml
-ZAKO7109.txt
-ZAKO7109.yaml
-ZAKO7119.txt
-ZAKO7119.yaml
-ZAKO7120.txt
-ZAKO7120.yaml
-ZAKO7121.txt
-ZAKO7121.yaml
-ZAKO7124.txt
-ZAKO7124.yaml
-ZAKO7125.txt
-ZAKO7125.yaml
-ZAKO7128.txt
-ZAKO7128.yaml
-ZAKO7129.txt
-ZAKO7129.yaml
-ZAKO7132.txt
-ZAKO7132.yaml
-ZAKO7148.txt
-ZAKO7148.yaml
-ZAKO7150.txt
-ZAKO7150.yaml
-ZAKO7154.txt
-ZAKO7154.yaml
-ZAKO7156.txt
-ZAKO7156.yaml
-ZAKO7164.txt
-ZAKO7164.yaml
-ZAKO7184.txt
-ZAKO7184.yaml
-ZAKO7195.txt
-ZAKO7195.yaml
-ZAKO7197.txt
-ZAKO7197.yaml
-ZAKO7211.txt
-ZAKO7211.yaml
-ZAKO7213.txt
-ZAKO7213.yaml
-ZAKO7220.txt
-ZAKO7220.yaml
-ZAKO7235.txt
-ZAKO7235.yaml
-ZAKO7238.txt
-ZAKO7238.yaml
-ZAKO7268.txt
-ZAKO7268.yaml
-ZAKO7273.txt
-ZAKO7273.yaml
-ZAKO7288.txt
-ZAKO7288.yaml
-ZAKO7299.txt
-ZAKO7299.yaml
-ZAKO7300.txt
-ZAKO7300.yaml
-ZAKO7303.txt
-ZAKO7303.yaml
-ZAKO7317.txt
-ZAKO7317.yaml
-ZAKO7333.txt
-ZAKO7333.yaml
-ZAKO7341.txt
-ZAKO7341.yaml
-ZAKO7342.txt
-ZAKO7342.yaml
-ZAKO7355.txt
-ZAKO7355.yaml
-ZAKO7356.txt
-ZAKO7356.yaml
-ZAKO7362.txt
-ZAKO7362.yaml
-ZAKO7375.txt
-ZAKO7375.yaml
-ZAKO7385.txt
-ZAKO7385.yaml
-ZAKO7397.txt
-ZAKO7397.yaml
-ZAKO7398.txt
-ZAKO7398.yaml
-ZAKO7399.txt
-ZAKO7399.yaml
-ZAKO74.txt
-ZAKO74.yaml
-ZAKO7403.txt
-ZAKO7403.yaml
-ZAKO7428.txt
-ZAKO7428.yaml
-ZAKO7430.txt
-ZAKO7430.yaml
-ZAKO7434.txt
-ZAKO7434.yaml
-ZAKO7438.txt
-ZAKO7438.yaml
-ZAKO75.txt
-ZAKO75.yaml
-ZAKO7512.txt
-ZAKO7512.yaml
-ZAKO7516.txt
-ZAKO7516.yaml
-ZAKO7517.txt
-ZAKO7517.yaml
-ZAKO7524.txt
-ZAKO7524.yaml
-ZAKO7529.txt
-ZAKO7529.yaml
-ZAKO7541.txt
-ZAKO7541.yaml
-ZAKO7547.txt
-ZAKO7547.yaml
-ZAKO7550.txt
-ZAKO7550.yaml
-ZAKO7554.txt
-ZAKO7554.yaml
-ZAKO7556.txt
-ZAKO7556.yaml
-ZAKO7567.txt
-ZAKO7567.yaml
-ZAKO7568.txt
-ZAKO7568.yaml
-ZAKO7574.txt
-ZAKO7574.yaml
-ZAKO7602.txt
-ZAKO7602.yaml
-ZAKO7614.txt
-ZAKO7614.yaml
-ZAKO7618.txt
-ZAKO7618.yaml
-ZAKO7620.txt
-ZAKO7620.yaml
-ZAKO7621.txt
-ZAKO7621.yaml
-ZAKO7628.txt
-ZAKO7628.yaml
-ZAKO7631.txt
-ZAKO7631.yaml
-ZAKO7634.txt
-ZAKO7634.yaml
-ZAKO7641.txt
-ZAKO7641.yaml
-ZAKO7679.txt
-ZAKO7679.yaml
-ZAKO7681.txt
-ZAKO7681.yaml
-ZAKO7683.txt
-ZAKO7683.yaml
-ZAKO7689.txt
-ZAKO7689.yaml
-ZAKO7694.txt
-ZAKO7694.yaml
-ZAKO7696.txt
-ZAKO7696.yaml
-ZAKO7707.txt
-ZAKO7707.yaml
-ZAKO7714.txt
-ZAKO7714.yaml
-ZAKO7718.txt
-ZAKO7718.yaml
-ZAKO7719.txt
-ZAKO7719.yaml
-ZAKO7722.txt
-ZAKO7722.yaml
-ZAKO7726.txt
-ZAKO7726.yaml
-ZAKO7733.txt
-ZAKO7733.yaml
-ZAKO7747.txt
-ZAKO7747.yaml
-ZAKO7748.txt
-ZAKO7748.yaml
-ZAKO7758.txt
-ZAKO7758.yaml
-ZAKO7767.txt
-ZAKO7767.yaml
-ZAKO7808.txt
-ZAKO7808.yaml
-ZAKO7877.txt
-ZAKO7877.yaml
-ZAKO7879.txt
-ZAKO7879.yaml
-ZAKO7882.txt
-ZAKO7882.yaml
-ZAKO7883.txt
-ZAKO7883.yaml
-ZAKO7888.txt
-ZAKO7888.yaml
-ZAKO7889.txt
-ZAKO7889.yaml
-ZAKO7907.txt
-ZAKO7907.yaml
-ZAKO7908.txt
-ZAKO7908.yaml
-ZAKO7918.txt
-ZAKO7918.yaml
-ZAKO7952.txt
-ZAKO7952.yaml
-ZAKO7959.txt
-ZAKO7959.yaml
-ZAKO7970.txt
-ZAKO7970.yaml
-ZAKO8007.txt
-ZAKO8007.yaml
-ZAKO8012.txt
-ZAKO8012.yaml
-ZAKO8016.txt
-ZAKO8016.yaml
-ZAKO8026.txt
-ZAKO8026.yaml
-ZAKO8055.txt
-ZAKO8055.yaml
-ZAKO8060.txt
-ZAKO8060.yaml
-ZAKO8064.txt
-ZAKO8064.yaml
-ZAKO8065.txt
-ZAKO8065.yaml
-ZAKO8079.txt
-ZAKO8079.yaml
-ZAKO8083.txt
-ZAKO8083.yaml
-ZAKO8100.txt
-ZAKO8100.yaml
-ZAKO8136.txt
-ZAKO8136.yaml
-ZAKO8138.txt
-ZAKO8138.yaml
-ZAKO8141.txt
-ZAKO8141.yaml
-ZAKO8157.txt
-ZAKO8157.yaml
-ZAKO8159.txt
-ZAKO8159.yaml
-ZAKO8162.txt
-ZAKO8162.yaml
-ZAKO8181.txt
-ZAKO8181.yaml
-ZAKO8182.txt
-ZAKO8182.yaml
-ZAKO8183.txt
-ZAKO8183.yaml
-ZAKO8184.txt
-ZAKO8184.yaml
-ZAKO8186.txt
-ZAKO8186.yaml
-ZAKO8190.txt
-ZAKO8190.yaml
-ZAKO8197.txt
-ZAKO8197.yaml
-ZAKO82.txt
-ZAKO82.yaml
-ZAKO8206.txt
-ZAKO8206.yaml
-ZAKO8207.txt
-ZAKO8207.yaml
-ZAKO8208.txt
-ZAKO8208.yaml
-ZAKO8216.txt
-ZAKO8216.yaml
-ZAKO8220.txt
-ZAKO8220.yaml
-ZAKO8231.txt
-ZAKO8231.yaml
-ZAKO8236.txt
-ZAKO8236.yaml
-ZAKO8244.txt
-ZAKO8244.yaml
-ZAKO8249.txt
-ZAKO8249.yaml
-ZAKO8254.txt
-ZAKO8254.yaml
-ZAKO8272.txt
-ZAKO8272.yaml
-ZAKO8286.txt
-ZAKO8286.yaml
-ZAKO8289.txt
-ZAKO8289.yaml
-ZAKO8298.txt
-ZAKO8298.yaml
-ZAKO83.txt
-ZAKO83.yaml
-ZAKO8304.txt
-ZAKO8304.yaml
-ZAKO8306.txt
-ZAKO8306.yaml
-ZAKO8308.txt
-ZAKO8308.yaml
-ZAKO8315.txt
-ZAKO8315.yaml
-ZAKO8319.txt
-ZAKO8319.yaml
-ZAKO8321.txt
-ZAKO8321.yaml
-ZAKO8328.txt
-ZAKO8328.yaml
-ZAKO8346.txt
-ZAKO8346.yaml
-ZAKO8360.txt
-ZAKO8360.yaml
-ZAKO8364.txt
-ZAKO8364.yaml
-ZAKO8376.txt
-ZAKO8376.yaml
-ZAKO8381.txt
-ZAKO8381.yaml
-ZAKO8385.txt
-ZAKO8385.yaml
-ZAKO8386.txt
-ZAKO8386.yaml
-ZAKO8389.txt
-ZAKO8389.yaml
-ZAKO8404.txt
-ZAKO8404.yaml
-ZAKO841.txt
-ZAKO841.yaml
-ZAKO8412.txt
-ZAKO8412.yaml
-ZAKO8413.txt
-ZAKO8413.yaml
-ZAKO8425.txt
-ZAKO8425.yaml
-ZAKO8431.txt
-ZAKO8431.yaml
-ZAKO8435.txt
-ZAKO8435.yaml
-ZAKO8461.txt
-ZAKO8461.yaml
-ZAKO8478.txt
-ZAKO8478.yaml
-ZAKO8483.txt
-ZAKO8483.yaml
-ZAKO8496.txt
-ZAKO8496.yaml
-ZAKO850.txt
-ZAKO850.yaml
-ZAKO8506.txt
-ZAKO8506.yaml
-ZAKO8516.txt
-ZAKO8516.yaml
-ZAKO8518.txt
-ZAKO8518.yaml
-ZAKO8529.txt
-ZAKO8529.yaml
-ZAKO8534.txt
-ZAKO8534.yaml
-ZAKO8537.txt
-ZAKO8537.yaml
-ZAKO8541.txt
-ZAKO8541.yaml
-ZAKO8542.txt
-ZAKO8542.yaml
-ZAKO8547.txt
-ZAKO8547.yaml
-ZAKO8562.txt
-ZAKO8562.yaml
-ZAKO8567.txt
-ZAKO8567.yaml
-ZAKO8584.txt
-ZAKO8584.yaml
-ZAKO8589.txt
-ZAKO8589.yaml
-ZAKO8607.txt
-ZAKO8607.yaml
-ZAKO8608.txt
-ZAKO8608.yaml
-ZAKO8611.txt
-ZAKO8611.yaml
-ZAKO8617.txt
-ZAKO8617.yaml
-ZAKO8619.txt
-ZAKO8619.yaml
-ZAKO8643.txt
-ZAKO8643.yaml
-ZAKO865.txt
-ZAKO865.yaml
-ZAKO866.txt
-ZAKO866.yaml
-ZAKO8660.txt
-ZAKO8660.yaml
-ZAKO8666.txt
-ZAKO8666.yaml
-ZAKO8668.txt
-ZAKO8668.yaml
-ZAKO8669.txt
-ZAKO8669.yaml
-ZAKO867.txt
-ZAKO867.yaml
-ZAKO8670.txt
-ZAKO8670.yaml
-ZAKO8678.txt
-ZAKO8678.yaml
-ZAKO8681.txt
-ZAKO8681.yaml
-ZAKO8686.txt
-ZAKO8686.yaml
-ZAKO869.txt
-ZAKO869.yaml
-ZAKO8690.txt
-ZAKO8690.yaml
-ZAKO8698.txt
-ZAKO8698.yaml
-ZAKO8700.txt
-ZAKO8700.yaml
-ZAKO8704.txt
-ZAKO8704.yaml
-ZAKO871.txt
-ZAKO871.yaml
-ZAKO8718.txt
-ZAKO8718.yaml
-ZAKO873.txt
-ZAKO873.yaml
-ZAKO8737.txt
-ZAKO8737.yaml
-ZAKO874.txt
-ZAKO874.yaml
-ZAKO8742.txt
-ZAKO8742.yaml
-ZAKO8753.txt
-ZAKO8753.yaml
-ZAKO876.txt
-ZAKO876.yaml
-ZAKO8764.txt
-ZAKO8764.yaml
-ZAKO8768.txt
-ZAKO8768.yaml
-ZAKO8771.txt
-ZAKO8771.yaml
-ZAKO8812.txt
-ZAKO8812.yaml
-ZAKO8819.txt
-ZAKO8819.yaml
-ZAKO888.txt
-ZAKO888.yaml
-ZAKO889.txt
-ZAKO889.yaml
-ZAKO899.txt
-ZAKO899.yaml
-ZAKO905.txt
-ZAKO905.yaml
-ZAKO906.txt
-ZAKO906.yaml
-ZAKO939.txt
-ZAKO939.yaml
-ZAKO948.txt
-ZAKO948.yaml
-ZAKO961.txt
-ZAKO961.yaml
-ZAKO962.txt
-ZAKO962.yaml
-ZAKO963.txt
-ZAKO963.yaml
-ZAKO970.txt
-ZAKO970.yaml
-ZAKO972.txt
-ZAKO972.yaml
-ZAKO98.txt
-ZAKO98.yaml
-ZAKO984.txt
-ZAKO984.yaml
-ZAKO989.txt
-ZAKO989.yaml
-
-
-
-
\ No newline at end of file